F 40. štev. Je$cm^l(a Jtraža. Priloga „Gorenjcu" štev. 36 z dne 7. septembra 1906. II. leto. Dopisi. Dovje. V zadnjem sobotnem , temveč hoCe svoje delovanje pre-'cenjevatl in hvaliti. Namen je prozoren! Sližajo se občinske volitve, in ker ne more •dobiti ljudi, ki bi. hvalili njegovo delovanje, mora storiti to sam, da bi tako še dobil za-«upanje pri volilcih. Bodi mu nekaj odgovora Jia njegovo hvalisanje. On se hvali, koliko je prinesla občinska ^naklada na žganje — občini koristi. Mi se s 'tem popolnoma strinjamo, da je bilo po-čbiranje te naklade za občinsko blagajno ugodno, a neugodno je bilo pa za volilce in isploh za ljudstvo stanujoče v občini. Edino :korist od tega so nekoliko imeli veliki davkoplačevalci, glavno korist pa je imela tukajšnja cementna tovarna. On pravi, da so občani plačevali manjše naklade; to je res! a ne pomisli pa, da so plačali pri kupovanju žganja, kateri se je bil radi te naklade tudi podražil, skoraj vsi še-večjo naklado, kajti smelo rečemo, da skoro vsak volilec rabi 'iganje bodisi za lastno osebo, ali pa za družino. S pobiranjem te naklade obdačeno je bilo le revno ljudstvo v korist tukajšnje vnemške tovarne. Župan naj samo pomisli, ikako «0 pri zadnjem proračunu, ko je zopet prišel s to zahtevo, ugovarjali skoraj vsi od-dborniki, tudi njegovi najboljši pristaši, iz-Tzemši Nemca Winziga in znanega nemškega podrepnika z Dovjega in tako pokopali njegov predlog, ker niso marali več polniti nemške blagajne. Kar se tiče občinske ceste skozi ■Mojstrano, katera se popravi in uvrsti med okrajne ceste, obžalujemo, da naš župan ne -uvidi še celo, kakšna napaka se stori s tem; od te ceste bode imela korist zopet le tovarna, ker ji ne bode več treba popravljati ceste skozi Mojstrano, drugi občani pač ne vidijo T tem nikake koristi. Le povpraša naj ljudstvo po Mojstrani in zvedel bode o koristi te ceste. Mojstrana pa ostane še vedno brez primerne ceste na kolodvor in občina i)ode prisiljena sama zgraditi to cesto, katera pa tudi potem ostane le občinska in jo bode le občina morala vzdrževati. Kdo je inadalje kriv, da se je ta cestna zadeva tako navlekla in da bode še sedaj napačno speljana, tpremišlji^e naj naš župan o burni občinski seji od zadnje seje in nadaljnih t sili storjenih korakov in spoznati bode pač mogel, da leži glavna krivda na njem, kigti ravno on je isti, ki se je upiral, da bi se kaj ukrenilo o cestni zadevi. Povemo mu zopet, da >bi v občno korist le bila okrajna cesta od Savskega mosta skozi Mojstrano in poleg : železnice mimo kolodvora zopet na državno cesto. In da je bila njegova dolžnost, pote- govati se le za to cesto; on je naklonjen le nemški tovarni, in je seveda moral delovati le za cesto od tovarne. Tej cesti se bode pač lahko reklo »tovarniška cesta». Kar se tiče nemškega napisa pri stavbi šole, zadene pač le župana krivda, da je kaj takega, za naš narod hudo žaljivega trpel in na nobeno pozivanje ni nič storil. Deska je bila nabita na občinskem imetju, in tu ima besedo zopet župan. Pri sestavi volilnega imenika pravi župan, da se je zmotil. No, take velike zmote ne delajo županu nikak sijaj; kajti on pokaže s tem le svojo nezmožnost za župana. Ni pa tudi bilo vse zmoteno, kakor on trdi, saj se je vendar sam izrazil proti odličnemu volilcu, da je nalaiS ven spustil več vo-lilcev; le to je resnica in se mu lahko dokaže. Naravnost osmeši se pa naš župan, ako trdi, da se je izrekel že pri izvolitvi, da prevzame županstvo le za eno dobo! Kateri župan pa se je že za več dob skupaj vsedel na županski stolec?! Kar čuditi se pa maramo, da naš župan naenkrat hoče biti naroden , ko je v narodnem oziru skozi ves čas svojega županovanja spal in se protivil vedno vsakemu narodnemu napredku. Tako si hoče kar naenkrat prisvajati zaslugo, da je dobila naša pošta in železniška postaja dvojezični pečat. Vprašamo ga vendar, je li on sprožil to misel! Storil ni v tem pač nič druzega, nego izvršil je to, kar je občinski odbor — pa ne na njegov predlog — sklenil, in zato je pač kot župan tukaj, da izpelje odborove sklepe, ravno isto je o prispevku za družbo sv. Cirila in Metoda ter za učiteljski konvikt. Ako je pozabil že vse to, naj čita zapisnike odborovih sej. Ako pa natanko čita te zapisnike, seznal se bode zopet s sklepom občinskega odbora o odpravi desk s samonemškimi napisi, katerega pa on vendar ni hotel, oziroma ni upal storiti, kajti lahko bi se mu bilo pripetilo, da bi ga bil ustavil kak Drejfuss e tutti quantL Sramota je za našo obfino, ako se še vedno blišče ti samonemški napisi po celi občini in da nas morajo celo naši narodni bratje na Koroškem opominjati