C C. fottala. — Eict ofini marcoladt a vanardi — 22 gtugno 1928 Poaamtzna itevilka 25 stotin* Ithaja vsako sredo in pelek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lit 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 48 V Gorici, v petek 22. junija 1928 utoxi. Nefrankirana pis me su na sprejemajo. Oglt>&. se računajo po dog:< voru in se plačajo •, naprej. - List izdrj* konsorci} »Gor. Stn> ie«. — Tisk Katoliiku (iskarne v Gorici. Ha va Piazzuita it. 1H. Uprava in uredniitw ulica Mameli itav. 4 Št. post. tck.rač.U/1147. Teles, int. itev. 3t>i Dva dogodka. Dva dogodka iz zadnjih dni sta pritegnila nase pozornost sveiovne javnosti. Prvi je vesel in je vzbudil v svetu radosten odmev: tiče se dr- znega zračnega vojvode Nobila in njegovih tovtirisev. Drugi je žalo: sten in so ob njem zatrepetala člo: veške. src<; v mučni skrbi: gre za žaloigro v jugoslovanski skupščini. Podrobnosti o obeh dogodkih prina: šamo r;ii drugem mestu, tu hočemo sumo kratko označiti njuno važnost in dalekosežnost. ¦ * * Ravno danes 22. junija so potekli 4 tedni, odkar so sovražni vetrovi zeinesli zrakoplov »Italia« z njegove zmugovite poti v nepozmmo in gro: zeče ledovje severnega tečuja. Get neral Nobile se je, kakor znano, že vračal s svojega uspelega poleta na severni tečnj. Bit je že blizu svojega izhodišča v Kra'ljevem zalivu na .Spiizbergih. Srca vsega človeštva so ga spremljda v zanosnem občudo: vimju in niso več dvomila nad nje: govo popolno znrago. Kar je nena: doma odjeknila v svet bolestna no: vica: Nobila je zadela iežka nesre: ča, njegov brezžični brzojav je utih: nil, o pogumnih zrakoplovcih ni not benega sledu več. Srca so se stisnila y grozotni bojazni in se pogreznila v nemo, mračno pričakovanje. Po dveh težkih tednih je prisüi končno rešilna vest: »Italia« je sicer zapadla tajnim in nepreračunljivim silum negostoljubnega severs, vendar No* bile in njegovi so še pri življenju; Of.Uasili so se z neke ledene gore in M-zmičili kraj, kjer se nahajajo. 5 podvojeno in potrojeno silo se je nsdaljevala rešilna akcija. Od vseh struni so krenili požrtvovalni in ne: ustrašeni možje z najrazličnejšimi sredstvi na pomoč. In delo ni ostalo brez uspehu. Znanemu itulijanske: mu letnlcu poveljniku Maddalena se je posrečilo, da je po neumomih naporih s svojim letalom iztaknil Nobila in tovariše na plavajoči gori v severnem ledovju in ga za prvo silo oskvbel z živežem in drugimi pos trebščinami. Če se ne pripeti kaj prav nepričakovanega, smutramo, lahko Nobila in njegovo skupino za rešenega. S irdno vero upamo, da se bo vziijemnemu trudu rtevilnih rešitcljev posrečilo najti tudi ostale ponesrcčene zmkoplnvce in jih spras viti na varno. In zopet bo doprine: šen dokaz, kvko človekov razum in njegova volja vedno krepkeje via: data nad naravnimi sihrnii. Italijan: ski narod si je pa v povestnici člo: veštva zopet priboril časten list. * # * V jugoslovanski skupščini so po: kali streli, je tekla kri. Pobesnel čr: nogorski poshmec je naperil rev oh ver proti svojim političnim nasprot* nikom in dva ubil, tri pa težko ranil. Tako se glasi grozno poročilo in mi: slimo, da ni čjoveka, ki bi ga ne pretreslo. Navajeni smo in pogosto čitčimo, kako je v tej all oni poslan: ski zbornici priMo do burnih, diviih prizorov in pretepov. Tako smo na: vajeni na take dogodke, da nas niso niti riizburjnli, ko smo o njih čitali. Pozabili smo skoro, da jih je treba obsojati, kajti če je pretepanje ze v splosnem nedovoljeno in kaznjivo, je še bolj obsodbe vredno, če se prU godi med najodličnejšimi zastopniki naroda. Uporabu smrtnega orožja v sijajnih zakonodajnih dvoranah je pa nekaj tako nečuvenega, da člo: veku zastane beseda. AH so sovraž: ne strasti med tremi jugoslovam skimi narodi, ki so si po krvi in je: ziku tako blizu, res tako razpaljene, ali so prepadi med njimi res tako globoki, da ni drugega izhodišča ka: kor revolver? Trdno smo uverjeni, dr. ne. Vezi, ki vežejo Slovence, Hrvate in Srbe, so pretesne, prezive in preveč življenske, da bi mogli v kiij takega verovati. Kar se je zgo-- dilo je zločinski plod s strankarsko strastjo /üslepljenega posameznika, I kateremu je lastna stranka vse, celo: kupnost nič. Res Je, da so politični in strankarski boji v Jugoslaviji zelo razgreti. Res je tudi, da je po: hlep po moči pri nekaterih strank ah naravnost oduren in ogaben. Ven: dar pa ne smemo po tern strankar: skem merilu soditi treh bratskih na: rodov. Knodušna obsodba, katero je vzbudil strašni ztočin srbskega poshmca pri vseh odgovornih čini: teljih, pri vladi in v javnosti, nam naše mnenje podkrepuje. Zdi se nam, da bo ta bridka preizkušnja dovedla jugoslovanska ljudstva do spoznanja, da je slepa strankarska politika poi/ubna in jim vlila vet smisla za vzajemno delo v prid celo: kupnosti. Kaj se slodi po svetu? V sredo 20. junija predp. se je 1 vršila zelo žalostna seja ju^oslovan* | ske narodne skupščine. Seja se je j zakljueila s streli. Padla sta dva po- i slanca hrvatskih kmetov, štirje, J med njimi tudi Stefan Kadie, pa so | bili ranjeni. Seja se je po dose-da* I njih poroeilih vršila takole: Ctvoritev. | Predsednik narodne skupščine j dr. Ninko Perie je ob pol enajstih | otvoril sejo. Opozicija je takoj za- j čela z obstrukcijo. Mno^i opozicio* | nalni ^ovorniki so sc o^lasili k be- j hedi in zahtevali razne popravke v < zapisniku prejšnje