ZVEZE
N IS TOV
)/rž)////p
U Ul) H
Od 17.- 2o. marca se jevršil V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Okoli l?.oo delegatov in gostov je prisostvovalo kongresu, ki je zasedal v osrednji dvorani Gospodarskega razstarišča v Ljubije, ni. Tudi iz naše, radovljiške obeine , nas je sodelovalo 12, kateri smo bili izvoljeni na občinski konferenci ZIB.
V pozdravnem govoru je sekretar CK ZKS tov. Miha iviarinko poleg delegatov, pozdravil še predstavnike CK ZKJ, predstav nike CK jugoslovanskih republik deželnih komitejv KP Italije in zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Podano je bilo obširno poročilo za obddjje med IV. in
V. kongresom ZKS, kar je zelo značilno po dinamičnem razvoju, ki se odraža v obsežnih spremembah v mdkerialni bazi družbenih odnosov in zavesti ljudi. ZKS je tudi v tem obdobju posvetila naj večjo krb položaju, de lovnega, človeka v sis temu družebenega samoupravljanja. Program ZKJ in ustava sta bila močni spod -budi za aktiviranje subjektivnih sil. Izražala sta temeljne značilnosti družbenih prombv? tega časa ter usmerjala celotno delo zveza,
Osnovna zamisel pr^rama ZKJ in nove ustave: izgraditi socialistično družbo, v katri postega človek subjekt družbenega dogajanja, gospodar svoje usode- je že postala last najširših množie delovnih ljud.
V poročilu o delu, ki ga je podal za to obdobje CK ZKS, se je v glavnem nanašal na sledeče :
1. Družbeno ekonomski razvoj in sistem
2. Delavsko in aružbcna_samoupravl janja._
--	Janez Janc
3. Temeljna prdblartika napočročju idejno
kulturne r a de lo van j,?, komunis tov
4. Dejavnost, notranji odnosi in arga^-niziranoet ZK
V diskusiji jo sodelovalo oKoli 14o de legatov in gostov, cca loo prijavljenih, pa nas ni prišlo na vrsto, kateri pa smo oddali pismene prispevke delovnemu predsedstvu kongresa. Iz diskusije je bilo razvidno, da smo dosegli v tem obdobju velilao uspehe na vsem pod ročju, seveda pa co bile tudi kritično ocenjeno rasne pom -n jkl jivosti* v samem c 1 anivu Zli, kot so;, premajhna akti v® st na kat e rili članov pri družbeno poliiič-neir. delu, notranji odnosi itd, .Nadalje jo bilo veliko govora iz družbeno -ekonomske plati iz gospodarstva, kot so pomanjkanje reprodukcijskega materiala, nepravilno vlag nje investicijskih sredstev, pomanjkljivosti v de -lavskca: samoupravi jan ju, nepravilno st^ muliranjo d;; jarcev in še vrsto <rugih problemov.
Izvolili 3ino novi centralni pomite ZKJ in sicer s
V centrala: komite 99 članov
v kontrolno komisijo lb> člaaov in revizijsko komisijo 9 članov.
Skisaj ,Q	..
Razvoj družbeno- ekonomskih odnosov v obdobju od 17. do V. kongresa Z2S, ka^-rakteriaira širjenje samoupravnih pravic delovnih ljudi, nenehen in hiter porast proizvodnje, nadaljna afirmacija ustvarjalnega dela človeka z delitvijo dohodka po delu, trajno naraščanje individualnega in družbenega stan
darda in - kot j plod vsega tega in idej_ no politične dgamosti Z K ter drugih socialističnih organizacij - raogresiv— no spreminjanje mišljenje in navad ljudi.
Praksa družbenega gibanja v obravnavanem obdobju je tako potrdila pravilnost osnovne smeri.
Naša notranja politika nam aaje močno moralno legitinacijo v boju za mir in aktivnost koeksistence tudi v medna -rodnih in meddržavnih oanosih.
Pred komunisti Slovenije se na gos to — darskem podrčju postavljajo številne nove ter agovome naloge. Biti morajo pobudniki in nosicih tistih družbenih prizadevanj, ki naj v vs ki delovni organizaciji omogočajo pravično uresni -čevanje progresivnih tcndenc in konceptov, v graditvi gospodarskega sistema.
c'
O
5-ng. Osterman Jo še
V	sredini meseca marca je naše podjetje obiskal g. i/ie redi tli, predstavnik firmo THE PNEUJuATIC TENT Co.- BCRKING -Anglija. Imenovani je eden od sodelavcev fir me, ki pri nas kupuje smuči za Anglijo, Kljub temu, da je to tržišče zaradi pomanjkanja terenov, prilično majhno, moramo biti z uspehom plasmana naših smači v Angliji zadovoljni. To se imamo predvsem zahvaliti tej firmi, ki neumorno dela na propagand£_:.za nrodajo naših zimsko — športnih artiklov.Zaradi tega se je tuai mudil v našem podjetju imenovani g. Lleredith, ki je prišel predvsem z namenom, da posnrjne nekaj propagandnih posnetkov naših zimsko -šport ih centrov, kakor tudi nekaj ;';os_ netkov proizvodnje v naši tovarni, da bi sestavil zimsko — športni propagandni film.
Pri nas je bil par dni in se je v glav nem sestajal z našim tov, čufer Andrejem. s katerim sta sestavila scenarij in posnela nekaj posnetkov za ta film. 2
Ilitngšo rr„ržčanje podktivnosti dela in j
na ig pocl-gi tudi osebnega standarda I postaj;, osreanja naloga v nadaljni gra-j ditvi naših družbeno - ekonomskih odnon sov.
Le so izvršene nekatae grpr omembe, prtd j nami pa so štvilne nove na pocročju rz- I širjene reprodukcije, zunanje trgovin- ( akaga in deviznega sistema, pred nami l je nadaljnja sproščanje denarno -blagovj nih od?.osov in svobodnejše delovanje ekonomskih zakonitosti,
'fso te spremembo porajajo številne težap ve predhodnega značaja, ki se pojavljar-l jo v večji ali manjši meri v vsaki de- | lovni er -Oiisaciji. Pravilna ocena zna-l čaja takih problemov, pa predvsem nare-, kuje, da se z vso silo lotevamo reševal nje notranjih ekonomskih,tehničnih, organizacijskih ih kadrovskih problemov, |
G, Lieredith pa je bil pravzaprav naš gost, ki je bil za nas še posebno vreden pozornosti.
V	času naše NOB se je namreč kot predstavnik Anglije spustil leta 1943 s .padalom na naš teren in je bil član vojne misija Anglije, v glavnem štabu NOT pri tov. Titu.
Povedal nan; je marsikaj lepega in za -nimivega iz teh časov, predvsem pa je polizal, da je ostal veliki prijatelj naših narodov. Tudi njegova hčerka sedaj študira v Zagrebu,in kakor izgle -da se bo najbrž poročila z Jugoslova -no:n. Interesantno je, da smo tako slu
o-„jno na poslovnem polju našli v Angli ji prijatelje, ki do nas gojijo največ-je simpatije in upamo, da bo to tudi utrdiIo*naše nadaljnje podelovanje.
Koselj Anton
Volitve v občinske in republiške organe so za nami. Delovni ljudje- občani so opravili svojo državljansko dolžnost Na dan volitev 26. in 28. marca je bilo po vsej Sloveniji praznično vzdušje. Delavci in občani so bolili svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti in občinski zbor pri občinski skupščini. Povsod je bilo živahno že na vsezgodaj zjutraj, tako da so bile volitve kon -čane na nekaterih voliščih že dopoldan. Volilni odbori so čakali le popoldan — siti izmene ali pa posamezne 7^amudnike, ki so prišli na volišče v popoldanskih urah, V radovljiški občini so volitve v povprečju z drugimi gorenjskimi občina« mi izredno dobro izpadle, Volilci so v p povprečju volili takole : v zbor delov» nih skupnosti je volilo v povprečju 91.34 % volilcev, v zbor delovnih skupnosti kmetijska podskupina je volilo v povprečju 96.6o $ feolilcev, v občinski zl or pa je volilo v povprečju 91,34 % volilcev.
