Krajani obrobnega hribovskega zaselka Zahom nad Grižami so vzgleden primer složnega sodelovanja. Da
t imajo radi svobodo in svoj kraj, so Zahomci dokazali že v minuli vojni, ko so na široko odpirali domačije pa tudi srca partizanskim borcem.
Z njim značilno zavzetostjo so se sproprijeli tudi s povojno izgradnjo in obnovo svojih požqanih domov. Čeprav je v Zahomu vsega 10 domačij, so si ljudje napeljali elektriko, v hiše speljali vodo ter razširili in asfaltirali cesto. Reportažo v Zahomu objavljamo na tretji strani.
Bolska je spet pokazala zobe, smo zapisali v naslovu poročila iz Gomilskega. Po zadnjih hudih nalivih narasla Bolska je zalila več domačij ter razdejala tudi del nasipa na že reguliranem delu struge Nesreča opozarja, da bo treba kar najhitreje dokončati regulacijo Bolske.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1979
1119890843.10
COBI SS e
Leto II Številka 10 Oktober 1979
s\
„Savinjski občan'" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučer Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega (javka.
Naš četrti referendum
V mesecu oktobru in začetku novembra bodo potekale intenzivne priprave in dogovori o izvedbi četrtega referenduma za uvedbo samoprispevka v naši občini Aktivnost je že dosedaj bila zelo velika, vendar bo potrebno sedaj dati še poseben poudarek tej izredno pomembni akciji. Pri nas bo to mnogo lažje saj so vidni rezultati in sadovi dosedanjih samoprispevkov. Zato se ob sedanjih razpravah in razgovorih okrog te akcije lahko s ponosom ozremo na velike pridobitve, ki so rezultat skupnih naporov in solidarnosti. Razprave o izvedbi akcije in naloge slehernega občana bodo potekale po krajevnih skupnostih, vaseh, zaselkih, kakor tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Tako, da bo za glasovanje, ki bo 11.
novembra vse nared in pripravljeno.
O osnutku programa vlaganj so potekale razprave od maja do avgusta. Odbor za izvedbo referenduma je pripombe skrbno proučil in jih v glavnem upošteval pri sestavi dokončnega progama. Za nekatere pripombe in predloge je pa predlagal tudi drugačne rešitve v okviru samoupravnih interesnih skupnosti itd. Ni pa bilo mogoče upoštevati tistih pripomb, ki so nakazovale rešitve problema m račun drugega.
Vendar je iz vseh razprav vidno, da delovni ljudje in občani v celoti podpirajo uvedbo samoprispevka To se lahko izrazi z besedami, da občani vidijo, da samo s skupnimi močmi in prizadevanji lahko rešujemo skupne probleme in si tako zagoto-
vimo hitrejši napredek in razvoj.
Program, ki je pred namu je zelo obsežen, zajema skoraj vsa področja našega življenja v občini. Vse kar je v programu je nujno potrebno, če želimo napredovati in reševati probleme, ki nas vsakodnevno tarejo. Zato bo potrebno za financiranje programa najti več virov sredstev. Od samoprispevka občanov, do dogovorov z delavci v združenem delu, da namenijo del sredstev za komunalno izgradnjo in ljudsko obrambo. Tudi v okviru samoupravnih interesih skupnosti so pripravljene temeljite analize, kaj bo mogoče napraviti v okviru rednih prispevkih stopenj. Ne želimo gospodarstva dodatno obremenjevati. V predlogih je vidno razbremenjevanje našega gospo-
darstva.
V razpravah po krajevnih skupnostih je pa tudi potrebo povedati kaj vse se je zgradilo, bodisi s sredstvi referenduma ali z ostalimi sredstvi Marsikdaj še dosežene uspehe rado spregleda.
Predvsem je pa potrebno vedeti, da je samoprispevek tudi solidarnostna akcija, da si v njej pomagamo eden drugemu ter na ta način sodelujemo in skupno pramagujemo težave in ovire.
Z odločitvijo za novi samoprispevek se bomo ponovno opredelili za hitrejšo pot v še lepši jutrišnji dan.
PREDSEDNIK ODBORA ZA IZ VEDBO REFERENDUMA 1979 VLADO GORIŠEK
Žalski hotel v izgradnji
Hotel v Žalcu kmalu pod streho
Z izgradnjo novega hotela v Žalcu smo v teh jesenskih dneh že tako daleč, da bo objekt kmalu pod streho. Hotel bo imel 120 postelj, 250 sedežev v restavracijah, banketni sobi, bistroju in nočnem lokalu. Poleg tega bo imel vrt 100 sedežev.
Ob novem hotelu bo še letos stekla izgradnja novega pokritega kopališča, ki bo pridobitev ne le za Žalec, marveč tudi za
okoliško prebivalstvo. Kopališče bo finansirala TTKS. Predračunska vrednost novega hotela znaša 70 milijonov dinarjev.
Izgradnja hotela, ki bo nosil ime GOLDING RUBIN sodi med vzgledne primere vse tesnejšega sodelovanja med pobratenima občinama Žalec — Kruševac. Na sliki: hotel v Žalcu bo kmalu pod streho.
Tk.
I	Ul
m m i mm
Žalska obvoznica kmalu nared
Izgradnja nove žalske obvoznice nemoteno napreduje. Gradbena skupina Slovenija ceste je med tem že asfaltirala večji del cestišča. Nova obvoznica in priključna cesta bosta nared v novembru letos.
Graditelji hitijo, da bi delo dokončali še pred nastopom slabega vremena. Posnetek kaže priključek na novo obvozno cesto pred Žalcem.
Tk. L.
Dovolj lepih jabolk
Tale lepa jabolka smo posneli hekrat, kar sodi že med rekordna sadni plantaži v Mirosanu. ne pridelke.
Strokovnjaki napovedujejo, da Pomeni, da bomo letošnjo bo ta plantaža dala osem zimo in vse do poletja imeli vagonov kakovostnih jabolk na dovolj lepih jabolk na mizi.. .
Vinko Hafner na obisku
Pred nedavnim je obiskal našo občino predsednik republiškega sveta ZSS, Vinko Hafner. Gost se je najprej zadržal na sestanku političnega aktiva v Žalcu, kjer so ga seznanili z razvojnimi dosežki in srednjeročnimi zasnovami žalske občine.
Vinko Hafner si je nato ogledal prostore stare mlekarne
in se seznanil s pripravami za gradnjo nove mlekarne. Na terasi Hmezadovega skladišča sta Hafnerju na kratko poročala o stanju in perspektivah slovenskega hmeljarstva Mišo Bobov-nik in Vinko Kolenc.
Za tem so ob njegovi navzočnosti odpili sodobne silose pri tovarni močnih krmil.
ljubljanska Splošna banka Celje	bar i	ika	/O ljubljanska Splošna banka Celje	bar j	tka
Zaposlovanje
Doseči čim večjo stopnjo zaposlenosti prebivalstva in ob tem večjo produk itnost je govoto cilj slehernega gospodarskega in družbenega razvoja, tudi razvoja žalske občine. V naši občini je sedaj zaposlenih v družbenem sektorju blizu 11X100 prebivalcev, v zasebni obrti okrog 1000, nekaj preko 4000 prebivalcev pa se ukvarja z zasebno kmetijsko proizvodnjo. Izven občine je zaposlenih okrog 3000 delavcev, iz sosednjih občin pa se vozi na delo v našo občino preko 600 delavcev.
Zanimivo je, da smo v srednjeročnem planu za obdobje 1976 - 1980 v žalski občini dokaj realno načrtovali porast števila zaposlenih. V srednjeročnem planu smo namreč predvideli 4 % letno realno rast, v prvih treh letih pa je bila dosežena 3 %, letos pa bo na osnovi ocene do konca leta porasla za 4,5 odstotke. Precejšnje število občin na širšem območju je doseglo višjo stopnjo zaposlovanja od načrtovane.
Ob teh podatkih pa si vsekakor moramo zastav
Ob teh podatkih pa si vsekakor moramo zastaviti vprašanje, kdo je z dejansko zaposlenostjo obstoječega števila zaposlenih in z zaposlenostjo tistih, ki jih zaposlujemo na novo.
Ugotavljamo namreč, da zaposlujemo dokaj ekstenzivno, da bi lahko v marsikateri otganizaciji združenega dela obstoječe število zaposlenih ustvarjalo večje delovne rezultate, če bi povečali produktivnost, izboljšali organizacijo dela, uvajali sodobno tehnologijo in bolj stimulativno nagrajevanje V določenih gospodarskih dejavnostih opažamo upadanje števila delavcev, ki žive na območju občine in se v njih vedno bofl zaposlujejo prebivalci iz drugih območij. To je posebno prisotno v gradbeni in komunalni dejavnosti, v zadnjem času pa tudi v industriji. Marsikje odnos do teh delavcev ni najboljši, saj ni dovolj poskrbljeno za ustrezne bivalne prostore, prehrano in njihovo kulturno življenje v prostem času.
To, da se precejšnje število naših delavcev vozi daleč na delo, pred-stavfla precejšen problem. Marsikdo porabi za pot do delovnega mesta več kot uro, se pa tudi primeri, ko sta potrebni celo dve uri. Naj navedem primer delavcev iz okolice Vranskega, ki hodijo na delo v Litostroj v Ljubljano. Takšna pot do delovnega mesta brez dvoma vpliva na njihovo produktivnost, pot do doma pa skrajšuje tudi njihov dnevni prosti čas, ki ga bi sicer lahko porabili za delo doma in za druge namene. Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja Slovenije predvidevamo, da zaposleni ne bodo porabili za pot na delo več kot pol ure. To pa seveda zahteva, da približamo možnost zaposlitve kraju bivanja. Zato tudi v urbanističnem programu žalske občine predvidevamo izgradnjo posameznih obratov na nerazvitih in obrobnih območjih občine. To je pomembno tudi z vidika pospeševanja razvoja posameznih krajev in zaselkov, ki so danes agrarni, število prebivalstva pa iz leta v leto upada. S tem bomo tudi okrepili materialno osnovo teh krajevnih skupnosti in zagotavljali ustrezen razvoj družbenih dejavnosti.
Smo v obdobju načrtovanja družbenega in gospodarskega razvoja občine za naslednje petletno obdobje do leta 1985. Predvidevamo da bo v tem obdobju nekoliko bolj umirjeno zaposlovanje kot do leta 1980 in sicer naj bi bila letna stopnja rasti zaposlenih 3 odstotke. Pri tem računamo predvsem na prirastek delovne sile, ki že prebiva v posameznih krajevnih skupnostih bliže domu. Vsekakor pa je res, da bo potrebnih kadrov vedno bolj primanjkovalo. Zato bomo morali pri načrtovanju gospodarskega razvoja še bolj upoštevati potrebo po vnašanju sodobne tehnologije v proizvodnji proces, ki bo zahteval manjše število zaposlenih. Razvijat bo potrebno predvsem tiste nove proizvodne dejavnosti, ki bodo poleg manjšega števila zaposlenih, zmanjševale obseg fizičnega, večale pa obseg umskega dela.
VREME JE PREMAGANO
V tekstilno tovarno Prebold se vsak dan vozi na delo precejšnje število zaposlenih iz drugih krajev. V ta namen ima tovarna v najemu pet avtobusov, ki trikrat dnevno pripeljejo in odpeljejo zaposlene v službo in nazaj. Da bi bili delavci čim manj izpostavljeni vremenskim razmeram med čakanjem na prevoz, so pred kratkim postavili v neposredni bližini tovarne izredno lepo in funkcionalno postajališče, ki je plod tovarniških mizarskih in ključavničarskih delavcev. S tem pa je sedaj tudi rešen problem čakanja na avtobus ob slabem vremenu.
Nova stanovanja
Voda je odnesla in razdejala del nasipa na reguliranem delu Bolske.
Bolska je pokazala zobe
Narasla voda je poplavila več domačij in delno razjedala nasip na že reguliranem delu
Bolske
Močno deževje od nedelje na ponedeljek je povzročilo, da so vode v Savinjski dolini močno narasle. Bolska na Gomilskem je prestopila bregove in povzročila občutno škodo. Zalila je več domačij, skladišča enote Hmezad in postajo za strojno obiranje hmelja.
Delate i so v zadnjem trenutku pred vdirajočo vodo rešili stroje, sicer bi bila škoda še večja Narasla voda je pri mostu razdejala tudi nasip na že reguliranem delu Bolske ter povzročila večjo škodo. Na poplavljenih njivah s komzo, ki so jo namenili za siliranje, je pridelek prav tako uničen.
