—   285   —
Književna poročila,
— (Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 21. maja 1852 št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862 št, C) d. z, ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko-pravnega ohsega. I. natis. V Ljubljani 1889. Izdalo društvo ^Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „N ;i r o d n a Tiskarna".
Vsakdo ugane uže prvi hip, da je to delo prvi zvezek ,zbirke slovenskih zakonov", katero je obljubilo društvo ,Pravnik" spraviti počasi na svitlo. Res je to po vsebini in obliki pričetni oddelek slovenskega „Manza", katerega smo uže živo pogrešali in davno zaželeli v slovenski pravni praksi. Materijalno-pravni kazenski zakoni ter ukazi so le-tu vistno zbrani, lično in priročno urejeni, kar je neizogibno potrebno za hitro in točno rabo. Gospod pisatelj dr. Jakob Kavčič pa, ki je gradivo velezaslužrio zbral, dodal je na posameznih krajih načelno-važne oJločbe vrhovnega sodišča, in je torej tudi na to stran ta slovenska priročnica kolikor treba popolna in dovršena. Za danes, ko je nam delo komaj došlo izpod tiska, naglašimo le, da je začetek ,slovenski zbirki zakonov" s tem delom prav srečen ter budeč nadejo, da bodemo Slovenci v kratkem imeli zbirko zakonov, ki nas bode zadostno podpirala v točnem slovenskem uradovanji. In zato tudi nič ne dvomimo, da bodo pravniki naši hitro segli po tem zvezku ter ga potem rabili v svoji praksi. Naroča se v ,N a r o d n i Tiskarni" v Ljubljani, ki je vse to podjetje založila, in jeden izvod st ji le '.i gld., oziroma po pošti 15 kr. več, dasi jo trdo vezan v črno platno in obsežen 452 stranij na lepem papirji.
—  286   —
— Mjesečnik (pravničkoga di-uštva u Zagrebu) prinaša v 8. letošnjem broji za avgust mesec: Milan Roje: Črtica o bipnotizmu, sugestiji i som-nambulizmu prama kaznenom pravu. (Konac.) — Dr. A. Salaj: Može li se zadruga bez likvidacije pretvoriti u dioničarsko društvo ? — St. Popovič: Zla nakana, dolus, culpa i odnoSaj osude prama obtnžbi. — §§.: Mjestni sudovi. — S Kocian: Črtice iz financijalne i upravne juditature. (Konac). — Pravosudje: A Gradjansko. B. Kazneno. C. Upravno. — Književnost. — Viestnik.
— Financijalni viestnik za Urvatsku i Slavoniju.
Pod tem naslovom dobe Hrvatje nov strokoven list, ki bode v 1. dan oktobra t. 1 počenši izhajal vsak mesec po dvakrat. Namen mu je priobčevati vse finančne zakone, ministerske naredbe in načelne odločbe fin.-upravnega sodišča, katere prinaša tudi madjarski podobni list „Penzagyi-K6zlony''. Uredništvo je finančno ministerstvo izročilo minist. perovodji g. Samuelu Koci-janu ter fin. tajnikoma gg. Filipu Peroku in Pranju Serežanu. Naročnino, 2 gld. na leto, je pošiljati g. Filipu Peroku, finančnemu tajniku v Zagrebu.
— Priloži statistici ratarske produkcije godinu 1885—1887 u kralj. Hrrat-skoj i Slavoniji. (Beitrage zur Statistik der 1 a nd wirthsch af tlichen Production Kroatiens und Slavoniens in den Jahren 1885—18S7 ) Priredio ih Milovan Zoričič, predstojnik statističkoga ureda, a izdao statističkl ured kr. hrv.-slav.-dalm. zeoi. vlade. Zagreb 1889. Str. XXXIV. i 176 in folio.
To je XIV. publikacija hrvatskega statističnega urada in važna vsakemu, ki se zanima za poljedelsko produkcijo na Hrvatskem.
— Pravnik. (Vydava Pravnicka Jednota v Praze.) Vsebina sešitka za julij mesec XIII.: Obecnj- majetkov)' zakonnik pro knižectvi Černe Hory. Pfed-naška dra. J. Rfižička. — Prakticke pfipady. — Dennik. — XtV.: O otvorech ve zdi požarove. Podava dr. A Dokupil. — Zpravy o tydennich schuzich Pravn. Jednoty v Praze. — Dennik.