V	vseh volilnih enotah, kjer so volili nove odbornike, je vsak volil z željo, da izbere takega kandidata, ki bo znal še hitreje odstranjevati neskladja in težave, uresničevati ustavna načela, načela VIII. kongresa ZKJ in smernice za boljše življenje delovnega človeka. Delavci so predvsem volili tiste, ki jih poznajo kot dobre gospodarje, to pa je pomembno prav sedaj, ko so se poja — vile razne neskladnosti in nasprotja v našem gospodarstvu, z željo, da se bodo taka protislovja šimprej odpravila. V Zvezi s to problematiko je Izvršni svet SJRJ Sprejel sklep o zamrznjenju cen, ki naj zagotove čim hitrejše stabiliza -oijo gospodarctva. Ta administrativni
ukrep je pomemben za vse delovne ljudi, ker v ten: vidijo ustaljenost cen potroš_ nim artiklom. Čeprav je bil ta ukrep v v sedanji situaciji nujno potreben še vseeno nezdravo vpliva na nekatere delov ne organizacije, ki ne morejo glede na j stroške possa®snih artiklov postavljati realnih cen.
V našem podjetju srno volili novega odbojf nika v 14« volilni enoti, ki zajema vse obrate razen sraučarije in Inštituta, Za odbornik v tej volilni' enoti so kandidirali trije kandidati - člani kolektiva, tako, da je vsak volilec zares lahko med njimi izbral. najboljšega* Volitev
so se volilci polnoštevilno udeležili daj je od 314 upravičencev volilo 293 volilcev ali 95 Ostalih 5 % ni volilo iz upravičenih razlogov, t.j. bolo -vanj ali službene odsotnosti.
V tej/volilni enoti smo izvolili za novega odbornika v zbor delov, skupnosti tov. LIPNIK Jožeta, vodja finanč.sektor4 jad
Nedelja 4, aprila pa je bila zopet v znamenju volitev, novoizvoljena občinskd. skupščina^- oba zbora, je volila za našo občino od predlaganih poslanskih kandidatov 3 nove poslance.in sioer so bili izvoljeni naslednji trije tovariši s 1/ v republiški zbor ZDŠLSU L/Iiran 2/ v prosvet.kult. zbor BEM Ferdo 3/ v gospodar, zbor FIŠER Ljudmila
Volitve v obč, in republ, organe (so tak<j pokazale, da so volilci s svojo polnoštevilno udeležbo potrdili pravilno pot našega social, razvoj a in da so bili res_ nično zainteresirani, da se izvolijo tii ti kandidati, ki bodo sposobni zavzemati se za stališča, ki so v interesu naše j skupnosti in volilcev«	^	'
STROŠKI
a
Jože Lipnik
Kalkulacija cene naših proizvodov jo sestavljene, is sledečih stroškov
l/ material za izdelavo 2/ osebni dohodki za izdelavo 3/ splošna obratna režija 4/ splošna upravna režija
9:)} ^
*	1	i
V	okviru navedenih grup stroškov knjigovodstvo zasleduje gibanje dejanskih stroškov proizvodnje po posameznih pro -izvodih, nato skupaj po posameznih ekonomskih oziroma obroč' do tudi skupno za celotno podjetje. Takemu zasledovanju str vanje po " nosilcih stroškov 11. Vendar a je zasledovanje^tprpškov po nosilcih samo ena stran evidence stroškov, drug: stran je sasledovanJsj-^J^oškov po vrstah stroškov oziroma po " stroškovnih ;po stavki J.
ških^notah in seve— sov pravimo zasledo-
Za podjetje je osnovno važnosti, da razpolaga s podatki o dejanskih stroških proizvodnje, ke± na podlagi ten podatkov lahko postavlja pravilne prodajne cene posameznim proizvodom, na drugi strani pa ouiogoSa spremljanje gibanja stroškov proizvodnje v razmerju s planiranimi.
Posebno važno za podjetje pa je 'budi spremi j ?«n j 3 in primerjanje podatkov med posameznimi poaibjiimi obdobji. Primerjavo nakazujejo odstopanja med posameznimi obdobji, za odstopanje :>a je spet važno, d-, ugotovimo resnični vzrok odstopanja.
S tem, da ugotovimo resnični vzrok odstopanje med pl jnir-jiimi in dejanskimi stroški ali pa med stroš d v preteklem in tekočem letu, lahko pravilno in pravočasno ukrepamo, v kolikor je odstopanje takega značaja.
Splošna obratna in upravna režija predstavlja v našem podjetju skoraj polovico
vseh stroškov proizvodnja, zato je nemen tega članka,
v kratkem prikaze ana-
lizo režije v letu 1964 v primerjav:' z leto:: 1953.
Zaradi zanimivosti prvo skupni pregled strukture stroškov proizvocmje :
...19 63
Zna sel:. strukt.,
19 6 4
Znesek
strmet •
l/ izdelavni material	595.056	43 fo	769.159	42 f
2/ osebni dohodki za izdelavo	122.142	9 %	156.o95	8 #
3/ drugi stroški za izdelavo(kooperaci	ja) 00.315	4 %	54,885	3 a/o
4/ obratna režija in uprav, rež.	6o8.831	44 jjj»		858,264	47 1°
SKUPAJ STROŠKI PROIZVODNJE 		1,386,354	10C f	l,838,4o3	100 i»
A■
1 V letu 1964,_kakor tudi-v letu 1963 je splošna-re^ija najvočja post?vka v struk— turi stroškov , zato je sigurno -zanimivo, da se seznanimo iz; >-n>šnlh vrst-stroš-! kov ( stroškovnih postavk ) je režija sestavljena .				