Narasle vode so med tem že odtekle v struge, vendar pa je razdejanje ostalo.
Ko smo si ogledali na Gomilskem od poplave nastalo škodo, nam je predsednik sveta krajevne skupnosti Daniel Brišnik zaskrbljen povedal, da bi bila škoda še večja, če ne bi bila Bolska v spodnjem delu že regulirana. Čeprav letos niso imeli zagotovljenih sredstev, je
NI KUPCEV ZA KROMPIR
Kmetov v okolici Tabora je letošnjo jesen dobro obrodil krompir, dovolj pa je tudi zimskega sadja Kmetje bi radi krompir prodali, žal pa ni kupcev.. Do danes se za odkup krompirja ni pozanimala nobena organizacija, problem pa je tudi s prodajo sadja.
Vodna skupnost NIVO opravila precej del, žal pa so zaradi pomanjkanja sredstev zadnji čas dela stojijo.
Sedanja poplava in nastala škoda opozarjata, da bo treba
pohiteti z regulacijo še v zgornjem toku Bolske. Šele tedaj bodo prebivalci Gomilskega, ki že stoletja nazaj trpijo veliko škodo, rešeni pred poplavami.
L.T.
Med pomembnimi nalogami, zajetimi v srednjeročnem načrtu razvoja občitie Žalec za obdobje 1976 - 1980, je tudi stanovanjska izgradnja. V tem petletnem obdobju je predvidena izgradnja 670 novih stanovanj, od katerih bi naj odkupile organizacije združenega dela 420, solidarnostni sklad iz sredstev družbene pomoči pa 250 stanovanj.
V	prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja je bilo zgrajenih 307 stanovanj, v zaključni fazi v tem letu pa je 229
stanovanj in to v Žalcu Šempetru in na Polzeli. Tu bo gradnja predvidoma zaključena od decembra 1979 do aprila
1980.
Problematika na področju gradnje družbenih stanovanj pa je zelo pereča, predvsem zaradi nepotrjenih zazidalnih načrotv, nepripravljenih oziroma komunalno neopremljenih stavbnih zemljišč, problem pa predstavlja tudi odvodnjavanje odpadnih voda, ker v soseskah še ni zgrajena primerna kanalizacija.
V	precejšnji meri zamujajo z roki gradnje tudi investitorji, ki gradijo za trg.
Z namenom, da bi se hitreje razreševali problemi komunal-
nega urejanja stavbnih zemljišč za družbeno gradnjo, je bil preko javne razprave spremenjen samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v sklad skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1977 do
1980.
Tako bo stavbna zemljiška skupnost lahko iz tako zbranih sredstev pravočasno opremljala stavbna zemljišča, namenjena za družbeno gradnjo. Škrb Samoupravne stanovanjske skupnosti pa ni le gradnja novih stanovanj, temveč tudi prenavljanje starih stanovanjskih zgradb, med katerimi so tudi takšne, ki so kulturno zaščiteni objekti in bi za popravilo tajale kar precejšnja sredstva.
Prav zaradi tega, ker m zadostnih sredstev za vzdrževanje in popravilo' obstoječih objektov, je potrebno podpreti izhodišča in izračun prehoda na ekonomske stanarine, ki bi se naj pričele uveljavljati s 1. januarjem 1980. Pomemben vir financiranja za stanovanjsko gradnjo bodo tudi lastna sredstva delarcev oziroma občanov. Tako bo bodoča usmeritev pri gradnji stanovanj skozi politiko lastne udeležbe, politiko ekonomskih stanarin in z razširitvijo stanovanjskega varčevanja postopoma izenačila pogoje pri uporabi stanovanja.
-Pg-
Izgradnja mlekarne v Rušah pri Arji vasi
O izgradnji mlekarske industrije celjske regije potekajo razprave že nekaj let. Zaostajanje izgradnje se gotovo že odraža v sami proizvodnji mleka, saj je obstoječa mlekarna v Medlogu že zastarela, pa tudi njene zmogljivosti so manjše , kot znaša dnevna proizvodnja mleka.
Izgradnja mlekarske industrije celjske regije zajema izgradnjo nove mlekarne v Rušah in rekonstrukcijo šmarske sirarne. Nova mlekarna bo predvsem proizvqala proizvode konzumnega programa ter poltrdih sirov, šmarska sirarna pa proizvodnjo specialnih sirov. Predračunska vrednost izgradnje objektov v Rušah je 315 milijonov, za rekonstrukcijo šmarske sirarne pa 35 milijonov dinarjev.
Potrebna finančna sredstva se bodo zagotovila iz inozemskega posojila, posojila bank in na osnovi sovlaganja posameznih vlagateljev. Inozemsko posojilo se bo koristilo predvsem za nakup uvožene opreme.
Veliko časa je bilo doslej izgubljenega z razgovori o lokaciji nove mlekarne. Nazadnje so vendarle očitne pre dnosti odločile v prid lokacije v Rušah. Prednost te lokacijo je gotovo v njeni prometni povezanosti, v čistosti okolja, v možnosti priključka na kanalizacijo in čistilno napravo, v

tem, da je dobršen del proizvodnje mleka v neposredni bližini. Pred nekaj dnevi je bilo tudi izdano lokacijsko dovoljenje in tako so vse razprave o tem vprašanju za nami.
Razprave o zagotovitvi finančnega pokritja investicije pa še vedno potekajo, saj gre za združevanje sredstev s strani
posameznih vlagateljev s področja celjske, koroške in zasavske regije. V dogovaranju so udeležene tudi posamezne občine.
Pričakujemo, da bodo tudi ti razgovori uspešno zaključeni in da bo v začetku leta 1980 mogoče začeti z gradnjo
— an —
Nova investicijska naložba TOZD-a Kemija Šempeter
Ob prazniku nova pridobitev
AERO TOZD KEMIJA Šempeter v Sav. dolini je vodilni proizvajalec samolepilnih trakov na jugoslovanskem trgu. Potrebe po teh proizvodih iz leta v leto naraščajo, tako na domačem kot tudi na zunanjem trgu. To pa je bilo tudi osnovno vodilo TOZD Kemija, saj je v svojem srednjeročnem programu razvoja za obdobje 1976 do ■ 1980 predvidel razširitev proizvodnih zmogljivosti samolepilnih trakov.
Polna izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti, na drugi strani pa že pojavi konkurenčnih proizvajalcev narekujejo potrebe po čim hitrejši realizaciji omenjene investicije. Ta investicija pomeni razširitev že osvojene tehnologije in delno
uvajanje tehnoloških postopkov, ki pa jih dosega TOZD z lastnim znanjem in izkušnjami. V investicijo bosta vložena poleg lastnih virov financiranja tudi bančni in inozemski kredit
Četrtina proizvodnje naj bi bila namenjena za izvoz. Po predvidevanjih bi tako že v letu 1980 izvozili 5 milijonov m2 lepilnih trakov. Z realizacijo investicije bi se zmanjšal tudi uvoz, kar bo seveda vplivalo na devizno bilanco TOZD. Preskrba z domačimi surovinami in ob skupnem sodelovanju z domačimi proizvajalci bo dobivala čedalje pomembnejšo vlogo in zamenjevala uvožene surovine.
Seveda pa bo nova investicija zahtevala tudi povečanje zaposlenih za 46 delavcev. Poskusna proizvodnja z novo opremo je planirana v začetku aprila 1980, redna proizvodnja pa se bo začela s 1. julijem
1980.
GOSTIŠČA OB NEDELJAH POPOLDAN ZAPRTA
Vse kaže, da gostinci KS Tabor še vedno ne spoštujejo občinske odredbe o odpiralnem času. Še vedno se namreč dogaja, da imajo svoje lokale ob nedeljah popoldan zaprte. Da bi ta problem uredili, potrošniška komisija pri krajevni organizaciji SZDL Tabor pripravfla samoupravni sporazum z gostinci glede odpiralnega časa.
V	Tekstilni tovarni Prebold praznujejo svoj praznik 3. september v počastitev leta 1950, ko so delavci prevzeli to tovarno v svoje roke. Postalo je že tradicionalno, da se ob tem svojem prazniku zberejo v novih prostorih, ki kažejo na nenehen napredek te 137 let stare tovarne. Le tos so se zbrali v prostorih novega skladišča s katerim so rešili prereč problem skladiščenja repro materiala.
Po pozdravnem govoru je zbranim spregovoril generalni direktor Ivan Žagar o pomenu tega praznika, dotaknil pa se je’ tudi aktualnih vprašanj, ki so se nanašala na prebrođene težave investicijskih vlaganj.
V	zvezi s tekmovanjem za dvig produktivnosti, ki je potekalo v mesecu avgustu pod geslom „Razvijamo sistem delitve po delu”, je menil, da je tekmovanje uspelo. Izreden uspeh je dosegla tkalnica, ki je presegla svoj mesečni proizvod-ni načrt za 15 %, tkalka Julka
Tratnik pa je z razširitvijo fronta posluževanja presegla svojo delovno obveznost kar za 103 9 % in s tem dokazala da tudi delavka takšnega profila lahko v naši tovarni zasluži preko milijon dinaqev mesečno. Delovna uspešnost se kaže tudi v tkalnici, predilnici, prit pravljalnici in v drugih obratih.
Glede polletnega poslovanja so vsi ključni kazalci poslovnega uspeha boljši od lanskega za 30 % pri 9 % povišanju cen proizvodov V bodoče naj bi še bolj poglabljali in razvijali sistem delitve po delu, glede nalog v proizvodnji in tehnologiji pa naj bi se osamosvojili v proizvodnji indigo jeansa, pričeli naj bi z izdelovanjem žametnih tkanin in drugih proizvodov. Želijo povečati obrat v Vinskem vrhu, zmanjšati uvoz in povečati izvoz, skratka, želijo iti po poti, ki zagotavlja nenehen napredek in razvoj ter s tem socialno varnost zaposlenih.
— dar
Novi silosi za potrebe živinoreje
Hmezadova tovarna močni krmil v Žalcu je pred kratkim odprla več novih silosov za 20 tisoč ton žitaric. Gre za pomembno naložbo, ki bo izboljšala oskrbo živinoreje z močnimi krmili, ne le v družbenih živinorejskih obratih, marveč tudi pri kmetih kooperantih.
Tovarna močnih krmil doslej ni imela večjih možnosti ustvarjanja sicer prepotrebnih zalog in tako je bila primorana kupovati žito tudi takrat, koje bila cena najvišja. Novi silosi pa bodo tovarni omogočili večje zaloge, skratka, tovarna bo lahko nakupila žitarice takrat, ko bodo na trgu najcenejše.
Z novimi kapacitetami silosov bo možno proizvodnjo močnih krmil povečati od sedanjih 27 tisoč na 60 tisoč ton. Silosi so v celoti avtomatizirani
in tako fizično delo sploh ni potrebno.
Novi silosi so stali 60 milijonov dinarjev. Poleg tovarne močnih krmil so v okviru
konzorcija pri tej naložbi sodelovale še druge organizacije in sicer kmetijski zadrugi Žalec in Celje, kmetijska delovna organizacija Šmarje in druge.
Novi silosi tovarne močnih krmil v Žalcu
jim ni težko, ker imajo radi svoj kraj
„Škoda, da naših mož ni doma, povedala bi vam lahko marsikaj zanimivega,” je dejala
J___
Naš dopisnik Franci Ježovnik nam je poslal zanimivo pismo, v katerem nam predlaga, da obiščemo zaselek Zahom in o njegovih ljudeh napišemo reportažo. Takole piše:
„Zaselek leži med Kamnikom in Homom. Ljudje v Za-homu (zaselek šteje le nekaj več kot 10 domačij) so büi v minuli vojni v celoti na strani NOV. Preživeli so dve ofenzivi, zaselek je bil požgan, ljudje so veliko pretrpeli.
Z osvoboditvijo se je začela obnova domačij, leta 1951 so se lotili napeljave elektrike. Zgradili so transformator, posekali drogove, Èkopali 150 jam, sktratka, udarniško delo jih je polno zaposlilo. Trud je bü poplačan, ko so čez dve leti prižgali električno luč.
Potlej so se spoprijeli s cesto, ki je bila vse do 1953. leta skoraj neprevozna, le vprežna živina se je po njej prebijala. Z udarniškim delom so jo nekoliko razširili. Sledila je akcija za vodo. Presenetljivo je, da je peščica ljudi prispevala pri kopanju jarkov in drugih delih 3850 udarniških ur. Del ali so vsi. Poleg prostovoljnega dela so prispevali takrat en milijon starih dinarjev samoprispevka. Uspeh ni izostal: v letu 1963 je po ceveh pritekla voda v vsako hišo. To je bil za ljudi v Za-homu velik dogodek.