seje. To je tra= jalo precej easa. Posebno je opozi- cija napadala radikalncga poshmca iz Črne j4ore Puniša Kaeiča, ki jc prejšnji dan zahttval, naj skupščina izroei Stefana Radiea zdravnikom* strokovnjakom za umske bolezni. \ Ako bodo ti ugo-tovili. da je Radic j pri zdruvi pameti in torej od^ovo- j ren za svoja dejanja, naj se kaz* , nuje. Opozicija je takisto napadala ; radikala Popoviea, ki je menda | k'rozil opozicionalnim poslancem. llrum in raz^jrajanje je dose^lo ta- ko stopnjo, da je predsednik dr. Pc* rič moral prekiniti sejo. j Račič strelja. I Ko se je seja zopet zaeela, je j predsednik dal radikalnemu po* slancu Popovieu ukor. Nato je do- bil besedo črno^orski radikal Puni* ! ša Kaeič, ki je izvajal sledeče: »Na- sa država bi bila ustaljena in ure* jena /c pred nekaj leti, ako bi nc j bilo nckega dela našetfa ljudstva, ki j izdaja korist Jutfoslavije.« Tej iz- | javi je sledil krik in ropot ud strani | epozicije. Radieevec dr. Pernar je ocital Srbijancem, da so oplenili in opustošili južno Srbijo. Takrat pa } ie Puniša Raeie izvlekel /evolver in ; pneel streljati. Prva krojila je za* I dela Pernar j a, ki je stal pred klop* j mi. Pernar se je zgrudil. Z drut čic pripravljen se predati samo no- tranjemu ministru. Dr. Korosec pa Račiea ni hotel sprejeti. Naročil je nacelniku svoje pisarnc, naj aretira Raeiea. To se je tudi z^odilo. Orož* niki so odpeljali Raeiea na polieij* sko ravnateljstvo. Dr. Korošec je v imenu vlade prosil časnikarje, naj ne širijo pretiranih vesti o žalost* nem do^odku in naj pišejo pomir* ljivo. Odmev med ljudstvom. i V Bel^Vi'.du in ZaLjrebu so se ta* 1 k(jj vršila velika ljudska zborova* i nja. V Zai^rebu je prišlo do spopa* t dov s polieijo. Vee stražnikov je j ranjenih. \ eliki župan je izdal zelo i stroge odredbe za vzdrževanje mi* ru. Demonstrant! so poškodovali tvornico likerjev »Arko«. Demon* straeije so se vršile tudi po drugih veejih krajih n;i Hrvaškem. Iz Bel^rada je došla vest, da so odstopili ministri, ki pripadajo Da* vidovieevemu klubu. Pravijo tudi, da bo cela vlada odstopila in napra« i vila prostor široki koncentraeijski ! vladi. i Znaeilno je, kar so napisale bei* ^rajske »Novosti«: »Streli v skup* šeini bodo te tri narode ali združili ali pa loeili za zmeraj.« Najbrž se bo zt^odilo prvo. Ljudstvo bo razu* melo, da strelov v skupščini ni sma* trati kot lzliv eustev cele^a srbske* ^a naroda. temvee kot nenremišlje* no dejanje erno^orske.Lla poslanca, to je poslanca iz tistetja dela države, kjer si je še do svetovne vojne vsakdo sam delal pravico z revol* verjem in nožem. Da v Jugoslaviai niso dovoljene take metode, so po* kazali sklepi ministrskega sveta. Trenutno razburjenje ljudstva je umljivo. Sedanja vlada, posebno pa notranji minister, jamei, da se splo* šen red v državi ne bo kalil in da žalostni dogodki v skupšeini ne bo* do našli enakega odmeva med ljud* stvom. « * * Dela za rešitev Nobileja in tova* rišev zelo hitro napredujcjo. Stanje rešilnih ekspedicij je sledeee: 1. Lad ja »Braganza«, ki služi za oporišče letalcema Larsenu in Lüt* zowu, je nckaj milj vzhodno od Se* vernega rtiea. Ladja je izkreala pa* truljo s sankami in psi. Patrulji po* veljuje kapiian Sora. Sedaj je na potu proti otoku Foyn, kamor žene veter in morski tok ledeno plan ja* vo, na kateri je Nobile. 2. Ladja »Hobby« jc izkreala dru* go patrulja, ki išee tiste tri, ki so sc odeepili od Nobilejeve skupine in se napotili peš proti Kraljevemu za* livu. 3. Vodno letalo (hidroplan) ma* jorja Maddalena. Maddalena je pri svojem drugem poletu ugledal No* bile ja in mu vrgel za 300 kg živeža, zdravil, cigaret, pušk, streliva, itd. 4. Letalo »Marina 2°« pod povelj* stvom Penzo*ja in švedsko letalo j »Uppland« sta prispela v Kraljev | zaliv na Spitzbergih. ¦ 5. Francosko letalo »Latham«, ki i ga vodi Guilband. Na krovu sta I Amundsen in Dictrichson. To Ie* , talo je v torek odletelo iz Norveške j proti severu. Na Spitzberge še ni j prispelo. Sodijo, da jc Amundsen 1 šel naravnost proti Nobileju. Neka* teri pa domnevajo, da je sei iskat tistih sedem, ki jih je »Italija« od* nesla neznano kam. 6. Švedski ladji »Chuest« in »Ta* nja« z dvema letaloma. | 7. Ruska lomilca ledu »Maly* i ghin« in »Krassin«. Prvi je že na Spitzbergih, drugi bo tarn drugi te* den. »Krassin« je najmoenejši lomi? lec ledu na svetu. Lomi lahko 4 m debel led. ! Polcg teh je še nekaj drugih letal • in ekspedicij (nemška, finska). ki • pa še niso začele delovati. | Dosedaj je največje uspehe dose* Uel itali jiinski major Maddalena. Našel je Nobilejevo skupino. Ko je prvič letel nad njo, je ni opazil, kot je nista opazila Larsen in Lützow, ki sta tudi krožila tarn okoli. Pač pa je Nobile opazil letala in to br* zojavil ladji »Citta di Milano«. Na* to so dali Maddalcni brezžično po* stajo m Nobile ga je brezžično vo* dil. Maddalena ga je našel in mu kot že omenjeno vrgel najnujnejše stvari. Rešitev je skoro zajameena. Sedaj gre šc za tiste, ki jih je zrakopiov odnesel naprej, in za pa* truljo treh, ki so odšli peš. Takoj ko spravijo na varno Nobileja in njegovo skupino. se bodo lotili iska* nia. Upaimo, da jim bo sreea prav tako mila. Stran 2. »GORISKA STRATA« Okno v svet Nemiri v Grčiji. Poleg tobačnih delaveev so sto* pili v stavko tudi železničarji in de* lavci v elektricnih pod jet jih. Zdi se, da bo stavka kmalu