1 Režija, po režijskih postavkah za podjetje		v celoti znaša	v 000 din	
[ Konto	Režijska postavka	1963	1964	Indeks 1964 1963
| 4ol	31ektrišna energija	I5.37o	17.o68	111,0
J 4o2	✓ Goriva in maziva	4.878	4.934	lo2,2
1 4o3	Odpis drobnega inventarja	11.336	14.o79	124,2
1 4o3	Porabljena embalaža	^ * 13 0	40.163	153,7
j 4o4	Vkalkulirano kalo (škart )	29.9o7	7.73o	25,8
! 4o8	Režijskih in vzdrževal, mat.	19.994	26.119	13o,6
J 41o	Tuje storitve( popravila itd)	7.o65	5.519	93,7
1 412	Poštnina, telegraf, telefon	34447	4.749	138.8
413	Stroški plačilnega prometa z banko	5.673	6.235	lo9,9
414	Najemnina	245	17o	69,1
i 41	Potni stroški ( prevozni )	2.o28	1.514	C •s 0 00
1417	Stroški za izved. in posvet.	l.o27	1.124	109.4
42o	Obresti od kreditov	42.776	51.263	119,5
421	Stroški za izobr. kadrov	2.553	6.651	.26o,5
1 422	Reklamni stroški	3.6oo	4.71o	71,4
i 423	Reprezentančni stroški	943	l.Soc	159,9
424	Stroški sejmov in razstav	1.7o8	2.096	122,7
425	Zavarovalne premije	o.ooo	9,72o	162,o
1426	♦ Investicijsko vzdrževanje	3o.l49	36*252	12o,2
428	Stroški za uvajanje nove proizv.	3o.4oo	159.312	414,9
j 429	Razni o.uugi stroški( takse itd)	2.o44	2.28o	llo,o
43	Dnevnice za potovanja	4.138	3.656	88,3
1433	"‘agraue vajencem	385	2o4	53,o
! 439	Stroški prevoza na delo nad 5oo,-	9.454	12.13o	128.3’
43	Drugi izdatki za avtorske honorar, in zač. delov, razmer.	3.6o7	3.2oo	88,9
44o	Amortizacija j M	2 o. 31 o	29.316	144,3
£ontc Režijska postavka	1963	1964	Indeks
1964
1963
45o	Obresti od posl. sklada	25.264	26,o89	lo3,3
451	Prispevki zbornicam	1*644	1,436	9o,4
452	Dodatni prispevek za soc. zavdr«	I0.08I	13.165	13o,6
454	Vodni prispevek	41c2o3	23,ooo	55,8
47o	Varstvena obleka	5.o48	3<J972	78,7
471	Službena obleka	I08	3o9	286,1
472 46 o	Močnejša hrana ( kava) Režijski osebni dohodki: — honorarji zunanjih sod.	775	l,o85	139,8
	- uežijska dela	88,896	12<i 0 2rl4	137,4
	- nadomestila za clje	73	188	241,0
	- nadurni in nočni dodatek	6.495	7,315	112.5
	- osebi doh. po merilih za nag£	82.897	133,078	I60.5
	plačami dopust	19.129	28,294	147,9
	- plačani prazniki	5,116	6.31o	123,3
	— plačani izostanki	252	219	86,9
	— dodatni prispevki iz oseb. doh. ( socialno, stanovanj« itd)	25,33o	38.232	Z5o,9
R3£lJA SIOJPAJ . 6o8«G31	858,254	141,o
Prikazana primerjava režije nam bo zanimivejša, če upoštevamo ugotovitev, da znaša .povečanje priizvodnje za leto 1964 v razmerju do leta 1963 za 27,2 % , Skupna režija, ki se je povečala za 41 % je vplivala kot podražitev oziroma kot povečanje stroškov proizvodnje. Pri tem lahko urovrvimo -vpliv na ceno za vsak posamezni strošek in sicer tako, da postavite stroškov, ki izkazujejo višji indeks kot 127, 2 smatramo, da so vplivale kot podražitev, nasprotno pa pos-	i
tavke, ki izkazujejo nižji indeks od 127,2, vplivajo na. pocenitev stroškov proizvodnje,	«	I
Od peč j ih postavk, ki vplivajo na podražitev proizvod:'je je omeniti sledeče s inž I stroške s
l/ Porabljena embalaža, ki s prehodom od le šenih zabojev in obojev na kartonsko	|
embalažo predstavlja podražitev, vendar pa je manipulacij a s kartoni lažja, boljša ( kvalitetnejša ) in inozemski kupsi so tudi priznali zaradi novega načina pakiranja nekaj višjo ceno,
2/ Režijski material in vzdrževalni izkazuje malenkostno povečanje zaradi inten-j zivne rekonstrukcije, ki jo vršimo zadnja leta in p delno zaradi podražitve | materialov.
V	Poštnina in telefon , ki vpliva na povečanje stroškov zaradi podražitve pošt— j ^ nih uslug.
4/ Stroški za izobraževanje kadrov, ki vpliva na. povečanje stroškov zaradi poveličanja vlaganja za izobraževanje kaarov, največ pa zaradi dodatnega prispevka občini in ureditve izobraževalnega centra.
5/ Zavarovalne premije so višje postavke, zarodi n ovil-, zavarovanj opreme, gradbenih objektov in večjih zalog, ki zapadejo zavarovanju. Povišali pa smo zavarovalno osnovo za civilno odgovornost in in pa uvedli novo zavarovanje , t. j. zavarovanje obratovalnega zastoja ( šomažno zavarovanje )..
6/ Stroški osvajanja nove proizvodnje- se povečanje nanaša na novoustanovljeni institut, pri tem pa to ni čisto povečanje režija, ker Institut formira sarmo s to j ne sklade,
7/ Stročki prevoza na delo in iz dela izkazujejo povečanje zaradi povečanja števila delavcev iz oddaljenih krajev.
8/ Amortizacija izkazuje povečanje zaradi povečanja osnovnih, sredstev, ker pa seveda na drugi strani vpliva na pocenitev proizvodnjo zaradi boljših izko — ristkov, boljše kvalitete, predvsem pa večje produktivnosti in-možnosti za večji« obseg proizvodnje.
9/ Dodatni prispevek za socialno zavarovanje , ki izkazuje povečanje no zaradi povečanja prispevka, temveč zaradi povečanja izplačil osebnih dohodkov, di katerih se obračunava dodatni prispevek.
1°/ Osebni dohodki predstavljajo največje povečanje režije. Takšno povečanje izvira iz povečanja osebnih postavk in pa meril za na3ra.jev01.je v letu 1964y. delno pa seveda tudi za razne prihranke in večjo produktivnost« S tem, da izkazan prihranek pri izdelavnem mat.: rialu se za ustrezni del povečajo osebni dohodki v zvezi z merilom za nagrajevanje prihrankov« Na drugi strani pa je za osebne dohodke v izdelavi razvidno, da 30 v strukturi ceni nadli in to kljub temu, da smo povečali osnovne osebne postavim. Nižja udeležba osebnih dohodkov za izdelavo v strukturi cene izvira iz povečane produktivnosti.
Za postavke, ki vplivajo na znižanje stroškov proizvodnje je skumo za povdariti, da ravno z večanjem proizvodnje dosežemo intenzivnejšo izk risčenja sredstev in je že normalno, da posamezne režijske postavke ne naraščajo vzporedno s proizvodnjo. Razmeroma dobri poslovni rezultati zadnjih let izvirajo pole^; Prihrankov pri izdelavnih materialov, ravno iz prihrankov pri režiji, zaradi večje in intenzivnejše proizvodnje, ^a navedeno dokažemo, sarno nekaj najosnovnejših podatkov:
Ugptavljamo, da je proizvodnja v letu 1964 ~a 3 krat večja kot v letu 196o in siceti
- proizvodnja v letu 196o	591,633.000.-
- proizvodnja v letu 1964	l,338,4o3.ooo.~
Posamezne važnejše režijske postavke pa proizvodnja :
~ električna energija
- goriva in maziva *• odpis drobnega inventarja
- reklamni stroški
- amortizacija
' narasle dosti	aanj, kot pa	je porasla
196o	1964	Fovečanje i
8.o72.-	17.063,-	2,1 krat
2.461,-	4.984,-	2,o
5.364.-	14.079.-	2,5 "
3.942,-	4.71o,-	1,2 "
11,519,-	29.316,-	2,5 "
0
fa
		Sasi fi	
E			3
"			
1		r	
			•
Rezultat vrednosti proizvodnje v I. kvartalu ( januar, februar, marec ), je bil glede na predvidene te ža,ve izredno zadovoljiv.
Tromesečne proizvodne obveznosti po PLC ( 3 x 164 milj,) t.j. 492 milj.,
PO OBRAl IH
smo izvršili c 563 milj. ali s 114 %, dašir-;vno so vedno prvi^mosociclaiati naj šibke j Si, I'o nam jamči, da bomo let ne plansko obveznosti izpolnili in ce-
lo	presegli.
