Stran 104
Kmetijstvo.
Češpljevemu drevju v pohvalo.
Marsikatera plemena so ob rasti zelo občutljiva; nekatera mnogokrat pozebejo, druga rode zopet le ob ugodnih letinah, iz večine je vzgoja zelo težavna, pri mnogih je obiranje zelo sitno, in slednjič pa sadja še ne moreš lahko prodati.
Pri češpljevem drevju sadjar vseh teh težav skoraj ne pozna, zato se pa to drevje tudi skoraj povsodi nahaja, in to po obširnih posestvih z uzornim kmetijstvom kakor tudi pri revni koči.
Češpljevo drevo je sicer najnavadnejše, pa tudi najkoristnejše sadno drevo, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
1.   Ni druge vrste sliv, ki bi bile toliko priljubljena jed, kakor so sveže češplje.
2.  Češplja se izvrstno suši in je kuhana sladka, a ne kisla kakor druge slive.
3.  Iz češpelj se napravlja najbolja čežana in najboljše žganje.
4.  Olupljene in posušene češplje brez pesek so najboljša sladka solata (kompot).
5.  Češpljevo drevje rodi zelo obilno.
6.   Češpljevo drevje  je  kaj  lehko razmnoževati. Katero sadno drevje ima vse te dobre lastnosti ?
Zato   se   pa   češpljevo   drevo   tudi   nahaja  po vseh zmerno gorkih krajih in v mrzlejšem podnebju. — Ni
je kmetske hiše, ki bi zanjo ne bilo češpljevega vrta, ni ga potoka, ne vlažne dolinice, kjer bi ne bilo tega koristnega drevesa. — Če pridemo v Banat, v Srem, vidimo tam celo obširne češpljeve vrte, celo velike graščine se pečajo tam s češpljevo vzgojo.
Kdor se hoče baviti s sadjarstvom v velikem, temu je eden prvih pogojev, da se pridelano sadje lahko potrga, oziroma spravlja, in da se tudi velike množine pridelka lehko zmagajo. Češplja se pa lehko otrese, sad se lovi na rjuhe, in videl sem v Banatu, kako so tudi otresli cele vrte češpelj, ki so jih potem z grabljami spravljali na kupe. Kdor ima toliko češpelj, jih spravi v sode in prilično po zimi žge slivovec, ki se po vsem svetu lahko spečava, in cena mu je toliko višja, kolikor starejši je, zato je mogoče počakati visokih cen.
Pri nas je pa v zadnjem času češplja zelo prišla ob svoje dobro ime, in to iz dveh razlogov. Prvič so razne gliviške bolezni češpljevo drevje močno napadale, vsled česar je bilo malo pridelka, in drugič so naši sadjarji imeli slabe uspehe z novonasajenim drevjem.
Proti boleznim na listju priporočamo češpljevo drevje škropiti kakor trte.
Kar se pa tiče novih nasadov, so pa bili največ zaradi tega malouspešni, ker so se za saditev jemali mali koreninski izrastki, ki so se izkopali po češpelj-njakih ali pašnikih. Take večinoma trnjeve sadike so malo ali nič vredne, in se ni čuditi, če iz njih ne zrastejo lepa, rodna drevesa. — Tudi češpljevo drevje mora biti pravilno vzgojeno in cepljeno.