Človek bi dejal, da so se z elektriko, cesto in vodo dovolj nagarali, vendar v Zahomu ni büo tako. Ljudje so si zabili v glave, da ne bodo odnehali vse do trenutka, ko bo v Zahom stekla asfaltirana cesta. To je bil
TEKMOVANJE RIBIČEV VETERANOV IN MLADINCEV
Ribiška družina Šempeter je ^a svoje člane konec septembra organizirala tekmovanje ribičev veteranov in mladincev pri ribniku v Preseijili. Pogoj za ribiče veterane je bflo dopolnjenih 50 let starosti. Za tekmovanje se je prijavilo 90 ribičev, vendar se jih je zaradi slabega vremena udeležilo le 38.
. Za vabo so ribiči uporabljali kruh, lovili pa so vse vrste rib. Ulovljene ribe so postale last Ribiške družine, ujete, nepoškodovane ribe pa so vračali v ribnik. Skupno so tekmovalci ulovili 32 kg rib.
Pri veteranih je imel največ ribiške sreče Franc Butinar pred Venčeslavom Baueqem in Marjanom Haladeom. Veterani so prejeli 18 praktičnih nagrad, pet diplom in tri medalje.
Od 12 mladincev — ribičev je imel najboljši ulov Izidor Hanžič pred Tonijem Joštom in Zdenkom Germadnikom. Tudi najboljši mladinci so za svoj ulov prejeli diplome in praktične nagrade.
Zahom: Prvič po asfaltu
velik zalogaj, ki pa se ga Za-homljani niso ustrašili.
Iz Griž do Zahoma je vsega štiri kilometre ceste, vendar te investicije zgolj sami Zahomci
Petkovo Pepco smo srečali v vinogradu
ne bi zmogli. Cesto so obnavljali v treh fazah. Najtežja je bila prva, ko je bilo treba ves gramoz zdrobiti doma pa tudi asfalt so ročno pripravljali. Vse z udarniškim delom.
Ko je stekla druga faza del, so si že pomagali z mehanizacijo žalskega komunalnega podjetja. V naslednji fazi so cestišče razširili na štiri do pet metrov. Komunalno podjetje Žalec jim je pomagalo s stroji. No, domačini so tudi v tej fazi žrtvovali za cesto 1870 udarniških ur in še prispevali 12 milijonov starih dinarjev v obliki samoprispevka.
S svojo trdoživostjo in vztrajnostjo pri urejevanju svojega kraja, so Zahomci lahko za
NOVE
AVTOBUSNE ZVEZE TABOR - CELJE
Te dni so odpili novo avtobusno zvezo med Taborom in Celjem. Avtobus, za katerega so se krajani dogovorili s celjskim Izletnikom, odpelje iz Tabora ob 6,05 uri zjutraj, iz Celja pa se vrača proti Taboru ob 13,10 uri. Čeprav je avtobus namenjen šolarjem, bo sprejemal tudi ostale potnike.
Urejen je tudi avtobusni prevoz šolarjev Loke — Vransko. Od Ojstrice (Loke) odpelje ob sedmi uri zjutraj, iz Vranskega pa se vrača ob 13. uri. Tudi s tem avtobusom se bodo lahko vozili ostali potniki,
Dogovorjeno je tudi, da bodo delavci, ki se vozijo na delo z delavskimi avtobusi, pri svojih delovnih organizacijah dvignili vozovnice.
vzgled, kaj vse je možno ustvariti če so ljudje složni.
Nam je preostala le še pot v Zahom. Žal nisno izbrali pravšnjega trenutka, kajti med našim obiskom za akcije najbolj zagretih Zahomcev nismo dobili doma. Pogovarjali smo se z nekaterimi gospodinjami, le pri Ocepkovih sta bila doma oba, gospodar in gospodinja.
ZAHOM JE LEP KRAJ. . .
Jesen je v teh dneh razprostrla pisano paleto barv. Lahko zapišemo, daje Zahom lep kraj, zaselek, ki je v povojnem času že temeljito izmenjal podobo. Hiše so nove ali obnavljene, zemlja lepo obdelana Domačini pa so najbolj ponosni na asfaltirano cesto, ki se lepo povzpne na grič in povezuje domačije.
Kmetice so ob našem obisku pospravljale krompir. Na bradah sta zoreli jurka in izabela. Sonca je bilo dovolj, zato bo letos dobro vino. Ponekod tudi že trgajo zlasti ranejše sorte grozdja.
Pri Petkovih je bila doma le gospodinja Pepca. Imela je opravek v vinogradu pod hišo. Da ni bilo rdečeličnega kratkohlačnika, ki je žvrgolel, med z grozdjem obloženimi trtami, bi je zlepa ne opazili.
,Škoda, da naših mož ni doma, povedala bi vam lahko marsikaj zanimivega,” je dejala gospodinja Pepca, ko sva sedla za mizo v hiši. Mož je zaposlen v SIP Šempeter, v službo pa hodita tudi hči Tatjana in sin Dani.
Pripoveduje, da so se v povojnih letih veliko namučili pri urejevanju svojega kraja, a jim ni žal. Potlej se pogovarjava o dogodkih minule vojne. Joj, to so bili časi. Gospodinje so kuhale partizanom in pri tem se niso spraševale, ali bo kaj ostalo za družino. Prihajale so in se zaustavljale v Zahomu cele brigade; Ljudje so živeli z NOV, partizanom so na široko odpirali, ne samo svojih domačij, marveč tudi svoja srca.
Po osvoboditivi je bilo treba obnoviti požgane domove in postoriti marsikaj drugega, da bi bilo življenje ljudem lažje in lepše. Mladi so se sicer zaposlili v dolini, svojim domačijam pa se niso odpovedali. Prva leta so odhajali vsako jutro s kolesi pa tudi peš po težko prevoznih poteh v dolino, danes se že marsikdo vozi z avtom. Pa je bilo treba vse pridobiti z žulji, s pritrgovanjem.”
Pepca Petek: „Sedaj, ko smo se povezali z dolino z asfaltirano cesto, se hitro pripeljemo do najbližnje trgovine pa k zdravniku, če je treba. Dolina nam je postala bližja in tako smo zadovoljni tu gori v Zahomu.”
NEKOČ RUDNIK, DANES ZEMLJA
V Zahomu ni velikih kmetij, zemlje je le toliko, da imajo ljudje zaje bil rudar, vendar pa mu naporno delo v jami ni upognilo hrbta in iupilo življenjskih moči. Je že v letih, vendar še vedno čil in krepak. Nekoč je rudaril, življenskih moči. Je že v letih, vendar še vedno čil in krepak. Nekoč je rudaril, danes, na jesen svojega življenja, pa je navezan na zemljo, na svojo urejeno domačijo, ob kateri teče asfaltirana cesta, pomagajo pri delu. Vendar pa je zemlja tudi na strminah in tam je treba še vedno pomagao pri delu. Vendar pa je zemlj tudi na strminah in tam je treba še vedno vse prijeti z rokami.
Menita, da je Zahom z asfaltirano cesto veliko prodobil in vesela sta tudi, da se mladi radi vračajo v svoj rodni kraj.
LOJZE TRSTENJAK
Evakuiranje ranjencev med akcijo
Obrambni dan Liboj
,Tu orel, tu orel. ..
„Kondor, Kajuh... javite se 1”
To je bil začetek akcije v okviru obrambnega dne Liboj. V manj kot pol ure so se oglasih , radiotelegrafisti iz Keramične industrije Liboje, Montane -TOZD Profilirka in Mirosana,
Ukazi, prejemi, naloge, vse to se je odvijalo v okviru organizirane akcije. Vsak je izpolnjeval naloge v zavesti, da takšna vaja lahko postane že jutri resnična. Aktivirana je bila tretja stopnja pripravljenosti. Zastraženi so bili vsi življenjsko pomembni objekti. Patrulje na pohodu, zaustavljen je bil ves promet Sirene so presunljivo zatulile in napovedale nevartiost zračnega napada. Bil je izpad električnega toka.
Sledila je popolna evakuacija delavcev iz vseh podjetij. Ob zračnem napadu so imeti v KIT. 12 ranjencev in v Profitirki šest. Ranjence so takoj zasilno obvezati in transportirati v poljske
bolnišnice. Tu jih je sprejela ekipa pod vodstvom dr. Petkovič — Potočnikove in pod nadzorstvom predsednika RK — Franca Klanjška.
Enota GD Zabukovica je v Profitirki presenetljivo hitro pogasila požar. Zelo učinkovita je bila tudi gasilska četa KIL pri gašenju požara v dveh oddelkih. Ob 11. uri je bil izvršen desant na plinsko postsgo KIL-a. Prebivalci naselja so se umakniti nad tovarno, radiobiološka enota pa je začela delati.
Akcije so potekale od 6. do 14. ure, oziroma do preklica vseh nevarnosti. Udeleženci akcije so se izkazati in zaslužijo priznanje. Uspešno izveden obrambni dan je rezultat dosledno opravljenih nalog aktivnosti SZDL, krajevnih skupnosti in predsednikov vaških odborov, ki so vzeti naloge resno in jih tudi dosledno uresničiti.
Lahko rečemo, da je akcija v celoti uspela.
JERNEJ KOŠTOMAJ
Odličja so prišla v prave roke.
Marija in Jože Ocepek pred svojim domom
V Savinjskem občanu smo že pisati o prireditvah, ki spremljajo praznovanje 45-letnice obstoja in delovanja godbe na pihala Liboje. Kulturna bera teh 45 let je izredno velika in lahko zapišemo, da so podeljena odličja zaslužnim članom godbe prišla v prave roke.
Danes objavljamo, kdo vse je prejelzasluženo priznanje. Zlato Galusovo značko so prejeti: Franc Vajdec, Jože Jančič, Rudi Krk, Ivan Menčak, Marjan Oblak, Feliks Srebot, Anton Uplaznik in Franc Sladič. Franc Bred, Rudi Baldi, Franc Bred, Franc Grm, Franc Perger, Marjan Podlesnik Franc Bred, Rudi Baloh, Franc Brecel, Franc Grm, Franc Perger, Marjan Podlesnik in Martin Ramšak. Bronasto Galusovo značko pa je prejel Ivan Cokan.
Godba na pihala keramikov in rudarjev DPD Svoboda Liboje je jirejela zlato plaketo občine Žalec, kot posameznik pa je prejel to visoko odličje ddgoletni kapelnik godbe Franc Kovač. Godbo Liboje so obdarile sosednje godbe iz Za-bukovice in Prebolda, z željo, da bi rè naprej tako tesno sodelovati.
Že dvajsetletno prijateljsko sodelovnje na kulturnem področju med godbo na pihala Liboje in godbo na pihala Graz — Eggenberg iz sosednje Avstrije kaže, da kulturno sodelovanje ne pozna meja. Ob nedavnem skupnem nastopu v Libojah je Kad Nieded v menu Združenja godb Spodnje Štajerske iz Graza, podelil za meddržavno sodelovnje na kulturnem področju zlata odličja naslednjim tovarišem: Janezu Megliču, predsedniku ZKO Žalec, Darku Šulerju, predsedniku DPD Svoboda Liboje, Jožetu Jančiču, predsedniku godbe Liboje, Konradu Vočku, blagajniku godbe in Zorki Godler, članici DPD Svoboda Liboje.
Kapelnik Franc Kovač pa je prejel za posebne zasluge na kulturnem področju od njiho-

vega združenja Zlato častno iglo. Zanimivo je, da so to odlikovanje prvič podeliti izven meja Avstrije.
Priznanje Zveze kulturnih organizacij Žalec pa so prejeti: Franc Medved, predsednik godbe Eggenberg, Karl Nieder, kapelnik godbe Eggenberg, Franc Salzer, blagajnik godbe, Kari Tanter, namestnik blagajnika ter Gustav Fatek, podpredsednik godbe Eggenberg. Čestitamo!
PLANINCI V AKCIJI NNNP
Na nedavnem sestanku predstavnikov planinskih društev v naši občini so ugotavljati, da so planinci aktivno vključeni v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Delo planinskih društev je namreč že vse leto usmerjeno v krepitev obrambnih sposobnosti članov. Tako je vse več izletov na katerih udeleženci spoznavajo nove kraje, obiskujejo spomenike in spominska obeležja iz NOV, vse pod geslom: „Kdor se seznanja z lepotami svoje domovine in njene zgodovine, domovino vzljubi in jo bo vedno pripravljen braniti.”