V	primerjavi z Insko letnim prvim kvar taloni, ko jo bilo ustvarjeno 33o milj. din proizvodnje, je'letošnji uspeh v istem obdobju k.r za 243 milj t boljši ali 17o %. Delno je pripisati večji vrednosti proizvodnje v letos.letu viš cenam kot prejšnje leto, vendar ne več kot do lofo tako da je boljši letošnji uspek pretežno zaradi večje produktiv. in boljše priprave proizvodnje.
o’b r a t »	mesečni plan	3— me s plan	* I	1°	II	i l v 1	III	%	sKdpmD milj.	1 * 1
Smuč ari j a.	113,8	341,4	129,1	113,5	13o,3	114,5	152,3	134	411,7	1 12Q<P
SLO	18,1	54,3	13,7	75	22,5	129	18,4	lo2	54,6	1011 1
K 0	21	63	24	118	21,8	114	27,9	133	73,7	117
S 0	5	15-	6	,121	5,8	US	6	121	17,8	119 J
Plastika	3,3	9s9	-	~	. ..,4	■_	3,1	94	3,1	31
Ostalo	-	-	o,7	—	pm»		1,2	-	1,9	1
Kooperacija	2,8	8,4	- .		-	- ■	- '	-	-	1 " _L
SKUPNO ...	. 164	492	174,3	loS	18o,4	Ho	2.o8,9	127	562,8	1141 1 	1
Iz gornje tabele je razvidno, da je od celotne vrecnosti izvršene proizvod nje 563 milj. din izdelala :
Smučarija	411,7 milj, ali	73,2 %
SLO .	54,6 a « 9	9,6
KC	73,7 ~ " -	13,1 %
SO	17,8 - " _	3,2 /0.
Plastika	3,1 - " -	0,6 %
Ostalo	. 1,9 , - " -	. o^jl
SKUPNO	562,8 milj. ali	100 %
Snnrulativno so v 1. kvartalu vsi obrati presegli visoko postavljene plane, razen obrat plastike, o čemer smo go -varili *;© pri dializi proizvodnje za jjfc misx, februar. S tem pa je bil vse me -j-sece tudi presežen skupni plan podjetji
Ko smo v	"o-. iu	leta sprejemali pro —
izvodne plane posameznih obratov/ se nam je zdelo skoraj nemogoče, vsaj v nekaterih primerila, da bi vsaj v I.kvftfj. talu, t.j, pred rekonstrukcijo, bili I
kos-mesečnim planskim-nalogam. Obrav navali smo s tem v zvesi simičarijo, o j smo skeptično razmotrili pomanjkanje predvsem suhega dolžinskega lesa« To krizo smo prebrodili tudi z nekaterimi prijemi, kot n.pr. začasna ukinitev mladinskih smuči, dodatno sušenje lesa/' v drugih podjetjih, v temperirnici i drugo.
i
	lesene	metalne	• ■ir*-*' mladinske	plastične S	KUPNO
iviesečno planirano 3— meseč, planirano	9.5oo 28.5oo	looo 3ooo	4.2oo 12.6oo	loo 3oo	14*8oo 44.4oo
Izvršeno januar	7.176	loo3	3.585	93	11.857
izvršeno februar	9.497	loo5	316	31	lo.849
izvršeno marec	11.977	loo&	1.525	37	14.545
I. KVARTAL	28.65o	3ol4	5.426	xol	37.251
j Tako je bilo tudi količinsko lesenih j smuči izdelanih v 3 mesecih 15o parov ‘več, kot jih je bilo planirano. Metal-inin 14 parov več, dočim je bilo mladin-jskih izdelano 7»174 parov in ravno tako lplastičnih 139 parov manj. Skupno tore^i j7149 količinsko manj kot planirano.
jVendar velja pripomniti, da pri lesenih [smučeh razmerje med lakiranimi in z ou~ jlogami še ni čisto vsklajeno, Lakiranih •smo izdelali več kot planirali, dočim z loblogami manj. Tako bo nujno v nasled-jnjih 3 mesecih to brezpogojno vkkladiti, ;ker so prve odpreme že julija« Pri me -jtalnih, kljub temu, da smo količinski Iplan izvršili, smo po dosedanjih kap
lesnaga obrata, kateremu je bil plan povečan kar za 61 % od leta. 1964. Res je, da i:-, obrat v 3 mesecih z zelo in-j-tenzivno proizvodnjo ni komulativno pi-ecegel planskih obveznosti več kot je pod istimi, pogoji kot
fof veno.?x
lansko leto, to povečanje proizvodnje več kot zadovoljivo. K temu so delno pripomogle vocje serije izdelkov in dobra organizacija proizvodnje.
'rf $&>§ ji
je med vodilnimi pri presegStlju plans -j ^	kila obveznosti, Z izrednim prizadevanjeim
'cito tah~iniksnih^naročilih^v**zaostani* ! ?&jb0:^0b?utnim P<®^anju material^ jku približno 6oo parov, zato, ker smo [januarja še brez naročil proizvajali smu |či na zalogo, ki pa jih bodo kupcem lahko ponudili šele septembra. Zato bo pot-jrebno do kolektivnega dopusta kapacitete [povešati na 5o parov dnevno.
ti.	®Q
.in najsiabsiini delovnimi pogoji. S takq visoko proizvodnjo je obrat že močno nadoknadil manjkajoča izdelke, ki jih je trg potreboval takoj v začetku leta,
:'r'32> ‘•Ožs
K(
le:
C
o kateri smo pisali še v Naši smučini, bi morala v teh treh mesecih zamašiti
j vrzel manjkajočih proizvodov, Vendar sq I je k temu pristopilo dokaj pozno, tako I da dolgoročna nabava materiala, ki ga I moramo kooperantom preskrbeti mi, pred—
[ vsem pdlitki - ni dovoljevala izvršit-I ve teh obveznosti. Poleg tega tadi s£w I ma kooperacija ni izvršila vsega, kar se je od nje pričakovalo.
SEDLARSKIyV/Tl OBRAT jcN' l
| je kljub zamenjavi mojstra ih nekaterimi ! zaprekami zaradi materialov zelo zado-
I voljivo izvršil svoje planske naloge.
!	0	C=S\	//	n
splošna problematika
1. Smučarski obrat, brez večjih zastojev, razen dveh manjših izpadov zaradi bostic lepila in bonding filma, vendar ne bistvenih,
2. Kovinski obrat najbolj občuti trenut no nemogočo situacijo pomanjkanja profilov na tržišču. Vendar si je treba prav prizadevanju nabave zah -valiti, da izpadi niso večji in da itljub tem težavam le nekako zadovoljujejo potrebam obrata, vendar ne vedno pravočasno* Tako je vseskozi kritičen material za jeklene robnika razni odlitki( šolska bradlja) in drugo ( prožne deske). Tako mora več_ krat začeto delo čakati na zaključek dalj časa, kar seveda obratu dela nemalo težav.
3. Sedlarska nekako z materiali- shaja, vendar tudi komaj sproti, predvsem zaradi gurte, sukancev in raznih gar-lanterijskih obročkov. Vsekakor tudi ta pbrat vseskozi rahlo čuti to pri proizvodnji. Tako so potrebne večkrai razne zamenjave materialov za trenut no prilagajanje situaciji.
4. Obrat plastike je pravzaprav šele z marcem začel s plansko proizvodnjo
'lo
nolhov, vernici? v glavnem šele s pol — izdelfci.
Zapreke so bile v januarju in februarju zaradi ogrevanja prostorov, zdaj pa zaradi italjanske okove, ki je še
ni. Večni problem je nepravočasna iz -delava delov okove domače proizvodnje in stalna doPolnievazLia.
OBLETNICA OBSTOJA
i |
Orgcjr_i zac i j ski odbor za proslavo 2o - j obletnico obstoja tovarne " Elan "	|
Begunje s
1. Vinko Bogataj
šef komercialnega sektorja
2. Andrej Uufer "Inštitut" Elan
3. Stanko Janša
predsednik sindikalne podružnice l Elan
4. Vini'o Jerala
predsednik upravnega odbora pod - , jetja 5* Milica Kapus
korespondent sa tuje jezike
6. Marija Eoloan
adninistrat. v sektorju proizvodnje
7. Slav:-o Saafelj
vodja gospodarskega oddelka TB
8. Franci Zblman
" Inštitut" Elan 9« Tadej Lazar šef proizvodnje
10. Stranci Perkovič	| predsednik delavskega sveta pod - j jetja
11. Jcn.es Ravnik "Inštitut " Elan
m
O
 jQO_S4?