postala splošna. V Solunu in Pircju je pri* šlo do spopadov med delavstvom in j vojaštvom. Padlo je par desetin dc* ! lavccv. Vse gibanje ima značaj re* volucije. Agitatorji so prišli celo na vojne ladje in hujskali proti vladi. Vojaška polcija jih jc zaprla. Via* da je sklenila, da bo zadušila vsak nemir. Gasti v Belgradu. V torck opoldne ie prispel v Bel* grad novi italijanski poslanik Carlo Gasti, ki je poprej zastopal 1 tali jo v Madridu. Dosedanji poslanik ge* neral Bodrero bo še ta teden odpo* j toval iz Belgrada. J Preokret v Franciji. V torek 19. junija jc francoska i zbornica izvolila. iz svoje srede razne odbore. Značilno je. da so vsa važnejša mesta kot n. pr. mesto predscdnika ali poroeevalca dobUi pristaši lcvice. Desničarji so bili .zelo razburjeni in so grozili z razbitjem vladne vcčine. Radi sta* bilizaciic franka pa so ostali v via* di. Tudi Poincarc*ju ni stvar nič kaj po volji. Sirijo se vesti, da bo takoi po izvedbi sü.bilizacije od* stopil. Francija ugovarja. Francoska vlada je zelo odloeno protestirala proti izvajanjem sov* jetskega državnega pravdnika Kry* ienka, ki jo je v znanem zarotni* skem procesu obdolžil, da je sokri* va zarote v Doneški kotlini. Volitve v Albaniji. Predsednik albanske republike Ahmed Zogu je podpisal odlok, ki razpisuje volitve v ustavodajno skupščino (konstituanto). Volitve so p;osrcdne ii^ se vršijo v juliju in avgustu. Skupsčina se bo sestala 25. avgusta. Takrat se bo Ahmed Zogu menda oklicai za kralja Al* banije. Nernška vlada bo menda žc ta teden sestavljena. Hermann Müller bo torej rešil svo* jo nalogo. Pogajanj se je zaeel udeleževati tudi dr. Stresemann, ki je že toliko okreval. %mr s v nt W 8 9 feont W »mm '^aß I II Naročnikorn. Mescc jv.nij gre h "koncu, polovica leta 1928 se nagiblje k zatonu. Zato opozarjamo vse one ccnjcne naroč* nike, ki so vplaeali samo polletno 1 naroenino za »Goriško Stražo«, da nam eimprej pošljejo še 8 lir za na* dalnjega pol leta. Pouk veronauka. Poroeali smo že o odredbah, ki jih je izdal šoiski skrbnik na Juž* nem Tirolskem za pouk veronauka na tamošnjih ljudskih šolah. V tu* kajšnjem fašistovskem glasilu je se* daj naeel to vprašanje ueitelj Bai* laben, ki zahteva, da naj se tudi pri rias sledi vzgledu Poadižja in od* pravi slo'venski verski pouk. Kak* šen uspeh so rodile za Poadižje iz* dane odredbe, g. Ballaben ne pove. Übcni zbor tobakarnarjev. V petck 22. t. m. ob 4. uri popol* dne se bo vršil v Nunski ulici št. 4, I. obeni zbor vseh tobakarnarjev. Ka* kor pravi vabilo, ki nam je bilo žal prcpczno vročeno, bo obeni zbor velike važnosti in je zato dolžnost vseh tobakarnarjev, da sc ga ude* leže. Pritožba. V mcstni klavnici oddajajo kri in druge odpadke okoliškim kmetom. Proti temu nimamo ničesar. Prav pa ni, da se ta umazana briuzüia prevaža v odprtih posodah, iz ka- terih pljuska po ulici. To povzroča smrad in vabi muhe, katerih jc že itak preveč. Pri vročini, ki se sedaj obcta. ni to samo ncprijetno, tem*> več tudi nevarno za bolezni. Naj se odvažanje zato primerno uredi in poskrbi za primerno snago. Zopet prekooceanski polet. V ponedeljek je lctalo »Friends* hip« (prijatcljstvo) prelctelo Atlant* ski ocean v smeri iz Amcrike v Ev* ropo. Ta polet je znamenit radi tc- ga, ker je bila na letalu tudi gospo* diena Earhart, to jc, prva ženska. ki je napravila dolgo pot fz Ameri* ke v Evropo po zraku. Obsojeni komunisti. Pred posebnim sodiščem za var* stvo državc v Rimu je bilo v pone* deljek radi raznih zločinov proti državi obsojenih sedem komunistov na zapor od enega do sedmih let. Popolno vseučilišče v Trstu. V Trstu je sedaj trgovska visoka sola. Rimski list »Giornale d'Italia« pa prcdlaga, naj se v Trstu osnuje popolna univerza kot protiutcž ljubljanski. Smrtna kosa. lijii; jc v Kobdilju dne 17. t. m. U. France Kos, brat preč. ß. župnika biljanskegti in prcč, g. kurata bra- niškega. — Večna luč naj mu sveti! Prošnja, ki jo podpiramo. Mestno županstvo nam pošilja v objavo: Po krajih, po katerih je divjala vojna, se najdejo še trupla padlih vojakov, katerih med vihro boja ni bilo mogoee pokopati na pokopali* ščih. Ta trupla išeemo, da bi jih po- kopali na primernem kraju in z mo< rebitno ugotovitvijo njihovih imen prinesli nekoliko tolažbe onim, ki šc ne vedo, kje počivajo njihovi dragi, katere pogrcšaj.o. Vsi vi, ki hodite po dolinah in hribih, da zbi* rate poljskc pridelke za svoje go* spodarstvo, ali iščete vojno strelivo ali drva za kurjavo, ste naprošeni, da javite bodisi županstvu, bodisi župniku, orožnikom ali milici, ee najdete kako truplo junaka, ki je padcl vršcč svojo dolžnost. Oegavo je truplo, ali italijanskega vojaka ali sovražnikovo, na to se ne ozirajte. S tem obvestilom, ki bo omogočilo pokop trupla na kakem vojaškem pokopališeu, hoste postali deležni priprošnje mrtvih in priznanja živih. »Zeppelin« na potu. Znani graditelj »Zcppclinov« dr. Eckener ie sporočil županu mesta Long Beach- v Kaliforniji, da' bo v juliju prišel na tamošnjo razstavo s svojim »Zeppelinom«. Odletel bo iz Fricdrichshafena (Nemeija) in sc do Kalifornijc ne bo nie ustavil. To je skoraj pol poti okoli sveta. Napad na italijanskega konzula. V torck je nckdo strcljal na ita* lijanskega generalnega konzula v Braziliji poslanca Mammalella, ki pa je ostal neposkodovan. Storilca niso našli. Streli v sodni dvorani. Pred nekim dunajskim