Temu namenu služijo tudi razne planinske poti. Omenil bi le Savinjsko in Šaleško planinsko pot. Te poti nas popeljejo v odmaknjene kraje, ki pa so zanimivi in si jih je vredno ogledati. Šaleška planinska pot nas vodi skozi kraje, ki so znani iz NOV (Graška gora itd).
Planinci so že večkrat dokazati, da so sposobni vodniki raznih pohodnih enot in kolon, ki se evakuirajo. V ta namen se tudi usposabljajo.
Tako je lepo uspel tečaj za planince vodnike, ki ga je pripravil Savinjski meddruštveni odbor. Grupe planincev lahko uporabimo kot enote narodne zaščite. Tako so piar ninci PD Zabukovica ob obrambnem dnevu krajevne skupnosti zaščitili' njene meje, ob zaključku akcije „Nič nas ne sme presenetiti” pa tudi delno občinske meje. Takih in podobnih akcij bi lahko našteli še več.
J. F.
Nova barvama tovarne nogavic foto: Tavčar
1 ST
Odll
yarna,
H
■
idobitve
V nedeljo, 7. oktobra, bo na Polzeli osrednja prireditev v počastitev letošnjega krajevnega praznika.
Na skupni seji sveta krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov bodo podelili bronasti znak OF, prvič pa tudi listino častnemu krajanu Milanu Grželju.
Milan Grželj bo prejel to častno priznanje za 30-letno uspešno delo kot šolski upravitelj in pedagog pa tudi kot
zagret družbenopolitični delavec na Polzeli.
Ta dan bodo vzidali tudi temeljni kamen za novo trgovino (blagovnico). Investitor je Sa vinjski magazin Žalec, enot; Polzela. Med ostalimi pomembnimi pridobitvami bi omenili še novo barvarno tovarne nogavic Polzela in priključek obratovanja na plin in odsek asfaltirane ceste v Založah. Krajani so v ta namen zbrali 200 tisoč
dinaijev, so pa tudi pomagali s prostovoljnimi deli.
Člani in članice Planinskega društva so ob 20. obletnici obstoja društva pripravili zanimivo razstavo. Sicer pa so se na Polzeli vrstile razne športne in druge prireditve že ves teden. V kulturnem programu so poleg domačega mladinskega pevskega zbora nastopili še godba na pihala iz Liboj in drugi.
Simpozij likovnikov v Libojah
ZDENKA GOLOB BO RAZSTAVLJALA V ŽALCU
19. oktobra bodo v Savinovem salonu odprli samostojno razstavo akademske slikarke Zdenke Golob iz Ljubljane. To bo hkrati pričetek nove sezone v Savinovem salonu, ki se je že lepo uveljavil s kakovostnimi tovrstnimi prireditvami.
Keramična industrija Liboje je tudi letos gostiteljica udeležencev simpozija — likovnih umetnikov, ki ustvarjajo svoja dela iz gline. Na simpoziju je to pot 17 likovnikov. Udeleženci simpozija bodo svoja dela razstavili v Savinovem salonu za letošnji republiški praznik — 29. november. Ob tej priložno-
sti bodo izdali poseben katalog.
Pokrovitelj simpozija je Kulturna skupnost Žalec finančno ga je podprla Kulturna skupnost Slovenije, sodeluje pa tudi Društvo slovenskih likovnikov.
V	tednu
V	letu otroka praznujemo v začetku oktobra tudi teden otroka. Z njim bomo še bolj poglobili skrb za otroka kot neusahljiv vir humanizma v tem nemirnem svetu.
Mesec oktober naj bi bil opomin vsem odraslim in še posebej vzgojiteljem, da otrokom nudijo prijetno doživetje ob njihovem prazniku. Vzgoj-novarstveni zavodi naše občine se vključujejo v to praznovanje z dejavnostmi, ki bodo v posebno veselje otrokom vključenim v njihove zavode, pa tudi tistim v krajevnih skupnostih.
Vzgojnovarstvena enota na Polzeli bo ob tej priliki, ki sovpada s praznovanjem krajevnega praznika, pripravila otrokom lutkovno predstavo, organizirali bodo izlete, zabavne igre in podelili športne značke prvošolčkom, ki so obiskovali njihovo ustanovo. Svoje likovne izdelke bodo predstavili po oddelkih, obiskali bodo fdmsko predstavo, pripravili pa bodo tudi sejem: Pečeni jesenski sadeži in plodovi.
Zatorej vsi ljudje, pozdravimo mednarodno leto otroka, praznik teden otroka in zaželimo, da bi bilo uspešno in bi prineslo vse tisto, kar otroci vsega sveta potrebujejo za srečno otroštvo: živeti v miru, brez
RAZSTAVA GOB — V hotelu Prebold so prejšnji teden člani gobarske družine Celje in sekciji Polzele in Prebolda pripravili razstavo gob. Na njej so razstavili okrog 200 najrazličnejših gob, kar je prav gotovo redkost takšnih razstav. Pohvaliti pa gre tudi delavce hotela, ki so ob tej priložnosti pripravili kar 27 izbranih jedi iz gob. Na sliki: Z rastave gob v preboldskem hotelu. Tekst in foto: T. TAVČAR
Gradnja vrtca v polnem
teku
Preboldski vrtec, ki je še pred časom povzročal precej hude krvi in glavobola, se sedaj že gradi. Dela izvaja GIP Vegrad iz Velenja, TOZD Gradnja. O sami gradnji tega prepotrebnega objekta, ki ga že težko pričakujejo številni predšolski otroci, smo se pogovaijali z vodjem gradbišča, Otom Holzingerjem.
Da smo lahko prevzeli gradnjo tega objekta, ni naključje,“ je začel najin pogovor tovariš Holzinger. „Dejstvo je, da smo na osnovi razpisa za gradnjo vrtca in zaklonišča ponudili na obstoječ klasičen projekt svoj program celične gradnje objektov Dom 101, kar pomeni znatno hitrejšo gradnjo. To pa je tudi eden glavnih vzrokov, da smo uspeli pri ponudbi. Prav gotovo pa je, da so bila za investitorja dobrodošla kreditna sredstva v znesku 8 milijonov din za dobo treh let.“
Omenili ste celično gradnjo, zato nas zanima, kje izdelujete te celice in kako jih pripeljete na gradbišče?
„Celice pripravljamo v naši tovarni v Velenju. Tam zgradimo oz. opremimo 70 % celice, nato pa jih s težkimi šleperji in specialnimi avtodvigali pripeljemo na gradbišče, kjer se montirajo na za to pripravljene temelje. Celice so finilizirajo na
gradbišču. Tu mislim predvsem na fino montažo vodovoda, elektro inštalacije, telefon itd.“
Koliko delavcev pa je trenutno zaposlenih pri izgradnji tega objekta?
„Na gradbišču nas je skupno z delovodjem in skladiščnikom enaindvajset. To je sicer malo, vendar pa kljub temu dosegamo roke in končujemo dela po planu. Seveda pa brez podaljšanega delovnega časa in nekajkrat tudi dela v soboto in nedeljo to ne bi bilo mogoče.“
Tako kot na večini gradbišč po Sloveniji, je veqetno tudi pri nas zaposlenih veliko delavcèv iz ostalih bratskih republik. Znano je da ti delavci živijo včasih v neznosnih razmerah. Kako je zanje poskrbljeno pri vas?
„Res je, tudi naše gradbišče je Jugoslavija v malem. Tu delaje tovariši iz raznih krajev Jugoslavije. Prišli pa so za zaslužkom iz Bosne, Hrvatske in Kosmeta. Mislim, da ti naši tovariši živijo dokaj solidno. V času gradnje živijo namreč v posebnih stanovanjskih kontej-nerih, ki so povsem zadovoljivi, hranijo pa se v hotelu.“
Znano je, da bo imel vrtec v Preboldu 10 igralnic. To pa pomeni, da je bilo v pripravo
temeljev potrebno vložiti precej truda!? !
„Vsekakor. Poleg kopanja jarkov, delanja opažov in drugih pripravljalnih del, smo morali vgraditi preko 300 kubikov
...... ;
k sil
Oto Holzinger, vodja gradbišča
betona. Sicer pa je to razumljivo, saj bo neto površina vrtca znašala preko 1000 m2. Prav tako zahtevno pa je tudi zaklonišče, v katerega smo vložili preko 280 kubikov betona znamke 300.“
Krajane Prebolda veqetno najbolj zanima, kdaj bo ta objekt končan in kdaj bodo vanj lahko pripeljali svoje otroke?
„Kot veste, gradimo na gradbišču dva objekta. Objekt zaklonišče je bil zakoličen 28. junija, objekt vrtec pa 13. julija. Roki za izgradnjo pa so: za zaklonišče 6 mesecev od dneva zakoličbe, za vrtec pa štiri mesece in pol. To pa pomeni, da naj bi bili objekti končani nekje do sredine decembra. Mi se bomo trudili, da bomo objekta končali čim prej, morda tudi kakšen mesec prej, vendar to v veliki meri zavisi od različnih faktoqev.“
-dar-
Gradbišče otroškega vrtca v Preboldu
vojnih strahot, brez lakote. Želimo, da bi se skrb za otroke sveta nadaljevala v tej smeri za lepši in popolnejši svet s številnimi parki, otroškimi igrišči, svet, ki ne bo postavljal meja med deželami, svet, poln ljubezni, pesmi, sonca, srečnih otrok...	B. Urbanci
Naslednje leto občinska mladinska delovna akcija
Letošnje mladinske delovne akcije so končane. Brigadirji naše občine sedaj obiskujejo šole ali delajo na svojih delovnih mestih v delovnih organizacijah.
Letos smo lahko z njihovim brigadirskim delom zadovoljni, saj sta obe brigadi osvojili Trak akcije in razna priznanja. Izkušnje, ki so si jih nabrali letos, bodo lahko s pridom uporabili na mladinski občinski delovni akciji na partizanskih Dobrovljah. Mladi bodo gradili vodovod in ceste dp posameznih hribovskih domačij. Pri občinski konferenci ZSMS v Žalcu so že začeli s pripravami za to akcijo.
—dar-
ljubljanska banka
Splošna banka Celje"
EKSPOZITURA ŽALEC
Čestita vsem občanom in poslovnim sodelavcem ob 31. oktobru — dnevu varčevanja
Uspešni na tržišču
O letošnjih poslovnih in proizvodnih rezultatih tovarne nogavic Polzela smo se pogovarjali z vodjem prodajnega sektorja, Ervinom Stra-\hovnikom.
„Tovarna nogavic Polzela se uvršča med vodilne proizvajalce nogavic v Jugoslaviji. Bi lahko ocenili, kako je v minulem polletju tekla prodaja nogavic na trgu in kakšni so bili proizvodni dosežki? “
Ervin Strahovnik
„Fizični obseg načrtovane proizvodnje smo v prvem polletju dosegli za 97 odstotkov, če pa proizvodnjo primerjamo z istim obdobjem lanskega leta, znaša indeks 109, dohodek in prihodek sta porasla za 31 odstotkov, letni načrt pa smo realizirali za polletno obdobje — 91 odstotkov
Glavni vzrok za to je naraščanje neplačane realizacije in še nekateri vplivi na tržišču. Povejmo še to, da so se osebni dohodki zaposlenih delavk povečali za 10 odstotkov. Imamo učinkovito prodajno službo, pa tudi pester asortiman iri ustrezno kvaliteto in tako smo uspešno prodajali naše izdelke.“
„Kvaliteta in konkurenčnost med nogavičarsko indù strijo na domačem tržišču? “
„V Jugoslaviji imamo trenutno 23 tovarn za proizvodnjo nogavic in po tem bi sodili, da sta založenost pa tudi konkurenca na tržišču precejšnji.
Delež naše tovarne v-celokupni jugoslovanski proizvodnji nogavic znaša 17 do 18 odstotkov. Lahko bi rekli, da smo vodilni v proizvodnji ženskih nogavic, ponudimo pa lahko hkrati bogato paleto kvalitetnih
moških nogavic. Kvaliteta in bogat asortiman nam odpirata pot na tržišče.
„Udeležba vaše tovarne na domačih oziroma mednarodnih sejemskih prireditvah? “
„Prisotni smo na vseh pomembnih sejemskih prireditvah. Na vsakoletni zimski sejemski prireditvi MODA v Ljubljani razgrnemo paleto našega asortimana izdelkov, sodelujemo na Beograjskem sejmu v mesecu marcu, dalje na Zagrebškem jesenskem velesejmu itd.