Med ostalimi poslovnimi stroški budi močno bremeni, podjetje- postavka prevozov na delo in z dela. Pofljetje je poleg, prispevka, ki ga vsak delavec vplc. ča sam za mesečno vozovnico din 600.--krilo stroške prevozov v letu 1964 12,129.Slo.- din ali 84,6 'fo. Na delo se je dnevno vozilo povprečno 257 de -lavcev ali 53 % V3eh zaposlenih. S prispevkom so delavci sami vplačali l,866.8oo.- din ali 15,4 $ od vseh nas talih stroškov za te prevoze.
Analiza nam je tuai pokazala, da se v podjetje vozi 80 oseb, za katere stane mesečna vozovnica preko 6.000.- uxn in segajo tudi do 14.000.- , dočim je tovarniško povprečje 4.72o,- din. Liesečni stroški za eno vozovnico pa presega jo tovarniško povprečje iz področij s Lancovo do Kranja, Bled z okolico in Jesenice, dočim so kraji Brezje, Ra -dovljica, Lesce in vasi na območju Žirovnice pod tem povprečjem z najvišjo ceno iz Brezij 4.57o,- ain.
Po podatkih, ki jih zasleduje kadrov -ska služba, pa je v neposredni bližini in v ožjih področjih našega podjetja še zadosti rezerve v delovni sili - kvali ficirane in nekvalificirane, ki pa je za našo specializirano proizvodnjo interesantna, saj po s :rukturi zaposluje^ mo 54 io priučene delovne sile. Z iz~ij ključnim zaposlevanjem delovne sile iz najožjkh področij, bi se stroški za prevoze znatno znižali.
Na podlagi tega kolikšni so stroški in koliko ljudi se vozi na delo, je nujno, da preidemo na nekatere spremembe.
Upravni odbor je obravnaval to problematiko in iskal možnosti odprave tako
Vlasta Vidic
Sslcvnih stroškov ter sprejel ce ta problematika objavi v
našem lictu 3 namenom, da bi pred dokončni:?. ukrepanjem vsi zaposleni dali umestne predloge prek;: svojih ekonomskih enot ali pa se odločili za enega izmed že predlaganih predlogov 2. in 3
1/ Da se regulira dotok nove delovne sile o Sim ožjih področij,
vasojdon sklep, d^
2/ -ds
z julijem letošnjega leta na-
rodi maksimalna maj':, stroškov za prevos na delo s .tem, da nad 7000.-din delavec sam krije stroške pre m vosov, sl. 1. 1966 pa nad 6000.-din*
Pri ter: pa bi bilo predvidevati gotove izjeme, glede vi. s oko s t rokovnih j predvsem kvalificiranih kadrov, ob— ratovodij, mojstrov itd., za katere naj bi izjemo upravičeval upravni odbor podjetja,
3/ da bi vsi, ki se vozijo na delo pla Sevali mesečno vozovnico a l.ooo.-
cim
i/mse
Smučarija .......... 174 Ji
Splošno lesni obrat ..... 174 ?•
Skupno lesni obrat ...... 174 io
liovinski obrat ........ 167 %
Sedlarski obrat..............  159	%
Obrat plastike ........ 200 $
Skupno podjetje ....... 174 %
M
Valjavec Franc
Stanje delovne sile ta dan 31.3. 1965
V	podjetju z obratom družbene prehranet moških 238
žensk
SKUPAJ
vajenec
V	inštitutu s
moških
žensk
SKUPAJ
279
567
1 moški
13
2
15
GIBANJE DELOVNE SILE
V	marcu so se zaposlili sledeči novi. delavci :
PLATOVNJAK Terezij ar- delavka v smučar, obratu
v
ŠEGULA Majda - delavka, v smuč. obratu STUNKDVIČ Franjo — mizar PK, v razrezu lesa
SVETINA MARIJA — delavka, v obratu vzdrževanja MARINČIČ Stanislava— delavka, v smučar, obratu
ŠLIBAR Slavko — mizar PK, v obratu vzdrževanja PIŠKUR Silvester- ključavničar, v obra** tu vzdrževanja AVSENEK Janez— mizar KV, v smučarske.-.* obratu
RESMAN Pavel— delavec, v smučarskem obr« KAVČIČ Peter — mizar KV, v smučarskem obratu
TRLEJ Jože— mizar KV, v splošno lesnem obratu
MOHORIČ Jožica — delavka, v smučarskem obratu '
GRAČNER Alojz— šofer, v obratu^vzdržev. BENEDIČIČ Jože— mizar, v splošno lesnem obratu
PAVLIČ Ana— delavka, na skladišču lesa KAVČIČ Anton— zidar, v obratu vzaržev. PINTARIČ Prane- pleskar, v kovinskem 'AZ	obratu
BEZELJAK JAnez — sodar, v obratu vzdrževanja
KRALJ Edvarda- pleskar, v smučarskem ob-* ratu
V	marou pa so odšli iz podjetja sledeči delavci:
5EELIH Vinko - mizar - v JNA
ZAJC Karija — delavka — po sporazumu
VOVK Franci — 'lesar — v JNA
ZUPAJ Ludvik — varilec — po odpovedi podjetja.
o	POROKE o
Poročila se ja tov. OREL Pavla, zaposlena na delovnem mestu kuharice v obratu čjružbene prehrane.
Iskreno čestitamo in ji želimo veliko zadovoljstva na novi živijenski poti l
ROJSTVA Rodili so se :
GAŠPERIN Florjanu -	deček
KCi/AR Štefanu	—	deklica
Pogovor pred noviia Avtobusnim voznim
redom s
- Si Slišal najnovejše o zamrznjenju cen in to sedaj spomladi ?
- Ali se ti zdi morda to kaj novega, saj je avtobusni vozni red na progi Brezje- Elan že več let zamrznjen in se tudi poleti ne odtali ?
- Potolaži se, bo pa verjetno sedaj le prišla kaka odjuga*
n
.Te dni je v našem Inštitutu " Elan " nastopil svoje delovno mesto Jurij HOČEVAR - dipl. ing. gozdarstva, ki je prevzel mesto direktorja Inštituta.
Imenovani je bil do sedaj zaposlen :
Kolman Marta
- prva leta po osvoboditvi v lesni industriji, nato pa zadnjih desdt let s Kalno na Gozdnem gospodarstvu Bled i in je rast našega podjetja torej lah ko neposredno spremljal. Z naše stra- j ni mu ■'•elino na novem delovnem mestu j čimveč uspehov in obljubljamo vso poj! poro, da mu jc delo v podjetju čim lažje ir* seveda čimbolj uspešno.
S te j. je končno izpopolnjena vrzel, ki je nastale po odhodu biv, direktorja tov* J0** °-®g e- Vrtačnika, ustanovite 1 ja Inštituta tov. Elen. I»0.ajši kader v inštitutu jevsekakor pogrešal mečnega i strokovnega in iskušenega predstojnika ! za tako pomembne in važne naloge. Nedvoi no pa bo 'oudi Elan s tem mnogo pridobil| saj oc. njegovih priznanih sposobnosti zt visi naddljni razvoj na tem področju. r Kolektiv pa mu bo z- njegovo^ oomoč ned-! vomno nvaleSen.