okrajnim so discern se je te dni vršila pravda med dvema časnikarjcma. Urednik »Neues Wiener Journal*ii« Bruno Wolf je pred časom obdolžil časni* karja Oskar*ja Püffel*a, ki je pri istem listu urejeval finančni odde* Ick, da zlorablja svoje mesto v umazane dobičkarskc namene. Pöf= fei, ki je bil radi te obtožbc odpu ščen iz službe, je tožil. Med razpra* vo je pa Pöffel nenadoma potegnil revolver in ustrelil svojega na* sprotnika, ki jc bil pri priči mrtev. Dogodek je zbudil v dunajskih krogih veliko pozornost. Wolf je bil znan in spoštovan časnikar. Pokrajinski gospodarski svet. Zadnjič smo kratko poročali o ustoličenju Pokrajinskega gospo* darskega sveta. Naj danes podamo kratko sliko o sestavi tega sveta. Svet ;je sestavi jen iz treh pddclkov: poljedelsko * gospodarskega, indu* strijskega in trgovskega. Predsed* nik prvega, ki obstoji iz 7. članov, je g. Luciano Gasparini. V njem sta dva Slovenca: Edmund Konje* die in Ivan Kragelj. lndustrijske* mu, ki ima 6 članov, prcdsedujc inž. Bianchi Bianchinc. Med člani je tu* di Jožei Mozetič. Trgovski ima tu* di 6 članov. Vodi ga g. Persa. V njem sta tudi g. Trcvcn Karel iz Idrije in g. Anton Ravbar iz Korn* na. Predsednik celotnega Gosp. sve> ta je, kakor smo .že pisali, prefekt Cassini, podpredsednik A. Orzan. Zaušnica na odru. Na Dunaju so vprizorili neko igro, v katcri da igralka svojemu so* igralcu zaušnico. Zadnjie se je pa dogodilo, da je igralka nalašč pre* mcčno udarila; bila jc namrcč nekaj sprta s soigralcem. Udarec je bil tako močan. da je prizadeti moral poklicati zdravnika. Ko so poklicali igralko na odgovor, je rckla, da si jc tako vživela v svojo vlogc, da je mislila, da gre za res. Stvar se bo končala pred sodnijo. QOSP ODAESTVO . Cirenkobsa masla in duh po siru. Poleg belobe masla sta se pojaviii letošnjo ziino pri naših mlckarnah v veeji meri tudi grenkoba masla in dub po siru. Grenkova masU. V krajih, kjer je maslarska obrt šc mlada, kot na primer pri nas (pri tem seveda mislim na izdclovanje mlekarniškega masla), je grenkoba zelü razsirjena napaka masla. To pa radi tega, ker so mlckarji premalo izvežbani in ne pazijo dovolj na či* stočo v mickarrii in na veekratno razkuženje prostorov in orodja, kar največ pripomorc k širjenju grcn* kobe. \ zroki grenkobe masla so lahko zelo različnh Krma, ki jo prejme žival, prenaša gotove lastnosti na mleko in potom njega na maslo. Podobno kot je kr* ma vzrok belcga, trdega in mehkega masla, je tudi grenak okus masla Iah* ko povzročcn od nekatcrih rastlin v krmi. Tako na primer dobi maslo grenah okus, če se v krmi nahajajo žolnica, pclin ali pa lucerna. Sied* nja pride pri nas najvce v poštcv. Ce žival mnogo krmimo z lucerno, do* bi mleko in iz njega narejeno maslo grenak okus. Mleko starodojnih krav da istota* ko grenkljato maslo. Pogosto je vzrok grenkobe masla nečista, slabo pocinjena in rjasta poso'da, v kateri hranimo smetano. Mnoge mlekarnc misüjo, da krihra* nijo bpgve koliko, če ne kupijo za kisanje smetane dobro pocinjenih švarcovih vrčev, ampak si jih dajo same narediti pri domačem kot* larju. Taki vrči so sicer cenejšL zato pa se ein kmalu obrabi in smetana rridc v stik z žclezom. Mlečna kisli- na razjeda železo in pri kraju vrca ima smetana grenak in neprijeten ükus, ki ga dobi seveda tudi maslo. Včasih povzročijo grenkobo ma* sla raznc glivice, ki pridejo z neči* stočo v mleko. Trosi (spore, zarod* ki) teh glivic zdržijo visoko toploto, zato je podvržcno grenkobi v veliki meri maslo iz pastcriziranc smeta* ne, pa tudi iz prekuhancga mleka. Vse druge glivice visoka toplota uniči, zarodki grenkobnosti pa osta* ncjo in se pozneje tcm hitrejše raz* množijo, kcr jih druge glivice pri tern ne ovirajo. Belo maslo tudi postane kmalu grenko, kot smo videli zadnjič. V glavnem rabimo proti grenkobi masla ista sredstva kakor proti be* lobi: Zračenje mlekarne, redno in temeljito čiščenje prostorov in oro* dja in razkužcvanje prostorov z ap* nenim belcžem, posode in orodja pa z 2% raztopino sode. Paziti mora* mo predvsem, da so vrči za smcta* no vedno čisti in dobro pocinjeni. Grenkoba masla, ki je narejeno iz mleka starodajnih krav je le ne- znatna in z^to manj pomembna. Istotako je manj važna tudi gren^ koba povzrocena od krmc, ker jo s premembo krme takoj odstranimo. Duh po siru. Ta napaka rnasla jc manj razsir- jena kot prejšnjt'.. Posebno tarn kjer mlekarne izdelujejo samo ma- sio, je redka. Kjer razen maslarje* nja tudi sirijo, zakrivi to napako najveckrat umivanje pinje in oro* dja s sirotko. Ta razvada pri nas sicer ni udomačena, pač pa druga, ki ni prav nič manjša, da se namreč hranita sir in maslo v encm prosto* ru, včasilijcelo v najbližji soscščini, na eni mizi. Sploh se izdelovanje masla in sira vrši v enih prostorih, mleko se daj a do istcga kotla itd. (se v tem slučaju maslo dobi duh po siru pač ni čudno. Sicer pa so ne* katere kobariške mlekarne, ki izde* lujejo razen masla tudi cue (posneti sir), v zadnjih letih svoje prostore v tem oziru nrecej popravilc. Duh po siru dobi nadalje maslo, ki jc narejeno iz stare, pokvarjene smetane. Glavni vzrok tc napake pri mle- karnah, ki ne izdelujejo sira, pa so slabo pomite in nezračene pinje. Zopet vclja tolikrat ponovijeno sva* rilo: Držite mlckarniške prostore in orodje vedno strogo čisto, zraeite l>rostore, iznesiti na zrak orodje in predvsem pin jo, razkužite večkrat vse prostore, posodo in orodje z ap* ncnim beležem ali pa s sodo in ob* varovali se boste vseh najrazličnej* ših napak masla, ki vam sicer lahko napravijo občutno škodo. Inž. Pegan. 