Letos smo že prejeli v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije šest odličij, med drugimi Zlatega zmagovalca Beograda za ženske in moške nogavice. Odličja so priznanje uspešnosti našega kolektiva, imajo pa tudi svoj odmev med kupci. Lahko bi zapisali, da smo v proizvodnji žensldh in moških nogavic že dosegli kvaliteto, ki zadovolji še tako zahtevne kupce.
Kvaliteta in željam ter potrebam prilagojen asortiman proizvodnje bo še naprej naše vodilo.“
„Znano je, da vaša tovarna svoje izdelke tudi izvaža „ vendar pa za zdaj, nasproti obsegu proizvodnje, še v skromnejših okvirih. So kakšne možnosti za razširitev izvoza na tuje? “
„Nekaj naših izdelkov res izvažamo. Za nas je pomembno zlasti to, da so nogavice iz naše tovarne ugodno sprejete pri inozemskih kupcih. Sedaj si prizadevamo, kako izvoz v naslednjih letih povečati. Izdelki dosegajo ustrezno kvaliteto in tako imamo možno sti. Na rob bi želel povedati, da so zadnji čas zaloge nogavic na jugoslovanskem tržišču v rahlem porastu. Ob znanih podražitvah živil in drugih življenjskih stroških, ljudje iščejo že tudi cenejše nogavice.
In še to: nekateri izdelki še vedno niso tržno priznani, kar povzroča težave proizvodnji. Pot do tega priznanja pa je največkrat predolga. V tem pogledu bo potrebna večja elastičnost.“
l.t;
Energetska kriza in različni varčevalni ukrepi nas v času,ko smo že zabredli v jesenski čas, opominjajo, da se bo treba pravočasno oskrbeti s premogom, z drvmi in s kurilnim oljem kajpak, če ga bomo sploh dobili.
Pri Savinjskem magazinu Žalec, ki poleg Hmezada potrošnike oskrbuje s premogom, drvmi in ozimnico, so nam povedali, da bo ozimnice dovolj, večje težave pa so s premogom in drvmi. Če bi hoteli pokriti vse potrebe (naročila), bi potrebovali najmanj 800 vagonov premoga, primanjkuje pa tudi drv.
Po tem, da je Slovenija v glavnem prekrita z gozdovi, bi sodili, .da bomo imeli drv dovolj, vendar pa ni tako. Problem je v tem, ker gozdna gospodarstva, pa tudi zasebniki les raje prodajo za industrijsko predelavo (iverni plošče), kot za drva Rentabilnostna računica se namreč nagiba k prodaji lesa industriji. In tako ni drv.
Glede ozimnice ne bo problemov . Prodajale' bojo vse večje, enote Savinjskega magazina. Krompir sorte igor bo stal 4,9 dinaijev kilogram. Letos je dobro obrodil, zato ga zlepa ne bo zmanjkalo. Dovolj bo tudi zelja in drugih povrtnin, ki sodijo v ozimnico. Letošnje cene so nekoliko višje od lanskih.
Jabolka za ozimnico si lahko potrošniki nabavijo v Mirosanu, Ce gre za nakup preko sindikata, so lepa jabolka (zlati delišes in jonatan) po 7,8 dinaijev kilogram, sicer pa 8,5 dinaijev.
Mirosan: dovolj lepih jabolk
Je sen je prinesla delavcam Mirosana polne roke dela Da bi pravočasno-obrali vse sadje, so najeli sezonske delavce, ki sedaj razkropljeni po sadnih plantažah, obirajo jabolka od zore do mraka.
Direktor Mirosana Vid Korber nam je dejal, da točnih ocen pridelka še ni, bo pa bera, kot vse kaže, še boljša od lanske sicer rekordne. Med letom so izkrčili 10 ha starejših plantaž ter hkrati obnovili osem hektarjev, vendar pa je rodnih plantaž sedaj manj.
Pridelek pa ne bo večji le po količini, marveč so jabolka tudi izredno kakovostna, skratka, lahko bi rekli: jesen rumena, dobra žena . . .
Minulo jesen so v Mirosanu natrgali in odpremili na trg 2960 ton kakovostnega sadja, v glavnem jabolk. Zanimivo je, da na Mirosanu ne poznajo slabih sadnih letin, ki so sicer še vedno prisotne v našem sadjarstvu. Uspeh pripisujejo sodobni tehnologiji, drži pa tudi, da plantaže na tem področju bolj poredko obiskuje toča.
Ogledali smo si plantažo jablan sorte zlasti delišes, ki bo
po napovedih strokovnjaka, dala okoli osem vagonov kakovostnega sadja po hektaiju. To pa je pridelek, ki ga uvrščamo med rekordne dosežke v sodobnem sadjarstvu.
Pa še nekaj o cenah sadja.
Trgovske organizacije, katerim so v Mirosanu namenili 70 vagovnov jabolk, jih bodo dobila po 7,4 din kg (Jonathan) in
7,8	din zlasti deliše s, sindikati prav tako po 7,8 din kilogram. V prodaji na drobno pa bo ta
jabolka možno nabaviti po 8,5 dinaijev kilogram.
100 vagonov sadja bo Mirosan odpremil celjskim hladilnicam, 'kjer bo počakalo do spomladi.
Kmečko sadje bo cenejše vendar na raču n nekoliko slabše kvalitete. Posamezniki nabavljajo ozimniška jabolka (caijevič in podobne sorte) pri kmetih po pet dinaijev kilogram, vendar le, če jih vzamejo hkrati več zabojev.
Dovolj jabolk za ozimnico
Precej ceneje se dobe jabolka pri kmetih. Tu jih je moč kupiti že po pet dinaijev kilogram.
Trgovina napoveduje v teh dneh izdatne pošiljke grozdja za predelavo. Sladko je, zato bo vino dobro. Kdor ga bo nabavil v večjih količinah, bo dal za kilogram po osem dinaijev.
Grozdje prihaja iz sosednjih oziroma južnih področij Jugoslavije.
Na rob naj zapišemo še to, da se je Savinjski magazin glede premoga obrnil tudi na bosanske rudnike. Tako upajo na večje pošiljke v oktobru.
Tk. A.
60 LET GASILSKEGA DRUŠTVA GRIŽE
V okviru praznovanj krajevnega praznika v Grižah je praznovalo svojo 60-letnico Gasilsko društvo Griže, ki je bilo letos nagrajeno s srebrnim grbom občine Žalec. V tekmovanju, katerega se je udeležilo sedem ekip, je zmagalo Gasilsko društvo Sešče. Po končanem tekmovanju so se gostje in tekmovalci zbrali v Domu Svobode v Grižah, kjer je Zvonko Korent otvoril proslavo V uvodnem govoru je tovariš Mur prikazal zgodovino društva od ustanovitve leta 1919, ko je požar uničil polovico Migojnic, do danes, ko je društvo moderno opremljeno in sposobljeno za nudenje pomoči.
Predstavnik krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij kraja je poudaril pomen gasilskega društva v narodnoosvobodilni vojni, saj so bili med ustanovitelji odbora OF v Grižah tudi člani društva Tovariš Farčnik je spregovoril o preventivnem delu gasilstva, Jože Jan, predsednik Izvršnega sveta občine Žalec, pa o pomenu gasilstva v današnjem času in v akcijah „Nič nas ne sme presenetiti“.
Na svečanosti so podelili priznanja veteranom in najzaslužnejšim članom društva.
F. JEŽOVNIK
Kmečki mlin v Grajski vasi
Pri obiranju sadja
Poldrugo stoletje stari mlin v Grajski vasi melje pšenico in druga žita. Mlinar oziroma lastnik mlina, Konrad Muhovič je že v letih, a še dovolj krepak, da opravlja vsa dela sam. Še sreča, da mu ni treba prenašati težkih vreč, saj je mlin mehaniziran.
Mlinar Muhovič, je mlinske kamne že dolgo nazaj zamenjal z valjki, pa tudi mlinskih koles, ki jih je nad sto let poganjal potok Ojstrica, ni več.
„Ojstrica skozi vse leto nima dovolj vode, da bi poganjala mlinska kolesa, zato sem mlin preusmeril na bolj zanesljiv pogon Mlin sem moderniziral 1948. leta, to je šele po zadnji vojni. Poprej smo mleli pše nico in druga žita s štirimi kamni, mlin pa je imel tudi štiri stope, s katerimi smo pripravljali proseno in drugo kašo.“
Mlin v Grajski vasi je bil znan po dobrem mletju, zato so vanj vozili žito kmetje iz širše okolice. Premožni gruntaiji so žito pripeljali na vozovih, bajtarji (mali kmetje) pa so s hribov nosili tovor na ramah. Vse do zadnje vojne so pšenico in moko prenašali v mehovih. To je bila na meh odrta ovčja koža. Precej mehov so med zadnjo vojno odnesli, partizani, ki so z njimi prenašali živež-. Danes mehov ni več.
Mlin je takrat mlel nepretrgoma noč in dan. Ker je büo treba tovore prenašati na rameh, je mlinar Muhovič imel pomočni-
OBNOVLJENA CESTA GALICIJA - LOPATA
Dolgoletna želja krajanov KS Galicija se je le uresničila Povezava KS Galicije s Celjem je urejena po obnovljeni 1800 m dolgi asfaltirani cesti Galicija — Lopata.
Cesta je bila obnovljena iz sredstev viška posojila za ceste SRS Slovenije, sredstev občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Ža lec ir TOZD Kmetijstvo, ZE Petrovče. Sredstva za obnovo ceste pa so prispevali tudi krajani sami. Poverjeniki režijskega odbora so po vaseh zbrali 200.000,— din za obnovo ceste. Tako je bil reše n eden perečih problemov KS Galicije. Eden izmeči problemov je še tudi cesta do šole in pokopališča Galicija, ki je namreč v slabem stanju. Upamo, da bomo z združenimi močmi širše skupnosti uredili tudi to cestno povezavo. DANICA KRULEČ
ka in vajenca. Danes vse delo opravi sam.
Muhovič se spominja, daje še pred zadnjo vojno kmetom zmlel v moko tudi veliko ajde. Danes ajde v Savinjski dolini kmetje ne pridelujejo več, ohranila pa se je v nekaterih hribovskih zaselkih, kot v Marija Reki pa v okolici Šmiklavža itd. Ajdove moke je v njegovem mlinu bolj za vzorec. Nekaj malega zmelje ajde pozimi in
Mlinar Konrad Muhovič
takrat je pri Muhoviču možno dobiti kakšen kilogram ajdove moke. Mlinar pripeljano pše nico in druga žita kmetom zamenjuje za moko. Zamenjava se vrši ob sobotah.
Muhovič dela v mlinu že 55 let, a ne kaže, da misli odnehati. Živi z mlinom, skrbi, da je . vse v redu in da so stranke zadovoljne. Pravi, da ni toliko meljave, da bi imeli še pomočnika. Pa ga je danes tudi težko dobiti. Mladi se raje odločajo za druge poklice.
Muhovič: „Danes v mlinu ni več težkega dela, ker je vse mehanizirano. Nekoč pa smo pomočniki in vajenci od. zore do mraka prenašali težke vreče. Kot pomočnik sem za 12 urno delo prejemal 300 dinaijev mesečne plače, čevlji pa so takrat stali 100 dinaijev. Danes pomočnik dela le osem ur in to za dobro plačo. Žal jih skoraj ni več. Sicer pa je kmečkim mlinom odmerjen le še kratek čas. No, jaz bom vztrajal, dokler bom pri močeh.“
L. TRSTENJAK
Razstava likovnikov amateijev — V Savinovem salonu v Žalcu razstavlja svoja dela 12 likovnikov — amateijev Od teh jih je 11 iz občine Žalec, dvanajsti pa je Celjan. Razstava bo odprta do 29. septembra. Razstava bo potlej potovala še v Prebold in na Vransko najbiž pa bo tudi v Grižah. Pokrovitelj razstave ki jo prirejajo vsako leto v spomin na Žalski tabor, je Zveza kulturnih organizacij, Žalec. Na sliki razstavljeno delo Regine Tavčaijeve.
Moda in
še to številko.
Vidite dragi potrošniki in bralci, zdaj sem vam lahko na primeru pokazala oziroma opisala, da denar ni vedno najvaž-
Srečanje z arabskimi študenti
nejši, da je pri nas - na žalost -veliko več vredno, če imaš dobre zveze in poznanstva. To seveda ni osamljen primer, pri katerem sem občutila tako vrednost.