na to in buditi nas iz narodnega spanja. Naravnost gorostasno pa je, da hvali naš župan svoje delovanje o šolski gradbi! Pomisli naj vendar, da mora župan delati le v korist vseh občanov! V tem on občane iz Mojstrane naravnost po mačehovsko po-nižcge in jih smatra le nekako za privesek občine. Dobro mu je še znano, da je Mojstrana izključno le zahtevala novo šolo pri državni cesti. Osobito se bodemo pa sedaj začeli pečati o našem skupnem in občinskem posestvu, kjer bode župan kakor tudi njegov praded čutil marsikatero grenko, kajti znano nam je natančno, kako je prešlo toliko skupnega posestva na občino, kdo je to zakrivil, kdo je zadrževal, da bi se to ne zvedelo pravočasno, pa tudi kdo sedaj nasprotje, da bi le-ta svet prišel zopet nazaj, prepisan na našo skupnost, kakor je bil Seznanili bodemo ljudstvo tudi s tem, kaki sebični nagibi so bili pri tem in so tudi še sedaj in kdo bi slednjič od tega imel največ koristi. ]fovičar. KadilnikoTa veselica, katero je priredila kranjskogorska podružnica slovenskega planinskega društva svojemu največjemu dobrotniku in ppdpiratelju, g. starosti, slovenskih hribolazcev gospodu Franu Kadilniku v čast in v znak svdjf hvaležnosti dne 2. septembra, t 1. na Jesenical;, je prav lepo uspela in pokazala, kako cen^o slovenski planinci svoj^^ prvaka in pospešitelja slovenske turistike. Na kolodvoru v Jesenicah je bil slavljenec sprejet in pozdravljen od deputadje kranjskogorske podružnice slov. planinskega društva in jeseniškega Sokola v kroju, za kar se je slavljenec ginjen zahvaljeval. V krasno s cvetlicami okrašeni kočiji znanega rodoljuba iti osebnega prijatelja slavljenca, gospoda nad-poštaija Schrey-a, se je slavljenec, katerega, je spremljeval tajnik osrednjega odbora gosp« Hauptman, vozil skozi Jesenice na veseličrd prostor, lepo okrašeni vrt restavraterja g. Višnerja. Med vožnjo je občinstvo živahna: pozdravljalo slavljenca in iz mnogih hiš so g« narodne dame obsipale s šopki in cveticami.v Pri vbodu na veselični prostor je slavljenca sprejelo in pozdravilo načelništvo kranjskogorske podružnice slov. planinskega društva in mnogo prijateljev in čestilcev. Gez Rožco je prinesel s Koroškega g. dr. Oblak slav-Ijencu prisrčne pozdrave koroških Slovencev in v prisrčnem govoru pojasneval važnost Kadilnikove koče na Golici ter velike zasluge slavljenca za razvoj slovenske turistike in slovenstva sploh. Po končanem govoru so čili jeseniški Sokoli vzdignili slavljenca na rame ter ga med navdušenimi cZivio*- in * klici nosili po vrtu. V imenu akademičnega planinskega krožka v Pragi je slavljenža pozdravil tehnik g. Rus ter naznanil, da je Ka-dilnikova koča na Golici z ozirom na današnje slavlje okinčana. Gospod Kadilnik se je obema govornikoma do solz ginjen zahvalil za prijazne pozdrave in napitnice ter je v svojem-daljšem govoru zanimivo pripovedoval, kaka in kdaj je pričel hribolaziti po naših plani' nah, na katerih takrat še ni bilo zaznamovanih potov in varnostnih naprav, kakor jik je sedaj v toliki obilici, da je na primer naft Triglav že «kar pokvarjen*. Med tem je prehitro pr.šel čas, da se je moral slavljenec^ spremljevan od prisrčnih ovacij, odpe^atT proti domu. Na veseličnem prostoru se je pm zabava nadaljevala do pozne ure tembolj, ker je imela mladina dovolj prijetne prilike m sukati in vrteti. Pri veselici, ki je lula prav dobro prirejena, je svirala tovarniška godba zelo dobro in pridno. Restavracija je izb lovale po šotorih iri jim gre tudi sicer za lq;Kr vspelo veselico vse priznanje. Pevski zbor^ ki se je sestavil iz navzočih pevcev, je za--pel več narodnih pesmi prav izboroo. H.. ^ v vseh kavarnah in gostilnah! Qsliljana (Koltaj) I«. na Marije 7««zije cesti Zalagatel] društva c. kr. aTstrilskili državnih nradnikov. Bo^ai^ zaloga po-hUtva vsako vrste v vseh cenah. Ogla t/Rla, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta Gostilniški stoli. Modroel Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. 180-10 Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Špecljalltete v ne- vestinih balah. Ve- liki prostori, pri- tlično In v 1. nad- stropju. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivaina miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. m »s« %/% Ki Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1. 1905; K 3,216^500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom S podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Al| 0| WW^ ~ 12 10 brez odbitka rentne'ga davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po BV/Zo, na menice pa po 6%. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-6