50 letnica modre galice. Leta 1878. so začeli rabiti modro galico proti peronospori na trti in krompirju. Je torej letos 50 let od tega. Da ne bo šla ta znamenita pet* desetletnica ncopažcno mimo, so sklicali francoski vinogradniki svoj kongrcs ravno v Bordeaux, kjer so najprej začcli rabiti to sredstvo, ki sc po mesto Bordeaux (Bordo) tudi imenuje bordcška mešanica. Omejitev vrst trte. Kraški teran je izborcn in visoko cenjen, ker je napravljen iz samo ene vrste grozdja, to je iz refoška. Briška rebula je tudi cenjena, kcr je pripravljena večinoma iz rebule, to je garganje. Od vipavskih vin so tudi najbolj cenjena ona, ki so na= pravljena iz enc ali zelo malo vrst. Kjer pa jc vino napravljcno iz mno* go vrst grozdja, ne doseže nikdar posebno zavidnih ccn. Stremljenje vinogradnika mora iti za tem. da goji malo. a te naj bodo izborne vrste. Ta so uvideli tudi v sosedni Ju* goslaviji, kjer sc vrše v posameznih okrajih scstanki brihtnejših vino* gradnikov skupno s strokovnjaki In kjer potem dolocijo, katere vrste naj se goje v dotičnem okraju. Ta* ko so določili za posameznc kraje tudi koliko naj se goji rdečih trt in koliko belih. . Na Kranjskem svetujejo, da goje od črnih vrst samo žamctno črnino ali kavšico, modro frankinjo in portugalko. Pri belih vrstah je iz* bera večja, in sicer se nahajajo med priporočljivimi slcdeče vrste: rdeča kraljcvi.na, bcli burgundec, bela /lahtnina, laški rizlink, silvanec in rdeeebeli veltiinec. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Plevel in peronospora sta najvcčja sovražnika trte in krompirja. Proti plcvelu pomaga pletev, proti peronospori pa škrop* ljcnjc. Zapomnitc si to. Obdavčljiva množina vina. Znano je, da sc smatra vsako prociajo vina izpod 100 litrov za prodajo na drobno in da zapade taka prodaja občinski užitnini. Če pa kdo kupi 100 litrov vina, in si* cer rccimo 60 litrov belega in 40 li* trov črnega tcr ^u ima. v dvch po* sodah, se to smatra za kupčijo na debelo m pri taki prodaji ni potreb* no plačati užitnine. Drevesa ob občinskih poteh. Po italijanskcm zakonu sc sme saditi drevesa komaj v razdalji 3 mctrov od soscdovc zemljc. Tudi obccstni mejaši ne smejo saditi dre* vcs bliže kot tri metre od ceste. To pravilo pa ne velja za občine, dežele in državo. Tc lahko sade drevesa v neposredni bližini meja* ša, seveda na lastnih tleh. Potreb* no je, da si to naši kmetovalci za* pomnijo, da se bodo znali ravnati posebno v bližnji bodočnosti, ko bodo sadili drevesa ob cestah in poteh. , Kmečki sindakati. V kmeekih sindakatih je vpisa* nih danes 1,540.795 elanov, in sicer 990.795 kolonov in 550.000 posest* nikov. Kakoši s 300 jajci na leto. Niso to čudeži. Marsikje imajo danes že take kokoši. Kaj je potreb* no? Naše kokoši ncsejo po letu precej jajc, v zimskem easu pa sko* raj nič. Vzrok tiči predvsem v mra* zu in pa v krmi. V letnih mesecih nabere kokoš zunaj obilo ervov, po zimi jih ne more. Zato pa moramo poskrbeti drugače za mesno krmo kokošim. To napravimo najlažje s krmljenjem mesne ali ribje moke, ki se že dobi tudi pri nas v trgovini. Po zimi so jajca draga in se bo ribja moka gotovo izdatno izplačala. Bik za 800.000 lir. V Kanadi je bil, te dni prodan en bik pasme Angus*Aberdeen za 42.000 dolarjew to je skoraj 800 tisoe naših lir. Višje svote ni še nikdar vrgel noben bik. Pasma An* gus*Aberdeen je doma iz Severne* Škotske, kjer je udomačena že naj* manj 500 let. Znaeilna za to pasmo goveje živine je brezrožnost, vse zivali so brez rogov. Pasma je zelo visoko cenjena vslcd zgodnjosti in pravijo, da ni na svetu hitrejšega in boljšega «stroja» za proizyodnjo mesa. Če se križa brezrožno pasmo Angus z eno drugih pasem, se dobi večino telet, ki da jo brezrožne živa* li, kar pomeni, da je brezrožnost pri goveji živini prevladujoč (~ do* minanten) znak. Iz tega tudi skle* pajo, da so bili predhodniki naše goveje živine brezrožni. Znanstve* no pa to še ni dokazano. Tomaževa žlindra in fosforiti. Skoraj slednji naš kmetovalec po* zna Tomažcvo žlimlro, katcro rabi= jo predvsem za gnojenje senožeti in vinogradov. Fosforiti pa so kamen je, katerega najvee kopljejo v francoski Severni j Afriki in katerega potem uvažajo v ; skoraj vse evropske drzave, kjer izdelujejo iz njih tudi našim kme* tovalcem dobro znani superfosfat. Ker mora Italija uvažati sploh vso Tomaževo žlindro najvec iz Francije. nekaj tudi iz Belgije, Ho* landske, Ncmeije in ker je tomaže* va žlindra precej draga, so začeli po Italiji sedaj .nriporoeati za gno- jenje scnožeti in vinogradov, sploh za vse svrhe, kjer se je rabila to* maževa žlindra — zmlete fosforite. To gnojilo je precej poccni. izda pa precej, seveda ne toliko kot to- maževa žlindra,, oziroma super* f os fat. Nitrofoska. To je sestavljena beseda iz nitr (nitrogenium -- dušik), fos (-~ fos* tor), in ka ( - kalij). Že sama be* seda pravi, da mora biti to neko umetno gnojilo, ki vsebujc vse tri najvažnejše snovi, ki jih potrebuje* jo rastline za svojo rast. Nitrofosko so spravili v promct Nemci. V Nemčiji uporabljajo iz* datno to umetno gnojilo, sedaj se ga pa dobi lahko tudi v Italiji. 