— Vsebina sešitka za avgust mesec XV: Poznamy o knihovnim' drobeni usedlosti. Podava dr. V. Perek. — Prakticke pfipady. — Zpravy o schuzich Pravnicke Jednoty Moravske. — Dennik. — Konkursy. — XVI: Jeste slovo o pojmu plodu umeleckeho v smysla §. 4. tisk. zak. ze dne 17. prosince 1862 č. 6. f. z. Od dra. Fr. Matyaše. — Prakticke pfipady. — Dennik.
— Časopis pravnica. (Izdavajo dr. K. Levickij, dr. A. Gorbačevskij in dr. E- Olcsnickij v Levovu.) Vsebina št. 9. za avgust: Dešto pro novij zakon gromadskij dlja 30 boljših mest galickih i jego stanovište v sisteme krajevogo zakonodavstva gromadskogo. Dr. Ant. Gorbačevskij. — Rozporjadženje minister-stva pravosudija. — Praktika sudova.
— Jitridičesko spisanie. (Izdavajo P. Iv. Dančov, G. Zgurev i A. Kableškov v Sofiji.) Vsebina knjige XII. za avgust mesec: I. Po novija zakonoprojekt za nastojničestvo (Dr. Dančov). II. Kompetentnost na sodilišča v otnošenje ino-straniite podannici, kojito ne se polzuvat v Bolgarija, ot pravata na kapitula-ciite (J. D. Selveli.) 111. Nekolko dumi po našata sledstvenna čast i spomaga-telnite i organi (dalje). IV. Za logičeskij način na telkuvaineto na zakonite. V. Pisma polučeni v redakcijata. VI. Praktičeski slučai. VII. Razni. VIII. Kni-žovni iz vesti j a.
—  287   —
— Le niotivement agraire dans la 2wninsule des Balhans — V Angleterre et ses colonies — la plaine Saromie —les 'FAats-Unis. R. Meyer et G. Ar d a nt. Pariš 1889, Retanx — Bi-ay.
Kakor iiže naslov pove, predmet tej knjigi je dandanes jako pereče agrarno vprašanje, ki stresa tocijalno življenje, vseh narodov od severa do juga, od vzhoda do zapada. Prvo poglavje peča se z balkanskim poluotokom. Slikajo se nam z lepimi historičnimi hojami nekedanje imovinsko- in rodbinsko-pravne razmere jugoslovanshih narodov. To poglavje obsega naslednje §§: Slovani in Byzanc. — Doba nezavisnosti. — Zadruga. — Otnmanska osvojitev ter njene socijalne posledice. — Turški imovinsko-pravni red — Jugoslovani po dobi nezavisnosti { a) Serbija, h) Vojaška granica, c] Črna goia, d) Hrvatska, Slavonija in Vojvodina Srbska, e) Bosna, f) Dalmacija, g) Bolgarska, h) Romunija). — Na konci toga poglavja podajajo nam ^notes'^ vire, iz katerih sta pisatelja zajemala. Med njimi je z mnogimi doslovnimi citati zakonik carja Štefana Dušana, črnogorski zakonik iz leta 1855., srbski iz 1844 leta, zakon za Vojaško granico iz leta 1807., pregledan 1850 , novi črnogorski zakonik in mnogo gradiva raznih imenitnih pisateljev (Guerin, Demelid, Laveleye), tako da so te „noies" skoraj še bolj zanimive, nego li tekst sam. — Drugo poglavje (Anglija in njene kolonije) ima te-le oddelke: Dežele Galcev. — Škotska. — Velika Britanija (a) doba anglo-saksonska, b) normanska. c) zlata doba male imovine, d) osnova latifundij in poizgubitev male imovine, e) agrarno gibanje v Angliji^ — Agrarno vprašanje v angleških kolonijah (a) Indija, 6) Kanada). — Tudi za tem poglavjem je mnogo „notes", v katerih so izvirni podatki iz raznih zakonikov, zakonov in pisateljev. — Saksonska ravan pride na vrsto v tretjem poglavji, ki je razdeljeno tako-le: Prvotna rodovjna (famille soiiclie, Stammfamilie), nje zgodovina in ustanovitev. — Agrarno gibanje v Ha-novru in novi dedinski zakon. — Agrarno gibanje na Westfalskem in njega vspehi. — ,,Notes". — Četrto in zadnja poglavje govori o Zjediiijenih državah, razkazujoč stanje agrarnega vprašanja v teh deželah. —
Knjigo smemo toplo priporočati posebno glede na prvo poglavje, v katerem najde slovtnski jurist mnogo velezanimivega gradiva s pravno vsebino.