No, in da še pogledamo, kaj bomo letos sploh nosili. Mirne duše lahko ponosite vso staro garderobo in še garderobo svojih babic. Če je kaj preširoko, zožajte — posebno hlače, če je kaj preozko, podložite - posebno ramena.
Osebno pa mislim, da obleka ne naredi človeka, kot pravi star pregovor, saj nekateri menijo, da je važnejše, kar je pod njo. Jaz pa še vedno mislim, da je najvažnejše tista kar imaš v glavi...
Morda „bodoča“ kreatorka Savinjska Tončka
V Taboru so od 21. do 23. septembra pripravili srečanje z arabskimi študenti. Pobudo so dali mladi, ki študirajo v Mariboru. Tako so se dogovorili, da bodo pripravili srečanje na
kulturnem in športnem področju. V osnovni šoli so tako pripravili razstavo na temo; Arabske dežele. Nato so prikazali več filmov iz teh dežel in folklorne plese. Pomerili pa so
se še v športu. Vse prireditve je obiskalo veliko ljudi.
Na sliki: Skupina arabskih študentov s prijatelji iz Tabora pred šolo, kjer je bila razstava. (Te kst in foto: T. TAVČAR)
težave
Poletje je za nami in jesen je z vsem svojim čarom prestopila prag. Zato je, mislim, skrajni čas, da spregovorim nekaj besed o tem, kaj bomo v jesensko-zimski sezoni 1979/80 oblekli Slediti evropski modi bi bilo preveč iluzorno, saj si zdaj ob podražitvi bencina res ne moremo več privoščiti, da bi se oblačili na slovitem in nam, Jugoslovanom, tako prepotrebnem Ponte Rosu Zato se bomo morali zadovoljiti s tem, kar nam ponujajo naše trgovine.
Naša domača moda je zelo širokosrčna. Obstajajo velike možnosti oblačenja: kakor veš in znaš, oziroma kar imaš. Ampak vam povem na uho, da si tudi tisti, ki imajo kar dosti pod palcem pri nas ne morejo kaj prida pomagati I, zakaj? Ker pač naše trgovine vsaj v večini primerov, ne kažejo dosti zanimanja da bi svojo založenost popestrile.
Kaj se mi je zadnjič zgodilo v trgovini V izložbi sem videla lepo bluzo, katere cena je še kar sodila v okvir mojih zmožnosti nakupa, le obešena številka se nikakor ni skladala z mojo. Ko sem končno lahko vprašala prodajalko, ki je imela svoji kolegici toliko „za povedati, kakšen hec je bil v nedeljo... ", če imajo številko 36, je brž poklicala iz skladišča še tretjo kolegico in jo vprašala: „Čuj, kaj boš ti vzela tisto bluzo številka 36? “ Vprašana je mirno odgovorila, da njena sestra še ni imela časa, da bi omenjeno bluzo pomerila, zato sem dobila odgovor, naj pridem naslednji dan vprašat, če imajo
Upokojenci KIL Liboje na nedavnem srečanju
Tretje srečanje upokojencev KIL
Prisrčni in topli stiski rok, solze v očeh in smeh na obrazih, vse to se je zrcalilo na nedavnem tretjem srečanju upokojencev KIL. Od skupnega števila 163 se je udeležilo srečanja 121 upokojencev 17 pa se jih je opravičilo, da se zaradi bolezni srečanja na morejo udeležiti.
Zbrane goste je v imenu kolektiva pozdravila Zorka
Godler. Ko so si upokojenci ogledovali tovarno, so büi prijetno presenečeni ob napredku in razvoju. Spremenila sta se tehnologija in način proizvodnje saj so v tovarni prešli iz ročnega, težkega in napornega dela na lažje in sodobnejšo strojno oblikovanje.
Po ogledu tovarne so gostitelji upokojence popeljali v kulturni dom Svobode Liboje, kjer
je bila za vse pripravljena zakuska. Tu so bili upokojenci tudi obdaijeni. Ob 15. uri še je pričel kulturni program, s katerim so prireditelji razveselili goste
Po kulturnem programu je sledil ples. Upokojenci so se veselo razpoloženi vrnili domov z željo, da se bodo v tovarni, kjer so preživeli najlepša leta, še srečali.	J.Koštomaj
V Grižah so praznovali
V krajevni skupnosti Griže praznujejo svoj krajevni praznik v počastitev spomina napada savinjske in dela revirske čete na rudnik Zabukovico v aoči od 24. na 25. avgust leta 1941.
Ob praznovanju so otvorili asfaltirano cesto v Zahom, slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti pa So prisostvovali predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Predsednik krajevne konference SZDL je spregovoril o delu in uspehih krajevne skupnosti, društev, družbenopolitičnih organizacij in vaških svetov. Nakazal je tudi problem izgradnje vrtca v Zabukovici, za katerega bi že morah položiti temeljni kamen, vendar gradnjo le-tega zavlačujejo. Potrebe po vrtcu so velike, zato krajani zahtevajo, da se uresniči' pro-
gram dosedanjega referenduma, v katerega je zajet ta vrtec. Poudaril je prizadevnost občanov, ki so s prostovoljnim delom prispevali preko 200 ur za izgradnjo mostu čez Artišni-co, prav ta most je bil pogoj za začetek gradnje novega vrtca ter 1850 prostovoljnih ur pri izgradnji ceste v Zahom.
Na svečani seji so podelili priznanja — bronasti častni znak OF TVD Partizanu iz Griž Planinskemu društvu iz Zabukoviee in posameznikom: Antonu Brileju, Mariji Jemec (posmrtno), Magdi Ježovnik, Srečku Čulk ml., Mari Ocvirk in Cvetu Udovču.
Pionirji so izvedli kratek kulturni program, delegacija borcev in mladine pa je položila venec pri osrednjem spomeniku v Migojnicah. Udeleženci seje so se nato napotili v Zahom, kjer
je predsednik skupščine občine Žalec, Vlado Goriše k, otvoril asfaltirano cesto v ta zaselek.
V času praznovanja so organizirali več tekmovanj. Strelci so tekmovali na Lovski koči in Limbergu, gasilci iz Zabukoviee so organizirali gasilsko tekmovanje, rokometaši pa so pripravili rokometni turnir v Žalcu.
Prireditve in zaključna svečanost so pokazale, daje življenje v tej krajevni skupnosti povezano, in da so krajani aktivni na vseh področjih dela. Pred zaključkom je tudi cesta Zabuko-vica — Zagreben, ki se gradi v okviru akcije povezave višinskih domačij z dolino. Cesto bodo otvorili ob zaključku akcije „Nič nas ne sme presenetiti“ v okviru srečanja krajanov krajevnih skupnosti Griže in Liboje.
F. Ježovnik
Trgovina
(preskrba) v obrobnih zaselkih?!
Podobno, kot na ostalem slovenskem pode že lju, se tudi v naši občini krajani sprašujejo, kako zagotoviti ah celo izboljšati preskrbo z življenjskimi potrebščinami v tistih odmaknjenih krajih, kjer trgovina sedaj ne posluje rentabilno. Tu zaradi skromnega prometa ni rentabilne računice.
V našem primeru so to zaselki Andraž, Galicija, Ponikva, Letuš in še kateri kraji.
Privošnik: Našteti kraji zaradi skromnega prometa naši delovni organizaciji ne zagotavljajo rentabilnost.
Če bi se omejili zgolj na rentabilnostno računico, bi enote kratico malo ukinili, vendar bi to prizadelo krajane. V teh trgovinah je najveći promet s kruhom, mlekom, sladkoijem, maščobami in podobnimi živili, pri katerih smo imeh doslej precejšnji rizik in malo zaslužka Na problem takih trgovin smo že večkrat opozarjali, saj gre za problem, ki ga zgolj naša delovna organizacija ne more rešiti.“
„Kako ukrepati, da bodo imeli krajam tudi v teh krajih zagotovljeno preskrbo? Ponekod (na mariborskem območju) so namreč nekaj takih že zaprli? *
Privošnik:	„Ukinitev
ali prenehanje poslovanja trgovin v navedenih krajih ne pride v poštev. Sedaj si pomagamo tako, da sredstva kratko malo prelivamo iz trgovin z večjim prometom za saniranje trgovin v obrob nih zaselkih, vendar pa to ni rešitev.
Potrebe po dodatnem vsakodnevnem oskrbovanju z življenjskimi potrebščinami obstojajo v več krajih naše občine.
Pred nedavnim sem odgovoril v Novem tedniku na javno zastav^ ljeno vprašanje glede postavitve kioskov ali drugačnih preskrbovalnih mest v posameznih krajih, kot na primer v Vrbju, Malkah, Ložnici itd.
„Kaj predlagate? “
Privošnik:	„Problem
rednega oziroma boljšega preskrbovanja obrobnih krajev bi lahko razreševali z odpiranjem zasebnih trgovinic, ki ga dopušča zakon o obrti že nekaj časa.
Zanimivo je, da v nekaterih slovenskih občinah takšne zasebne trgovine že obratujejo. V sosednji občini Velenje
imajo prav tako že pivi primer zasebne trgovine, ki zadovoljuje krajane Primerov bi lahko našteli več.“
„Kaj lahko prodaja takšna zasebna trgovina? “
„Zakon o blagovnem prometu in obrtni zakon omogočata občanom, da lahko povsod tam, kjer
Trme Privošnik
obstojajo družbeni interesi, odpirajo zasebne trgovine. V njih lahko prodajajo vse vrste izdelkov na drobno, ki sodijo v seznam tako imenovane trgovine Z MEŠANI'-BLAGOM. Kaj je to, vemo. Take zasebne trgovinice ne smeje prodajati tehničnih in nekaterih drugih izdelkov večje vrednosti, pa tudi ne metrskega blaga in še kaj.“
„Imamo zakonsko osnovo, kljub temu pa ni trgovin (zasebnih) v krajih, kjer so sicer potrebne? “
Privošnik: „Naša delovna organizacija je o teh možnostih že informirala občane po krajevnih skupnostih, predvsem v tistih, kjer se kaže potreba po takšni trgovini.
Vendar pa ljudem manjka poguma, ker pač tega prej niso bili navajeni. Med pogoji je potrebno, da je kandidat kvalificiran trgovec, verjetno bo prav, da ima tudi kapital, da je podjeten.“
„Kakšne pogoje (pomoč) bi zagotovili morebitnim interesom v vaši delovni organizaciji, v kolikor so voljni prevzeti eno od poslovnih, enot: Galicija, Ponikva ali Andraž? “
Privošnik: „Odločitev bo odvisna od upravnih organov. Treba bi se bilo med drugim sporazumno dogovoriti o odplačilu zalog blaga, najemnem odnosu inventarja ter o drugih poslovno tehničnih zadevah. Naše ga sodelovanja in pomoči ne bomo odrekli.
Tk.L.
Na podlagi 13. člena Samoupravnega sporazuma o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SE Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/1978) in 261. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je zbor delegatov enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini ŽALEC na seji, dne 21 6.1979 sprejel
PRAVILNIK O ORGANIZIRANOSTI IN NALOGAH ENOTE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI ŽALEC
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
V skladu s Samoupravnim sporazumom o samoupravni organiziranosti in nalogah je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost)
! samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in drugih oseb, ki so na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v mdaljnjem besedilu: zavarovanci) ter upokojencev v kateri si zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v t; namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega de’a in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi ir svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare oziroma snrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Da se v skupnosti zagotovi načelo sporazumeva lja in dogovaranja in vpliv zavarovancev in upokojencev na deiovanje skupnosti ter da se omogoči neposrednejše odločanje na vseh tistih področjih, ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, je oblikovana v občini enota skupnosti, ki ima v skladu z dogovorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno področje in pristojnosti.
2.	člen
Enoto skupnosti sestavljajo:
1.	Zavarovanci, in sicer:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju občine
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov na območju občine in so na tej osnovi pokojninsko in invalidsko zavarovani;
—	drugi delovni ljudje ki združujejo svoje delo na območju občine, in so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani.