100 kg nitrofoske stane 160 lir. Ker vse* buje nitrofoska 16.5% dušika, 16.5% fosforne kisline in 20% kalija, je kot umetno gnojilo cenejša kot po* samezna gnojila skupaj. Koliko bi stala vsa posamezno kupljena gno* jila si Lahko vsak sam preračuna, če Domisli, da odgovarja dušik v 100 kg nitrofoske dušiku iz 1(X) kg cits skega solitra; fosforne kisline je v nitrofoski več kot v 100 kg supers loss ata, kalija pa toliko kot v 50 kg kalijeve soli (40%). Tržne cene dne 21. junija 1928. Cesnik kg L 0.90—1; šparglji L 1.40—1.80; korenje L 1.10—1.20; artičoki L 0.20—0.40 kos; čcbula kg L 0.80—1; fižol navaden L 1.80; si* žol koks L 2.60; salata L 0.50—0.60; krompir L 0.50—0.60; sveži grah L O."50—0.80; rcdič L 0.80—2; špina* ča L 1—1.20; fižol v stročju L 2.20 do 2.60; vrzote L 0.50—0.60; bučice L 1.40—1.60; črešnje L 1.20—3; smukvice L 7—8; limoni kos L 0.15 do 0.20; grozdje »ribes« kg L 2.80 do 3; sveže maslo L 14; presno maslo L 17—18; mleko liter L 1 do 1.10; med v satovju L 8; trčan med L 10; skuta L 4; jajca L 0.45—0.50. j Valuta. Dne 14. junija si dobil: za 100 franc, frankov 74.65 do 74.95 Lir za 1U0 belg. frankov 264 25 do 268.25 „ za 100 švic. frankov 365.— do 368- „ za 100 češ.-slov. kron 56.27 do 56.57 „ za 100 dinarjev 33.40 do 33 70 „ za 1 sterling 92.80 do 93.— „ za 1 dolar 18.94 do !9.06 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 265 — do 271.— „ Benečijske obveznice dne 14. junija 1928: 77. Kaj je novega na dežeii? i Kanal. Kakor vsako leto tako smo tudi letos navzlic slabemu vremenu po=» romali s procesijo na Sv. Goro. Pro* cesijo je vodil naš e. g. dekan, ki je nalašč za to priliko spesnil lepo pesem: »Himna Kristusu Kralju«, katero je potem vglasbil naš pri* ljubljeni Vinko Vodopivec. Pred slovesno sv. mašo je imel g. dekan globoko zamišljen govor: Naj za* vlada Kristus Kralj! V nabito polni cerkvi jc vladala grobna tišina, le govor nam je segal v sree. Gornji Kras. Vremc imamo stalno bolj slabo. Preveč je mraza in dežja. Bojimo se, da nam bo to vreme skvarilo le* tino. — Pri nas je mnogo deklet, ki eudno rade plesejo. Magari 2 uri daleč grejo, samo če upajo, da se bodo sukale. Grejo kar same brez iantov. Mnogi fantje, ki so pamet* ni in trezni, namreč mislijo, da na plesih ni deklet. ki bi bile za nje. — Naši gospodarji tarnajo in se pri* tožujdo čez visoke davke. Tolmin. Udruženje vojnih pohabljencev, oddelek v Tolminu, sporoča svojim članom, da bo tamošnji urad od 30. junija naprej odprt vsako sredo in soboto v tednu. in sicer od 10—11 predpoldne in od 2—3 popoldnc. Medvedjebrdo. Od nas se malokdaj oglasimo, pa smo še med živimi. Tudi dobro na* predujemo; imamo 2 mlekarni, ki dobro uspevati. Drugače gre bolj pusto. Vreme je zmiraj slabo, leti* na ne bo dobra, živina poceni, les ravno tako; dohodki so pičli, stroš- ki pa ogromni. Ne vemo, kako bo šlo. — To spomlad sm imeli tri po* roke. Matija Jereb si je poiskal svo* jo nevesto v bližnji Jugoslaviji. Frančiška Mlinar sc je poroeila z nekim iinanenim stražnikom. Od* šla je z njim na njegov dorn v no- tranjost drzave. Frančiška Čuk, do* ma iz Korit, se je poroeila z velepo* sestnikom Ivanorn Žakljem iz Do* low Bila je prav vesela svatba po starem nabcm običaju. — Imeli smo tudi vcč mrličcv v zadnjih mesccili, umrli so pa samo stari ljudje. Med njimi je umrl v 85. letu starosti ugledni gospodar Franc Mlinar. N. T-. v m.! — Drugič še kaj. Vipava. Predzadnjo nedeljo je naš č. g. dekan blagoslovil dve sliki Male Cvetke. Eno smo obesiii v tukaj* snji farni cerkvi zraven Marijincga altar.ja, drugo so nesla dekleta v belih oblekah v Log. Žal, da se radi slabega vremena ni mogla vršiti na* merayana procesija. — Dne 14. t. m. se je na tukajšnji novi Ilabcto* vi žagi pripctila smrtna nesreča. Žagarja Franccta Hrovatina. je kos lcmclna tako nesrečno zadel v zgcrnji del oprsja, da je kljub zdravniški pomoči med hudimi bo* lečinami kmulu izdihnil. Pokoj nje* '^ovi duši! — V Vrhpolju je' umrhi p.o mučni bolezni sestra g. župnika Papeža. Bila je komaj 10 meseccv poročena. Bila je dobra žena in splošno priljubljena, kar je poka» zai tudi pogrcb. N. p. v m.! — Po* hvaliti moramo našc ženstvo. Vse brez izjeme hodijo pokrite in do* stojno oblečenc v cerkev. Vidi se, da jc cerkev — hisa božja. — Časi so težki; zaslužka je malo in letina obeta slabo, ker je preveč mraza in burje. Štanjel na Krasu. Preteklo nedeljo se je dogodil pred našo cerkvijo žalosten dogo* dek. Neki posestnih je oklofutal pred obilnim obeinstvom nekega moža, ker je baje kradel sadje na njegovem prostoru. Ta dogodek je bil povod, da se je razpredel pogo> vor o sadju in sadjereji. Zapisati moram, da je naša vas postala po' polnoma brez sadnega drevja. Le tu in tarn vidiš še kako staro oguljeno in gnilo deblo, novih nasadov ni. Marsikateri posestnik je naprayil ob času, ko je drugod zorelo sladko sadje, trden sklep, da bo tudi on vsadil vsaj nekaj sadnega drevja. A ko mine sadje so pozabljeni vsi sklepi in načrti. Tako leto za letom. Drugi se spet bojijo saditi drevje ter pravijo: »Kaj bom sadil, saj mi vsc pokradejo in polomijo vse sad* no drevje in poleg drevja še trte in drugo.« In navajajo pametne in ne* umne vzroke, zakaj ni sadja. Starejši ljudje pa pravijo: »Ko smo bili mi mladi, je bilo toliko sa* dja, da smo ga puščali da jc gnilo po tleh. Zlasti breskev jc bilo toli* ko, da so jih bile polne grape v vi* nogradih. Zdaj pa ni sadja niti to* liko. da bi je človek pokušal, kak* šno je.