6=$
)
C(
dnu
aradi začasne nezmožnosti za delo ( hnlnTom'ol •	,	•	U	(j
831.291.- din.	o^anj^.)	je	poajevje	izplačalo	za	485	dn
Izostanki so bili zaradi j
Nesreče pri delu	3	primeri
eSe družin, člana	l0.	primerov
Ostalih bolezni	76	primerov
Izostanki in dajatve po oddelkih :
34 dni 22 dni 429 dni
izplačano
11
11
oi.733.— din 33.522.— din 736,o35.- din
Smučarija 'elovadno orodje *>v. in sedi. obrat azrez	-lesk	lesa
bmunala in kontrola Jprava nštitut
K U P A J
izpi-
ti
it
:ano
44 primerov
7 primerov 12 primerov
8 primerov
8 primerov
9 primerov
1	primor
89 primerov 485 dni i spihano
194 dni 59 dni 97 dni 49 dni 39 dni 37 dni lo dni
259.582*— ain lo7.221.— din 171.362,— din 77.861.— din 83.3o3.— rHn 1Io,3I3.— din ...	14^.-	din
831.291.- din
mesecu marcu se Se belemu, v primerjavi s februarjem z-Sala
za 89.123.— din«
V 'S¥Gt
KOk U
Na tradicionalnem tekmovanju smučarskih poletov v Kulmu pri Mitterndorfu v Avstriji, na katerem so najpogumnejši skakalci iz vse Evrope opravili II. et::r po drugega triletnega ocenjevalnega tek movahja za " MEMORIAL STANKA. BLOUDKA.", ki ga je pred leti razpisalo uredništvo tedenskega lista " TT ", bil dosežen nov svetovni rekord. Tekmovalec NDR Peter Lesser je poletel zadnji dan tekss movanja natanko 145,3o m daleč. S tem rezultatom je ta mladi nemški skakalec dosegel nov svetovni rekord, katerega je prej imel Italijan Nilo Zandanell -144 m, pred njim pa naš tekmovalec Šlibar — 141 m. Izreden podvig je Petru Lesserju - skupno z manj znanim skakalcem rojakom Karwotskym - prinesel tudi ekipno zmago reprezentanci NDR na kulm-skih poletih in zlato spominsko plaketo ing. STANKA BLOUDKA.
Sodeč po rezultatih, ki so bili doseženi v Kulmu lahko pričakujemo, da se bodo meje svetovnega rekorda v smučarskih poletih še vedno nevzdržno potiskale navzgor.
USPEH. ZAJCA
Naš direktor, ki se je sredi marca nudil na Norveškem na obisku pri našem neg'večjem kupcu: firmi KNUT GRESVTG- v Oslu, je zadnji dan svojega bivanja izkoris -!til, da si'je ogledal mednarodne smu -
14
ing. Osterman J»
carske te lune v Holmenkolienu, v neposredni bližini mesta Oslo.
Ta prireditev predstavlja več tekmo -vanj, tako tekov, predvsem izredno po_z nanega teka na 5o km, 18 km in klasične kombinacije. Vrhunec vsega tekmo — vanja pa je še bedeljska tekma na svetovno poznani skakalnici v Holmenkollej nu.
S te .ja športnega, doživetja nscv direktor posreduje sledeče
Zadnji
dicionalnem Hoiaenko — llonu blizu Osla, so bili na sporedi katerih so se
du skoki, j .udeleži-f
xx vsi na^DO.-.jsi s^a -kalci sveta. Pogreša -
li	smo c smo olynpijske^ ga zmagovalca Jfiaako -nena, kateri je bil bolan. Ze zgodaj so se valile trume gledalcev k veliki in prekrasni skakalj-nici. Ko so se tekme pričele, se je | zbralo okoli tribun in na izteku ska -J kalnice okrog IZo tisoč gledalcev, kar| je pravzaprav rekordno število za zad-J nja lota. Takega obiska praktično ne | doseže niti ona zimsko— športna prire-j ditev na svetu.	|
v v , ■	1
Gledalci so bili v glavnem prepričani,! da se bodo pomerili za najboljšo raz -j vrstitev samo domači, t.j. norveški I skakalo!, ki jih je vodil odlični Brandzaeg - zmagovalec novoletne nem -I ško — avstrijske skakalne turneje, Teimj . odličnemu skakalcu sta' bila v pomoč še I Sngan in ¥irkula. Kakor so pozneje po-j kazali dogodki, so Norvežani delali I
v/	0	7
račun bres krčmarja.
Pred tekmo sem vse te tri skakalce oseb
no spoznal s posredovanjem g. Knut
x	—	x   —'—Jb* ‘»““v	i	^	-
Gre šviga, v hotelu , v biroju pri lastnici128 sto m& 82 ^^ovalci pomeni velik
nici SPLITKEIN, ki dela ene najboljših tekaških in skakalnih smuči. Vsi trije odlični Norvežani so skakali s smučkami te firme APLITKEIN.
Na veliko presenečenje pa je že ob pr*-vem skoku pokazal vse svoje odlike in opozoril naše gledalce mladi skakalec iz NDR*- Neundorf. Skoki so bili izredno lepi in tudi dolgi. Prvo mesto si je zaslužil že ob prvem skoku, saj je pristal pri 78 m, kar je bilo največ in odločilno za končno oceno. De j ansko se je razvila borba med prvo petorifco, v kateri so bili trije Norvežani, in pa še odlični Peter Lesser, ki je kot znano pozneje postavil svetovni rekord v Sulmu. Presenetil pa je mladi Norvežan iz Osla — Grini, ki je v tretji seriji pristal pri 89 m, kar je bilo tudi največ na tem velikem tekmovanju. Nekoliko je razočaral Branzaeg, ki je bil precej krajši od najboljših, zato ni nič čudnega, če je kot favorit obtičal šele na petem mestu. Ko ocenjujemo najboljšo desetorico, pa ne moremo še mimo treh, štirih skakalcev in si — cer s Norvežana TYirkule, Poljaka Witke je, skakalca iz SZ Weretenkova in Če . hoslovaka, že precej poznanega Matožša, ki so bili dejansko najboljši na tej tekmi in bi verjetno dosegli še več, če ne bi v tretji seriji megla prekrila celotno skakalnico prav do izteka.
Za nas je bil še posebno zanimiv nastop Luavika Zajca. Njegovo 17. mesto v ta*-ko močni konkurenci pomeni izreden uspeh, ne samo zanj, temveč za ves jugoslovanski skakalni šport. Njegove dalji ne so bile 79,5 m, 8o in 81 m, ter je zbral 2o6 točk. Naj povem še to, da sta ga v prvih dveh skokih ocenila tuja sod nika kar z 18 točkami, kar je bila izredna redkost na tem tekmovanju* Tako
smo z njo go vini rezultatom več kot lah—-i
ko zadovoljni in celo ponosni. Bil je izredno zanesljiv pri odrivu, prav lep v zra.ni, in če ci imel nekoliko men j
:e lahko uvrstil med prvo
smoxe.
se bi
desetorico. Skoda, da je imel nekoliko krajše daljava. Toda tudi njegovo 17.
uspen.
REZULTATI
2oo,3	točk	- NDR
229,1	m	— Norveška
225	n	— Norveška
224	n	- NDR
221,1	n	- Norveška
		— Norveška
2o6	n	- Jugoslav.
jih dobil		na tekmovan-
4-
1/ iaeundort 2/ Grini 3/ -žingon 4/ P.Losser 5/ JBrandzaeg 6/ tfirkula
17/ Zajc
ju, pa bi v kratkem izrazil sledeče j
Smučarski šport ja na norveškem narodni šport in prireditve so velik- izrazit narodni praznik. Holmenkollnski dan, t. j. nedelja, ko ce prirejajo skakalne tekme( t.j. druga nedelja v marcu) je istočasne zaključni dan teh tekem. Zbirajo se vsi najboljši skakalci leta in uspehi na tej s.^calnici, čeprav niso v daljavi taki, kakor pri poletih in se smatrajo kot največji uspeh za vsakega smučarskega telunovalca.