2.	Upokojenci s stalnim bivališčem na območju občine.
3.	člen
Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in smotrne uporabe sredstev zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti:
—	izirajo delegate in so lahko izbrani v organe skupnosti ali enote;
— razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo svoja stališča o vprašanjih, o katerih odločajo v skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so: obseg in pogoji za priznanje pravic iz pok jninskega in invalidskega zavarovanja, usklajevanje pokojnin in drugih pravic, o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic, ki so odvisne od samoupravno določenih prispevnih stopenj ter o vprašanjih organizacije skupnosti;
—	postavljajo vprašanja in dajejo predloge organov skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge, ki
jim jih dajejo zavarovanci in upokojenci. S sklepi in stališči o danih vprašanjih in predlogih mora biti seznanjen tisti, ki je dal predlog oziroma vprašanje.
4.	člen
Zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti samoupravno in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti zlasti:
—	uresničujejo pravico do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v skladu s pravicami in dolžnostmi skupnosti;
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja ;
—	urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju ter predlagajo potrebne ukrepe;
—	v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini rešujejo stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov ter razporejajo sredstva stanovanjskega sklada.
5.	člen
Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samoupravnih družbenih odnosov enota skupnosti sodeluje z družbeno-politič nimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami in njihovimi združenji, s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s sindikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo delavcev, upokojencev ter invalidov ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi s sorodnim področjem dela na območju občine in to zlasti:
—	pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer dela\cev;
—	pri usklajevanju skupnih interesov po načelih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja;
—	pri izbiri delegatov in zagotavljanju njihove dejavnosti;
—	na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in invalidskega varstva, zlasti preventivne dejavnosti in pri ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije
—	pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in delovnih invalidov;
—	na drugih področjih v skupnem interesu.
6.	člen
Enota skupnosti deluje na podlagi ustave zakona, samoupravnega sporazuma o organiziranosti in nalogah skupnosti, statuta in drugih splošnih aktov in programov skupnosti ter svojega pravilnika in drugih splošnih aktov.
Splošni akti enote skupnosti morajo biti v skladu s splošnimi akti skupnosti.
7.	člen
Sedež enote skupnosti je v ŽALCU.
Enota skupnosti ima pečat, ki ima obliko kroga s premerom 30 trim. Pečat ima naokrog izpisan napis:
„Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji“, v sredini pa: ,J2nota skupnosti v občini ŽALEČ“.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOTE SKUPNOSTI
8.	člen
Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov, organiziran po delegatskem načelu.
Zbor delegatov enote zaupa določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so mu odgovorni za svoje delo. Izvršilni organi in njihove pristojnosti so določeni v tem pravilniku ali v drugem splošnem aktu enote skupnosti.
9.	člen
V enoti se sprejemajo odločitve's samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem ali z odločitvijo večine glasov delegatov v zboru delegatov oziroma v izvršilnih organih.
Postopek dogovarjanja in usklajevanja ter odločanja se določi v poslovniku, ki ga sprejme zbor delegatov enote skupnosti.
10.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti ima predsednika in njegovega namestnika.
Predsednik zbora predstavlja enoto skupnosti, sklicuje in vodi seje zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne akte,kijih sprejema zbor delegatov..
Kadar je predsednik zbora delegatov,odsoten oziroma zadržan ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi, kijih ima predsednik zbora delegatov.
11.	člen
Delegati v samoupravnih organih enote skupnosti so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili, in delegacijam, ki sojih delegirale.
Predsednik zbora delegatov in njegov namestnik ter člani izvršilnega in drugih organov zbora delegatov so za svoje delo odgovorni zboru delegatov, ki jih je izvolil.
12.	člen
Zavarovanci in upokojenci neposredno nadzorujejo delo zbora delegatov in izvršilnih organov enote skupnosti.
Pri uresničevanju te pravice imajo zavarovanci in upokojenci pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi dogajanji v skupnosti kot celoti in v enoti, s sklepi zbora delegatov ter z delom strokovne službe skupnosti.
Za varovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega odstavka seznanjajo prek delegatov, glasila skupnosti in drugih sredstev javnega obveščanja in preko strokovne službe.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek delegatov pripombe in predloge, naslavljajo posamezna vprašanja zboru delegatov, izvršilnim organom in strokovni službi.
13.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti sestavlja 71 delegatov, ki jih delegirajo delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihove konference iz vrst zavarovancev in upokojencev.
Način oblikovanja zbora delegatov, način povezovanja delegacij v konference delegacij in druga vprašanja v zvezi z delegiranjem delegatov bo zbor delegatov določil s sklepom.
14.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti skrbi za uresničevanje pravic in nalog iz 3. in 4. člena tega pravilnika in v ta namen:
1.	sprejema pravilnik enote skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve ter druge splošne akte;
2.	razpravlja, zavzema in usklajuje stališča o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, zlasti pa o temeljnih vpraša njih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic ter o vprašanjih organizacije skupnosti in jih posreduje skupščini skupnosti;
3.	samostojno ali v sodelovanju z drugimi skupnostmi na ravni občine sprejema programe in ukrepe o prevenciji invalidnosti, rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
4.	voh in razrešuje predsednika zbora delegatov in izvršilne organe zbora delegatov enote ter delegate za organe skupnosti;
5.	odloča o razporeditvi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov na območju občine
6.	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva, samoupravno stanovanjsko skupnostjo in drugimi skupnostmi, organizacijami in društvi na območju občine, ki obravnava o skupna vprašanja ;
7.	sodeluje z enotami skupnosti na regijski ravni;
8.	sprejema letni program dela in finančni načrt enote skupnosti;
9.	opravlja druge naloge in pristojnosti enote skupnosti, za katere v tem statutu oziroma v drugem splošnem aktu ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa enote.
15.	člen
Izvršilni organ zbora delegatov enote skupnosti je izvršilni odbor.
Zbor delegatov lahko ustanovi stalne in začasne komisije ali drug? delovna telesa za rešitev konkretnih vprašanj.
Pri zboru delegatov je stalna komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev.
16.	člen
Iz vršilni odbor ima 9 članov.
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev ima 7 članov.
Člane izvršilnega odbora in komisij izvo izbor delegatov za dobo štirih let, lahko pa jih razreši še pred potekom dobe za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov izvršilnih organov upošteva zbor delegatov tudi razmeije med številom upokojencev in zavarovancev. Člane komisije za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev izvoli zbor delegatov v sodelovanju z društvi upokojencev v občini.
17.	člen
Iz vršilni odbor zbora delegatov skupnosti:
1	skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov zbora enote skupnosti;
2.	predlaga, izvršuje in spremlja dogovore oziroma sporazume o programih in ukrepih o prevenciji invalidnosti, zmanjšanja invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
3.	zasleduje organiziranost in učinkovitost strokovne službe skupnosti, kije odgovorna za delo enote skupnosti;
4.	skrbi za povezavo zbora delegatov enote skupnosti z zbori delegatov ostalih enot skupnosti, s skupščino skupnosti in njenimi organi;
5.	imenuje delegate oziroma predstavnike enote skupnosti v ustrezne delegacije oziroma v druga telesa v občini;
6.	predlaga razporeditev sredstev sklada za reše vanje stanovanjskih potreb upokojencev;	,
7.	skibi za izvrševanje finančnega načrta s katerim se zagotavlja delovanje samoupravnih organov enote skupnosti in skupnosti socialnega varstva;
8.	pripravlja predloge in stališča za zbor delegatov enote skupnosti;
9.	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor delegatov enote skupnosti.
18.	člen
Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov namestnik, kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora in skrbi za izvajanje sklepov izvršilnega odbora in zbora delegatov
19.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev:
1.	vodi evidenco družbenih stanovanj, ki so zgrajena iz sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in so namenjena za trajno rabo upokojencem v občini;
2.	ugotavlja stanovanjske potrebe upokojencev in sestavlja prioritetni seznam upravičnecev;
3.	sodeluje z drugimi dejavniki s področja stanovanjske graditve v občini, posebej s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, SIS z a socialno varstvo, društvi upokojencev in organizacijami združenega dela
4.	daje izvršilnemu odboru zbora delegatov oziroma zboru delegatov predloge za razporeditev sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev;
5.	sodeluje s stanovanjskimi komisijami drugih enot skupnosti in/ z upravnim odborom sklada za reše vanje stanpvanjskih potreb upokojencev;
6.	hrani dokumentacijo o stanovanjskih vprašanjih upokojencev;
7.	opravlja druge naloge, ki ji jih poveri zbor delegatov enote ali upravni odbor sklada.
HI. SREDSTVA ZA DELOVANJE ENOTE SKUPNOSTI
20.	člen
Materialna sredstva za samoupravno delovanje en te Skupnosti zagotavlja skupnost. Višina potrebnih sredstev se določi z letnim finančnim načrtom skupnosti na podlagi ovrednotenega letnega programa dela enote skupnosti.
IV. OPRAVLJANJE STROKOVNIH,
FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL ZA ENOTO SKUPNOSTI
21.	člen
Strokovna, finančna, administrativno-tehnična in tem podobna opravila za enoto skupnosti opravlja strokovna služba skupnosti. Temelj organizacije, delovno področje, pravice dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo.
Strokovna služba skupnosti mora najmanj enkrat letno zboru delegatov podati poročilo o svojem delu za zavarovance in upokojence z območja enote.
Za enoto skupnosti v občini Žalec opravlja vsa dela, našteta v prejšnjih odstavkih tega člena, območna delovna enota Celje.
22.	člen
V posameznih primerih, če bi büo to racionalno, lahko strokovna služba skupnosti v sodelovanju z enoto skupnosti zaupa izvrševanje nekaterih opravil skupnim strokovnim službam za SIS v občini Žalec ali drugim strokovnim organizacijam oziroma posameznikom.
Stroški, ki bi' s tem nastali, gredo v breme strokovne službe skupnosti.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČI«
23.	člen
Pravilnik se objavi v Savinjskem občanu in začne veljati osmi dan po objavi.
24.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet pravilnik in pričnejo veljati osni dan po ofcjavi.
Predsednik zbora delegatov LUŽNIK FRANCE s. r.
----------------------------------------------- v
KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC n. sol. o.
Na podlagi sprejetega plana štipendiranja in sklepa delavskega sveta RAZPISUJEMO kadrovske štipendije (po eno štipendijo) za naslednje poklice:
-	KOMUNALNI
INŽENIR — FAGG — komunalna smer -GRADBENI INŽENIR
-	VTŠ — gradbena smer (nizke gradnje) I. stopnja
-	EKONOMIST
-	VEKŠ — finančna smer (I. stopnja)
-	GRADBENI TEHNIK
-	TSŠ — gradbena smer (nizke gradnje)
-	SANITARNI TEHNI
-	SSŠ
-	EKONOMSKI TEHNIK
-	ESS
Prijave za štipendiranje (s potrdili o šolanju in zadnje šolsko spričevalo) sprejema Splošno-kadrovski oddelek Skupnih služb. Nade Cilenšek 5, Žalec in to 15 dni po objavi.
r
Kl
Cif □Rii
1 S I >»V| v/tl ' u
pokra jur1
A 1^
B ■ U-
/"'t ir /"
Ronlerence o
:oj
Proslava, ki bo v nedeljo 7. 10. 1979 ob 14. uri na Gori Oljki, je posvečena 60-letnici Zveze komunistične mladine Jugoslavije in 40-letnici pokrajinske konference SKOJ na Gori Oljki.
V PRVEM DELU BO GASILSKI DOM — V novem mestnem jedrn v Žalcu so pred dnevi položili temeljni kamen za gradnjo večnamenskega doma za potrebe splošnega ljudskega odpora. Slovesnosti so se udeležili predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine ter številni krajani. Zbrane je najprej pozdravil predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, nato pa je spregovoril predsednik Ob čin dee gasilske zveze Ždeč, Franc Jelen. V govora je najprej poudaril pomen novega objekta. V prvem delu objekta, ki se že gradi, bodo imeli prostore: gasilsko društvo Žalec, Intercala skupnost požarnega varstva občine, Občinska gasilska zveza Žalec. Tu bo tudi večnamendca dvorana za šolanje članstva in ostalega prebivalstva
V drugem delu objekta so predvideni prostori za teritorialno obrambo, center zvez postaje milice, v kletnem delu bo tudi zaklonišče. Pomembno je tudi to, da so predvidena določena stanovanja za gasilce in miličnike. Projekt je izdelala projektantska organizacija BIRO 71 iz Domžal. Dela že potekajo, izvaja pa jih Gradis Celje. Na sliki: Franc Jelen polaga temeljni kamen.
T. TAVČAR
OBVEZNE POSODE ZA SMETI
Odlok o obveznem odvozu smeti v Uradnem listu SRS št. 20/79 zajema sledeča naselja v krajevni skupnosti Braslovče: Braslovče, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Poljče, dinje, Kainenče, Sp. Gorče, Podvhr in območje počitniških hišic v Malih Braslovčah.