« Nekdo izmed posestnikov je povedal to*le zgodbo. Bila je ne* ka vas, uboga na sadju kot jc sedaj Stanjel. V tej vasi je živel moder župnik, bil ie pravi oče svoj^ih fara* nov, Kmctiči so sc župniku vedno prito/cvali, da nimajo nie sadja in tudi čc bi ga imeli, bi jim tatje vsc pokradli. Zupnik jim je sveto* val, da naj sadijo drevje, če hočejo imeti sadje. A vse njegove besede so bile bob v steno. Niso sadili, a pritožcvali so se le vedno. Ko jc videl župnik, da so vse he* sedc zastonj, je oznanil, du ne bo poročil nobenega para, ako mladc* nie ne bo prej vsadil vsaj 15—20 sadnih drevesc. Župnik jc držal be> sedo, vas je začela zeleneti in čudcž: tudi tatovi sadja so izginili — ker so imeli vsi sadja dovolj. Ta slučaj je star, toda resničen. • Tprej Stanjelci, ako se hočcte znebiti poljskih tatov in imeti sadje, poročite sc in sadite drevje! Roče. Naš veliki zvon »Janez Ev.« je dobil po dolgem času dva nova to* variša: Alojzija in Cirila*Metoda. Po nasvetu g. profesorja lvana Mer* cina sta bila vlita od Colbachina v Bassano na »as« in »b«. Upamo, da bosta z velikim zvonom (f) v edi* nosti in soglasju prepevala slavo Bogu in klicala nas na prijazni grič. Zvonova sta bila blagoslov* ljena v Gorici ob navzoenosti dese* tih radodarnih botrov in botric. Za slovesen sprejcm novih zvonov je bilo prav lepo poskrbljeno s evetjem in petjem; zato cast fan* torn in dekletom in voznikom. Zvo* nova prideta kmalu še na zadnjo postajo — v zvonik, kjer naj bi sko* zi veliko rodov s svojim prijetnim glasom žive klicala, mrtve objoko* vala in nevihte odganjala! Idrija pri Bači. (Smrtna kosa.) — Pred osmimi dnevi sta bila v vasi kar dva mrliča. 11. junija proti večeru, ko je že solnce zašlo, se je pomikal žalni sprevod proti pokopališču. Sprem* Mali smo Kovaeica Franca, p. d. Ka* pela, na zadnji poti. Po trudapol* nem dclu, v 75. letu starosti, je mož legel v grob. Njegova blaga duša pa je pohitela v boljšo domovino — v domovino, kjer ni trpljenja in krivic. — Pokojni je bil vseskozi poštenjak, vzoren krščanski mož in skrben oče treh sinov — vnetih cer* kvenih in društvenih pevcev. — N. p. v m.! — Dne 10. t. m. jc po krat* ki, a mucni bolezni umrl v 77. letu starosti Kovačič Anton, oče tukaj* šnjega trgovca Jožeta. — Naj mu sveti večna luč! Listnica Kmečke»delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Ferjunčič Avgust, Budunje 27: Vaša prošnja jc rc^istrirana pod št. 067337. Manj* kata šc dva dokumentu, in sicer: mrtvaški list sinov in voja.ški dokumcnt. Pokojnin» ska komisija jc tudi /c odrcdila /dravni.ški prcgled matcrc. 2. Bajt Katarina, Libušnje (Ladru) št. 6: Iz Kima smo dobili od^ovor, da ni mojjočc dobiti Vase prosnje. Trcba bi bilo vsakakor doka/.ati s poštnim odrczkom ali pa z izja» \o županstva, da jc bila prošnja pravočasno vložcna. Čc morctc to doka/ati, je vrcdno obnoviti prošnjo. .1. Trošf Andrej, Št. Vid št. 13: Vaša po? kojninska prošnja jc bila po ministrstvu /avrnjcna, čcš, da Vaša bolczcn nc pripada v nobcno kategorijo, ki pridcjo po /akonu vpoštcv. Ko dobite odklonilni odlok, lahko vložitc rckur/ tckom 90 dni. 4. Gravner J., Števerjan št. 157: Vaša prošnja jc rejiistrirana pod št. 076726. Zgla» site sc ob priliki v tajništvu! .5. Breska M., Kobarid št. 8: Vaša prošnja jc registrirana pod št. 1026559. Pokojnine ne prcjcmatc, ker Vam je dne 26. 4. 1928. Hla ustavljena. Podrezali smo pri pokoj» ninski komisiji, da Vani ponovno nakaže pokojnino. 6, Čclik M., Šenivikka gonuPolice: V Ru mu ni rnogoče najti Vašc prušnjc. Ali za* inorcte doka/ati, da ste v rcsnici odposlali prošnjo n. pr. z izjavo županstva ali pa poštnim odre/komV Pošljite izjavo župan» stva ali pa poštni odrczek nam, da urcdimo i;ato Vašo zadcvo pri pristojncm uradu. 7. Bi/.jak /.. Otlica št. 36: Corte dei Conti jc žc doloeila dan razpravc za Vaš rckurz. Razprava bo mcscca oktobra. 5. Simsič T., Vrtojba št. .5: Tudi za Vaš : rckurz je (>orte dci Conti že določila raz* '; pravo za dnc 6. IX. 1928. ! 9. llvnla Vine, Čepovan ši. 12: Vaša pro.šnja je rejjistrirana pri pokojninski koniU siji v Rimu pod št. 63387. Za Vas je bil ¦ predložen ugoden pokojninski načrt. rIrAJNISTVO. Stran 4,___________________________________________________»GOKISKA STRA2A« Koledarček. »25. jun. ponedeljek, Henrik, šk. 26. jun. torck, Janez, m. 27. iun. sreda, Ladislav. 28. jun. čctrtck, Irenej, šk. 29. jun. petek, Peter in Pavel, 30. iun. sobota, Lucina. 1. jul. nedelja, Presv. R. Kri. REDNI OBCNI ZBOR Posojilnice v Podbrdu, r. z. z n. z. se bo vršil v nedeljo 24. junija 1928 ob 15. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč- nega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaklj. za 1. 1927. 4. Volitev naeelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi bil občni zbor nesklepeen, se bo vršil pol ure kasncjc druj*i, ki bo sklepal vcljavno, ne glede na število navzočih članov. Na prodaj je par m:i suhih čreš- njevih desk; več pove uprava »Go= riške Stražc«. Naznanjamo, da smo na novo otvorili v Idriji slaščičarno pri Sav- rinu. Sprcjemajo se tudi naročila za sv. birmo. — Priporoeamo sc za obilen obisk. Enonadstropna hiša z gostilno, prodajo likerjev in tr^ovino z me* šanim blagom, dobro vpcljana, le= zeča v industrijskcm rudarskem kraju, zraven še dru.Ua hiša in zem* ljišče, se proda radi družinskih raz== mer po utfodni ceni. Slatinšek, Ra? bcli (Cave del Prcdil). VXN^v*"^ ?