Kot sem če dejal, preko loo tisoč in velč gledalcev se raagrinja okoli same ska -j kainica, ter vzkliki priznanja odmevajo) ure in ure ! Priznanja je deležen vsak skakalec ir. norveška športna publika ne pozdravlja szno najboljših. Pozdravlja z vzklil:! prav vsakega tekmovalca od momeata, :o ce spusti po zaletišču pa dokler ne pristane v areni za gledalce. Vsakdo je deleaan občudovanja in vzklikov zadovoljstva, pa četudi je med slab šini — pač g n 10 zato, ker ima znanje in pogum, da se udeleži te svetovne pri — reditve.
d &AK
(Prevedeno iz Časopisa Starke Jugeno- freič£
Da meso ni potrebno ža dosego kondicije-so najbolje dokazali olympijski zmagovalci. Leta 1936 je bil to Bobby Leib-brand, kot vegetarijanec občudovanja vreden fenomen. Presenetljiv je bil uspeh vegetarijanca Murray Rose- ja, Id. je na olympijskih igrah leta 1955 pobral kar 3 zlate medalje. On piše med drugim: kar mi je pri vse’/mojih tekili največ pomagalo je to posebna dieta, ki se jo držim od rojstva. Nikdar liisem jedel mesa, rib ali druge hrene od nart ve živali. V Rimu je dobil zlato me
( Iz časopisa "Starke Jugend -freies Volk '» -lo/64 - RS )
Pomen telesne kulture še ni' dovolj pO£ nan. Kako bi,bilo sicer mogoče- tako se sprašuje heidelberški časopis, da v Nemčiji goji v prvem šolskem letu samo 3o % otrok telovadbo, v drugem 5o % in da v višjih razredih traja pouk telo -vadbe na teden vsega ono uro. Samo vsadka četrta višja šola izpolnjuje zahtevo za 3 ure telovadbe tedensko* Tako se ne smemo čuditi, da se v vojsko ne .spre jema 22.3 fo zaradi slabe drže, 24.15 % zaradi srčnih ter motenj v ožiljin in
25,
2	°/o zaradi prebavnih motenj
V	nekem severno - nemškem garnizonu od 100 rekrutov, jih 82 ne zna p le.v rti,
72 $ v drugem južno - nemškem garnizonu ne zna plezati, a glavnina vseh se ne more spomniti, kdfe,j so zadnjič več kot pol lire hodili peš.
✓ S
ji. lo/o4~u£>Y /	,
HSv /1
o telesni čuvar kralja Keile Se -iassie— Abebe Bikila v maratonskem te-
ku. Tudi on je vegetarijanec.
.ujkto'
svo~e moc- iz procu moje, tajna" je odgovori]
v narave
' Črpam - to je
Uh
serni
y	V*	\
i "*0	,	CTJ	"v	Y	*
l : f sa.
V mesecu marcu in ■zanimivi sejni j.
i/ ms
aprilu za nas zelo
Lilano, od 13. do 16. marca to je specializiran sejem za
spoi
ska
■one ar'S_:
Droazvodne.
Le, predvsem italijan-
2/ ¥iesba -«n - mednarodni športni se -jem, ki bo od 21. do 23. marca. Ta izrednega pomena, kar se na ten sejmu sklepajo pogodbe še za letošnje leto,
3/ Iviiachen - obrtniški sejem v času od 1C, do 28, marca 1965»
4/ Intarlaekan - Švica, kjer specializiran zimsko - športni sejem v času
od 3. do 5, aprila,
5/ Salzburg - zimsko športni sejem av* stri j skic. proizvajalcev v času od
3.	do 5, akrila.
S strani naše proizvodnje, kakor ko- . mercialnih interesov je nujno potreb -no, da se kakor vedno teh sejmov ude -ležimo, bodisi kot razstavljalci ali opazovalci ter s tem držimo kontinuiteto razvoja športnih artiklov, preav_-vsem pa proizvodnjo smuči v svetu in stik z našimi poslovnimi partnerji.
Vb CJ
( Dr. Christian de ferth - iz švicarskega Časopisa " Starke Jugend -freies Volk" - 3/64- RS )
Na vseh področjih življenja in ljudske drmžbe so isti pojavi: naraščajoča komodnost in nazadujoča telesna gib# -nja — z eno besedo - pasivno, na uži -vanje usmerjeno življenje.
Današnje naraščajoče število srčnih infarktov jnso Iv .g lavnem 'posirctioa-po-mbAjkanja telesnega gibanja in slaba, funkcija krvnega obtoka. Smo zaradi -bega v nevarnosti, da si nakopamo "lenost srca", pri tem je pa srce motoma sila našega telesa.
Srce, organ v velikosti pesti, ima čudovito zmogljivost,opravi loo.ooo udarcev na dan, to je stotine miljonov srčnih utripov na leto. Zaradi tega često govorimo, da je to naša " črpalka " , ni nam pa verjetno vedno jasno, da mora zdržati neverjetne napore.
Srce črpa v minuti nič manj kot 7 litrom krvi, to je 3oo litrov na uro« Celotno ožilje v našem telesu meri 1 mi-ljon kilometrov, to je dva in polkratni obseg zemlje na ekvatorju. Vprašujemo se, kako bi morala biti konstruirana črpalka, ki bi zmogla toliko naporov.
Zavedamo se naraščajoče obremenitve l naših src in krvnega obtoka zaradi vsej večje gonje s časou in spremenjenega načina življenja. Neredko sledi srčni j
infarkt. *.	-	I
I
- I
Pregled naših, avton.bilov od čaša do I časa črnimo sa samoumevne, ni pa ver- j jetno, de, toliko skrbno nadziramo tudil g svoj lastni 11 motor ", in ponavadi ča-j kamo trii o dol~o, da ooasimo znake mo -I '
tenj.
Srčna ir. obolenja Javnega obtoka so v | zadnjih letih močno napredovala, prav I tako število aižrttodh slučajev , iftedtemj ko so Sedipjoaa države Amerike imele I leta I9o? od ±vnaga obtoka le 18 fo bolnikov od skupnih obolenj, je to šte-L vilo v letu 1947 naraslo na So %. Na J Madžarsl^r.1 je bilo število takih obo —l lenj leta 19o7 le 7 leta 1947 pa le j 3o pa se v tem vidijo razlike v no-l činu življenja v visoko industrijalizi-j-rani zenlji na eni strani in skoro čisj te agrarne Seklje na drugi.
Letno umre v USA ca o4.ooo ljudi v:-ledj
srčnih in-obolenj krvnega obtoka, t.j.f
t>5 $ vseh .anrtnih slučajev. Poleg toga j
se pa letno isda še o..Mli dve in pol t
miljarde dolarjev za zdravljenje obole|
lih na srcu in J.TVnem obtoku. \	I
I
Ameriksnci so zaradi Zelenosti srca" j napovedali vojno. V njihovem nacional-| nem "Fitnesa- programu" se je pričelo I telesnemu gibanju ir. športom vsake vt-| ste pridaj ati največja pozornost, da bi se na ta način ohranila vitalnost naciqe posebno v odnosu na svobodo Amerike. I
Pokojni prenident J.P.Kennedy je rekel j tedaj mi vsi smo zaenkrat svobodni, | no če belino toki ostati, se moramo akj tivno truditi sa ozdravljenje telesa, | od katerega zavisi korajža, inteligenca in sposobnost človeka. Mi ne želimo, d^ bi iz naših otrok postala nacija gle -j dalcev, mi hočemo in želimo, da se ona | udejstvuje na krepkem in aktivnem živ-j Ijenju." Naj bi za vse te besede ostalq nepozabne 1	f	!