Po tem odloku si morajo vsa gospodinjstva v tej krajevni skupnosti nabaviti posode za odvoz smeti. Prepovedano je odlaganje smeti na takoimeno-vana čma odlagališča ob Savinji, zato so za kršitelje tega odloka predvidene kazenske sankcije.
Krajani si lahko naročijo posode za smeti v pisarni Krajevne skupnosti Braslovče ob torkih dopoldne med 9. in 12. uro in ob sredah popoldan med
14.	in 17. uro.
-jkol
KARATE SEKCIJA
/
V pripravah na regionalno in republiško kategorijsko prvenstvo v karateju, ki bo konec letošnjega teta, so se karateisti pri sekciji TVD Partizan Žalec udeležili seminarja v Rovinju. Udeležili so se ga je Silvo Marič, nosilec mojstrskega pasu, Jože Hudovernik in Zdravko Štefančič. Marič je na seminarju sodeloval kot član strokovnega kolegija, Hudovernik je kot najperspektivnejši karateist v celjski regiji opravil test za mojstrski pas 1. dan, Štefančič pa je opravil test za rjavi pas 2. kju. Tako ima karate sekcija sedaj dva mojsta, kar bo nedvomno pri-k razširjanju in kvaliteti
arateja v žalski občini Na lanskem prvenstvu je mladinec Andrej Plesec postal republiški vice prvak v polsrednji kategoriji.
S. Marič
V Domu borcev na Dobrovljah je bila seja sveta krajevne skupnosti Braslovče, na kateri so poleg vodij delegacij in predsednikov vaških skupnosti sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Žalca in predstavnik Združenja obrtnikov Žalec.
Izraženi so bili številni problemi, ki tarejo Dobroveljčane. Med njimi pomanjkanje vode v Domu borcev, slaba električna energija, pa tudi preozka cesta na Dobrovlje, katero bi bilo potrebno razširiti, modernizirati in urediti izogibališča.
Na seji je bil imenovan odbor, ki bo skrbel za pripravo in izvedbo razširitve Partizanke, ureditev izogibališč ter pripravo dokumentacije jza traso vodovoda. Pri slednjem bi bila vključena tudi mladinska delovna brigada. Za ojačanje električne energije pa bo poskrbelo Elektro Celje.
ŠAHISTI ŽALCA PRVI V GRIŽAH
j Ob krajevnem prazniku so j = v Grižah pripravili šahovski : I ekipni brzopotezni turnir. | I Zmagal je novi republiški j prvak Žalec s 24,5 točkami j ; pred domačimi iz Griž z j j 18,5 točkami. Šahisti ša- ! j hovskega kluba iz Šempetra ' j so bili zadnji z 12 točkami. | Najboljši posameznik je \ J bil Ranzingeriz Žalca
J.	Grobelnik 1
Prav kmalu bo na Dobrovljah urejena manjša trgovina, kjer se bodo krajani lahko oskrbovali z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Ta trgovina bo v Domu borcev, za katerega bo do speljave vodovoda nabavlje-
I •	v
, Prireditve, posvečene jubilejema 60-letnice SKOJ in 40-letnice pokrajinske konference SKOJ na Gori Oljki, kiju praznujemo v letošnjem letu, se bodo v občini Žalec pričele v torek 2. 10., ko bo potekal razgovor s skojevci in mladino. Razgovor bo v klubu družbenih organizacij.
Mladi iz vseh sredin mladinskega organiziranja bodo v sobote/ 6. 10. krenili izpred spomenika NOB v Preboldu na dvodnevni pohod. Obiskali bodo Šmiglovo zidanico in spomenike NOB. V Braslovčah je isti dan razgovor z borci NOB in pohodniki ob tabornem ognju, kjer bo tudi kulturni program. Mladi iz 00 ZSMS v KS se bodo udeležili kviz tekmovanja na temo SKOJ — ZSMJ 1919 - 1979. Kviz bo potekal pisno, predstavniki trdi najboljših 00 ZSMS iz KS pa bodo sodelovali na javnem kvizu v avli OŠ v Braslovčah. Pohodniki, ki bodo sodelovali tudi na kvizu, bodo v nedeljo 7.
10.	1979 preko Letuša prišli na proslavo na Goro Oljko, kjer bo ob 14. uri osrednja občinska
na dstema za prevoz vode 'iz bližnjega zajetja.
Na Dobrovljah posluje zbiralnica mleka, v katero pa bi krajani lahko oddajali več mleka, kot doslej.
-jkol
proslava, posvečena 60-letnici SKOJ—a in 40-letnici pokrajinske konference SKOJ na Gori Oljki. V kulturnem programu sodelujejo mladi iz OŠ Polzela, recitatorji 00 ZSMS Polzela in
Veseli večer na Vranskem
V	soboto, 22. t.m., je bilo na Vranskem živahno, saj je tamkajšnje Turistično društvo, v okviru krajevnega praznika, pripravilo Veseli večer.
V	dvorani se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so zadovoljno pozdravili vsakega nastopajočega.
Veseli _ večer je pričel ansambel ŠIK iz Velenja, sledili pa so mu še ansambel „Unikati“, moški pevski zbor PTT iz Celja in pioniqa osnovne šole Vransko:	Natalija Čulk in
Vojko Kamičnik, ki sta na svoj prisrčen način zapela domačo Al’ me, al’ me boš kaj rada imela ob spremljavi harmonikarja Robija Zupana.
Osrednji del večera je bila modna revija, katero sta pripravili del. organizaciji Inde iz Vranskega in MIK iz Prebolda. Modele so prikazali mladinci obeh delovnih organizacij kar sami, saj so na ta način prihranili denar za manekene; gledalci v dvorani pa so bili vseeno zadovdjni, kar so izrazili z burnim ploskanjem.
Daje bil večer vesel v pravem pomenu besede, je poskrbela
V okviru praznovanja krajevnega praznika krajevne deupnosti Prebold so izročili namenu več komunalnih in dragih pridobitev. Prav gotovo pa je njgvečja pridobitev nov gasilski dom, ki so ga s prostovoljnim del «n in s prispevki OZD ter dragih virov adaptirali in dogradili gasilci iz Gornje vasi, kjer je letos potekala tudi osrednja prireditev krajevnega praznika, združena s 60-letnico delovanja tega gasilskega društva. Na fotografiji: Prenovljen in dograjen gasilski dom v Gornji vasi na dai osrednje proslave krajevnega praznika.
mešani mladinski pevski zbor iz Šempetra.
Na Gori Oljki bo odkrito tudi spominsko obeležje SKOJ-a
DANICA KRULEČ
Pohod mladih po mejnikih ustavnega kongresa KPS
humoristka Olga Markovičeva, ki je pripravila predavanja o modi in glasbi ter dve nagradni igri, v katerih so sodelovali domačini.
Smeha in zabave je bilo za dobri dve uri in takih prireditev si Vrančani še želijo.
-Ma
V krajevni skupnosti Vransko vsako leto praznujejo krajevni praznik v spomin na 22. september leta 1941, ko so v Stopniku pri Vranskem padli prvi partizani. Letošnje praznovanje je potekalo od 15. do23. septembra. V teh dneh se je zvrstila vrsta kulturnih in športnih prireditev ter otvoritev cest. V krajevni skupnosti so v letošnjem letu bogatejši kar za 4,5 km novih asfaltiranih cest, ki so jih dobili v zaselkih Ločica, Čeplje in v Limovcih. Pri tem so se posebno izkazali krajani, saj so opravili veliko udarniškega dela in prispevati denar.
Osrednja slovesnost praznovanja je bila zadnji dan. V domu kulture je bila slavnostna seje skupščine krajevne skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij. Podelili so tudi prvič plakete zaslužnim krajanom, delovnim organizacijam in društvom. Med posamezniki so plakete dobili: Franjo Golob, Ivan Vranič, Jože Pečovnik, Albin Homšak, Stanko Pistot-
GRIŽE
Krajevna skupnost Griže nas je obvestila, da so pri gradnji mostu čez Artišnico v Zabuko-vici, naleteti na premog. Gradnja mostu je bila pogoj za pričetek izgradnje objekta v katerem bi bila stanovanja in otroški vrtec. Investitor objekta pa je v sedanji energetski krizi pred vprašanjem: ali graditi objekt, ati odpreti radnik. Obljubljajo se geološke raziskave, ki bodo vsekakor vzrok neprijetnemu zapletu pri izgradnji vrtca.
F. J.
V okviru praznovanja 40. obletnice II. konfe renče KPS so OK ZSMS Žalec, Celje in Trbovlje organizirale pohodno enoto, .ki nadaljuje začeto tradicijo, ki se je porodila ob praznovanju 40. obletnice I. konference KPS v Šmiglovi zidanici. Pohodna enota bo namreč obiskala, za našo predvojno revolucionarno in komunistično delo izredno pomembne, pomnike iz te slavne preteklosti.
Tradicionalni p diod mladih se je pričel 21. septembra na Vrheh s formiranjem pohodnih
NISO
NAS POZABILI
Bil je lep sončen dan. Pa ne samo okoli nas, tudi v srcih nas je lepo grelo ob misli, kako so nas lepo sprejeti, denarno obdarili in pogostiti. Sprejeli so nas s stiski rde, toplimi besedami ter nam pokazali razvojno pot delovne organizacije.
Tekstilno tovarno smo si objedali med obratovanjem in pri tem obujati spomine na dni, ko smo tudi sami aktivno sodelovati v delovnem procesu.
Ob vsem tem lahko izrečemo najtoplejšo zahvalo delovnemu kdektivu Tekstilne tovarne Prebold za prisrčen sprejem ob njihovem prazniku — 3. septembra.
Upokojenci TT Prebold
nik, Vlado Rančigaj, Ivo Frač-nik, Jože Gdtnik, Avgust Piki, Franc Golavšek, Vinko Praprotnik, Ivan Brišnik, Vladimir Rutar, Janez Kroflič, Vika Čulk in dr. Jože Bitenc. Med
enot in prižiganjem plamenice. Pohodniki so pot nadaljevati ‘ preko Čebin do Šmiglove zidanice. Prvi dan pohoda so zaključiti na Homu s kresovanjem in programom. Dragi dan pohoda so nadaljevali iz Homa do Joštovega mlina, kjer so se pohodniki udeležiti osrednje proslave posvečene 2. konferenci KPS v Joštovem mlinu.
Danica Kruleč
10	- LET
JAMARSKEGA KLUBA „ČRNI GALEB“
Jamarski klub Čmi galeb iz Prebolda je te dni praznoval 1Ò let organiziranega delovanja in raziskovanja krasa in kraških pojavov v Savinjski dolini.
V času praznovanja so organizirati več kulturnih in športnih prireditev. V dvorani gasilskega društva v Preboldu so otvorili rastavo jamarske fotografije in jamarske opreme. V kino dvorani v Preboldu so prirediti večer jamarskih filmov, organizirati so nogometni turnir na igrišču pred šolo, svoje izkušnje in spoznanja pa so izmenjati na srečanju slovenskih jamarjev ob tabornem ognju pri. bazenu.
Sklepna prireditev je bila pred jamo Pekel v Šempetra kjer so razviti prapor, pripraviti pa so tudi demonstracijo plezanja in drugih jamarskih veščin.
OZD in društvi pa: OZD-GG Celje, obrat za kooperacijo Vransko, društvo Partizan Vransko in Turistično društvo Vransko.
T. TAVČAR
V Žalcu avtomatska pralnica avtomobilov
V Žalcu je že nekaj časa odprta nova avtomatska pralnica avtomobilov. Odprl jo je Ervin Čas na Savinjski cesti ob gostišču Pri Ivanki.
Avtomatska pralnica je za sedaj edina tovrstna pralnica v Savinjski dolini, zato so se je številni lastniki avtomobilov razsvetiti.
Odprta je, razen torka, vsak dan v tednu od 8. do 12. ure, in
popoldan od 14. do 18. ure pa tudi ob nedeljah dopoldan.
Zanimivo je, da v pralnici izvršijo tudi zamenjavo olja, operejo motor avtomobila, na željo lastnikov pa naredijo tudi spodnje pranje avtomobila in zaščito.
Nova pralnica je vsekakor pridobitev za lastnike, ki skrbijo za urejenost in vzdržljivost svojih avtomobilov, je pa tudi prihranek pri času.
Pogjed na novo pralnico avtomobilov v Žalcu