^^W^^ 9^~*yv^^^o 0*"*"vy"~^> o^™w~~o »""-w-xi ¦»¦—.O>—Ab.—XX—iiov\-«!k—O-__«L>v'v^^>v\-6t>Zls\iK-*6 Ortopedični zauod 9. ZECCHI Turin - Via Roma 31/1-Turin Aparat Zecchi ustavi KILO Tisoči ozdravljenec I J-iiW^ i\~ g- JOŠIP PORTA, b i- i ^SKf' nani obenem zahvaljujc lv^^fc^^^fc^V za llitr0 ozclravljenje, ki jjcQ^^^Hflj^r7 ga jc dosegel z aparatom ^™™^^——*** Zecchi. Zavod A. Zecchi z veseljem ugotavlja iz- redno visoko število ozdravljencev. I Od številnih drugih oseb, ki so dozdaj ] dosegle enako ozdravljenje, katerih imena j pa nismo pooblaščeni priobčiti, je zavod < prejel hvaležne dopise, ki jih hrani v spomin , kot učinkovit dokaz o izrednih uspehih apa- ratov Zecchi. Apamti Zecchi se vsak dan po- \ skušajo v Turinu, Via Roma 31-1. od 8 — 19 ure, o praznikih pa do poldne. \ Kdor ne more potovati v Turin, se lahko j posvetujz z ortopedom Zecchijem in njegovimi ¦ veščimi sodelavci v naslednjih krajih in naz- j načenih dnevih: GORICA: v sredo 11. in četrtek 12. julija, hotel „Angelo d'oro". TRST: v četrtek 13. julija, hotel „Moncenisio". PULJ: v soboto 14. julija, hotel .Miramare". j ZADER: v nedeljo 15. in ponedeljek 16. juHja, hotel „Vuporctto", REKA:vtorek 17. In sredo 18. julija, hotel „Riviera". St. PETER na Krasu: v četrtek 19. juHja, uostilna j Rebec. i VIDEM: v nedeljo 22. julija, hotel Jta'ia". Nov avtomobilni urnik. Z dnem 28. t. m. se otvori direkt^ | na zveza: Kobarid—Tolmin—Ro- | činj—Goriea, ki bo služila za oseb* j ni promet vsak eetrtek, in sieer: od* ! hod iz Kobarida ob 5.30, iz Tolmi* na ob 6.20, iz Vole ob 6.45, iz Ro* einja ob 7.15; dohod v Gorico ob 8.15. — Odhod iz Gorice ob 15. uri, iz Roeinja ob 16., iz Vole ob 16.30, iz Tolmina ob 16.45; dohod v Ko« barid ob 7.30. Cena: Kobarid—Goriea lir 18; tja in nazaj lir 32; Tolmin—Goriea lir 11; tja in nazaj lir 19. Avtomobilno podjetje: A. Devetak dediči, Tolmin. Pozor botrce in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni* žanih ccnah kupite pri urarju in zlatarju Franju Keberju v Idriji. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvisjih cenah. Hiša na prodaj, na prometni toe- ki rudnika Senovo pri RajhenburjUi, obstojeea iz dveh sob, kuhinje, je- dilnc shrambe, velike dclavnice, kleti, podstrešne sobe in tisoe kva- dratnih metrov vrta, vse v dobrem stanju, pripravno najbolj za kak> šne^a obrtnika, kateri bi imel jako lepo bodocnost. (>ena Din. 40.000. Lastnik Jos. Kadivnik, pekarna. Se- novo pri Rajhenbur^u. Obfie znana livarna zuonov turdho Francesco Broili i Videm - Udin« Usiaiiovljfiia 1 1803 - Svetovni izvoz. i Zahtevajte nar; novi cenik! Ponudbe na lieu mesta brez nobene obveznosti G6 Če poslušate novo DECCÄ slišite samo godbo, cu- ff^^^Sfe dežno po moči in glasu. lfi^>] Pridite in poslušajte! ! ! W \ \ E.Bohulat8C. mg^Jm-r*^ GORICA, Corso Pfe^^i^-s^^'"^ .-i ZITZMANN & 1EZEK Tovarna orgelj, harmonijev in klavirjev, — ustanovljena 1. 1925 Delo prvovrstno, po vsakem ;iačrtu. Cene zmerne. Glasbeni svetovalec: Emil Komel, uCiteij glasbe. Odlične reference!!! GORICA - Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prilioclnie vožnje I» Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Qiovanna" Iz Genove v Buenos Ay res v WA> dneh. ;,Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. . Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- ljenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame - - mostove za sprehajanjc — kopelji — kino. Pojasnila daie zastopnik LLOYD SABAUDO : HOSICH, GORICA, Via Contaualle It H Telefon It in LKOMEL Goriea — Trg sv. Antona St. 5, kupi vsako množino PRŠUTOV Plaeuje po dnevnih cenah. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v nSestli, nosu In grin» bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesnc bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Spiejema od 9-11 prcdp. in od 3-4 pop. Goriea, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) OKULISTICNI AMBULATORIJ j Dott. Bilberto Delneri zdravnik kirurß spreiema od IIV2 do 12V^ dop. I in od 3 do 4 pop. j Corso Verdi 28, Gorica. i ff— -----"** \ Zdravnik i za xobe in usta i Dr. LOJZ KBMGBEi | sprejema W GORICIf Piazza del!a Vitlona 5iev. 20 ; in v svoji podružnici ! pri SV. LUCIJI štev. 3S ____________________________________________ \ü zzzem Teod. Hribar (n«si.) » Oorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) ViiibB zBloga fiefilw plafns iz mm toiArm Regenchcpt I Rapsnn, iiako- ipstno blBQO za poroCcncR hahor lud! u\M Izbira mosHiga In žinsHiga luana, Bl^go solidno! Cene imerne! I Ljubljanshe kreditne banbe v Borici | Corso \erdl „Trgovski D<>m" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banks | | Dein!sS»>mo» llBlltrEli L3l!BL]9Iii Din. io!mooo Podruznice in agenclje : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, I Maribor, Meikovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prcva!K-.f Rakck, Sarajevo, jl Slovenjgradcc, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Kogaška Slatina. | Vloge na knjižice po 4 °/0. _ I Vloge v tekofcem računu lir ali dinarjev, (najugoanejs- obrestne mere). | i Nakup valut, čekov, devi? in oblir cij vojne odškod- . i nine (bonov) po najugodnejših cenah. | I Nakazila v tu- in inozemstvo. i I Borzni in ostali bančni posli. . 1