Jože Prestrl
I Po enoletnem premoru je bil odigran I dne 22. marca 1965 turnir posameznikov I - elanov sahovske sekcije, v prostoru i izobraževalnega centra v Begunj ali za
i leto 1965.
I	.	.
Na razpis se je prijavilo 2o igralcev, igralo pa jih je samo 12. V odsotnosti
naka-fceriii naših najboljših igralcev je rezulte/t re.svio.en iz tabele.
Tempo igranja je bil lo sekund za po -teso. Na tem tolanovanju je prijetno preponetil s dobro igro tov. Omejc Vinko , ki 'ja bo .treba v bodoče upoštevati pri sestavljanju ekipe za ra,zna tek -movanja.
REZULTAT TEHTANJA
Zap. V A	Tekmovalec	Kat.												llsven konk.			V konlturenl	
			T	O	o			s	L		9j		.11	.12.			-- - - r	
st.				Ct 0	3		J	► 6.		a,		lo			Toč.	me sto	Točke mestp	
1.	Erzar Janez	_	*"	0	0	0	0	0	0	0	0	0	-0	0	V		1 12.	0 11.	l 1
2.	Kralj Anton	. iv	1	far	COL.O				1	1	'i_ "rv	1 ?:	1	1	7	4-5.	7. 3-4.	I 1
3<Ž	Kopač Tomaž	IV	1	1		0	1	0	1	1	I	1	1	1	9	3.	9. 2.	1
4.	Prestrl Jožef	III	1	1	l	*-	1	1 2	T X	1	1	i	1	1	lo|	Lr2.	lo, 1«	|
5.	Končnik Miran		1	0	0	0		0	i	0	0	0	0	0	2	lo.	2. 9.	1
6.	Karinski Jože(Veriga)lI		1	1	i	i. 2	1	*.■	i	1	—	1	•» ±	1	lo*	1-2	— —	1
7.	Markelj Simon	-	1	0 °G	0	0	0	0	;•	0	0	0	0	. 0	1	11.	1. lo.	
8.	Omejc Vinko	-•	1	0	0	0	1	0	i JL	'§	I	1	1	1	7	4-5.	7. 3-4.	1 1
9.	Bajič Veljko	-	1	1 2	0	0	1	0	1	0	¥	0	1	0	4i	8.	4i 7.	
lo.	Pantič Milenko	IV	1	« 2	0	0	1	0	1	0	1		1	0	5-r	7.	5 2 6»	| j
11.	Berlogar Slavko:	■	1	0	0	0	1	0	1	0	0	0	m	0	3	9.	3 8.	!
12.	Resman Andrej	iv	1	0	0	0	I	0	1	0	1	1	i		6	r o •	6. 5.	i i i
i} šahovski'dvoboj -"veriga" lesce : *• elan » beguuje I
IMMHDII. r . i «««• IM • < > > 111 (»•> |. {111 i«	»i«(«f	• IH •< < (<l«f <lfi • M<»f f (• (»l(f f «(fl M||| ||« if,, Ip
Jv sindikalnem prostoru tovarne "Verig" Lesce, je bil odigran I. Spomladanski I prvenstveni dvoboj na 8 deskah, dne 31. marca 1965.
I Vsak igralec je imel 1 uro časa za partijo, po c.veh urah pa, se je nedokončana i igra ocenila. Odigrana sta bila dva kola, vse partije -pa go
I	bile končane v regularnem času. Prikaz doseženih rezultatov !obeh ekip;______________________________
« Ml O £H	EKIPA Kat.	I*. kolo		n.	kolo
Št,	" VERIGA " Le sre j	Pic	Rez.	Pi/ ,	Rez,
!•	Harinski Jože II	C	1 2	B	1
2.	ing.Šifrar Drago j III	B	1 i	6	1
3.	Beravs Franc j IV	Č	0	B	1
4.	Šegula Tone j IV	B	1 j	v C	"1 j
5.	Ljubič Jože j IV	Č	1	B	i
6.	Vodišek Alfonz IV	B	1 *	Č	0
j7*	Smolej Janez j IV	Č	1 !	B	0
P*	Kramli Geza | IV 	 . _ . . ■ 1	3	i	Č	1 X
					
Tek. št.	EKIPA " ELAN " BEGUNJE	Kat.	I. kolo	II. kolo
			Pip*. Bes.	Fiz, Rez,
1.	Prestrl Jožef	III.	3 i	Č 0
2.	Jerala Vinko	IV.	č 6	3 0
3.	Kopač Tomaž	IV.	B 1	5 o
4.	Pantič Milenko	IV.	Č 0	B 0
5.	Resman Andrej	IV.	B 0	5 *
6.	Kralj Anton	17.	C 0	3 1
7.	Peterman Pavel	IV.	B JO	Č 1
8.	Omejc Vinko	—	č 0	B 0
Rezultat I. KOLA	6 | ! 1 }
Rezultat II.KOLA	5 i i 2 \
SKUPNI REZULTAT DVOBOJA - " VERIGA" ; " ELAN " = 12 t 4
Kljub temu, da smo dvoboj krepko izgubili, bi lahko z malo več sreče izvlekli tudi neodločen rezultat- 8:8. Drugače pa je vse potekalo v prijateljskem in pri -srčnem vzdušju.
Druga polovica dvoboja bo v jeseni pri nas, na katerem pričakujemo boljše rezultate .
Ta tradicionalni dvoboj, ki je bil lotos prvič bo od sedaj dalje vsako leto na programu.
iiiiiniiiMiiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiMiiii
IllUIIIIIIHlIlIllIHlllIhlllli
REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke;
Vodoravno; 1. Loggia, 7. petek, 12. ekrazit, 14. voluhar, 16. ocena, 17. Weimar, 19. na, 2o. Piza, 21. ciklon, 22. mar, 23. od, 24. Ressel, 25. karo,
26.	Levec, 29. TP, 3o. Grieg, 31. dni-nar,33. Lovrenc, 36. Trk, 37. uporaba, 39. Antraks, 41. Tit, 44. malahit, 46. Ilonka, 49. nalog, 5o. AK, 52. organ, 53. Aron, 54. katoda, 5/. LK, 55.rja, 59. komora, 6o. Etna, 62. IE, 63.Ank&-ra, 64.Atair, 65. stadion, 67. bilanca, 69. agent, 7o. kankan*
Žrebala sta; 1. Kavčič Ivan
2.	Prestrl Jožef
I. nagrada Vavpotič Franci II. nagrada Škofič Lena
, q q g D u a o o q a ta a. j
Sl
.
i.ia j □ p' ra cE a a c: rSrYel OTROCI KAFITANA GRANTA— amer.avant.barv
15. HTV. 1965
16. IV. »
ob 2o uri ob 18 uri
=' +=++=+
17. IV.1965 IS. iv. »*
ob 18 uri
ob 14.,18 in 2o uri
37LLZ BOOD-PEKLSNSM ERSGATA-angl.CS
16. IV. 1965
17. IV, 11
18. 17. "
ob 2o uri ob 2o uri ob 16 uri
ob 2o uri ob 18 in 2o uri
KDO JE RHISL MIJAV— sovj.b.arvna risanka, 13. XV. 1965 ob lo uri dopold.ma.tineja
1-022 £ SONCU- franc,voj .letal.— drama
2o.IV. 1965
21. 17.	»
PESEL ZL -IARA3II!— nem.glasb. barvni
22. IV.	1965	ob	2o	uri
24. IV.	11	'ob	2o	uri
25. X7.	"	ob	14	in 18	uri
IJEVARNE -SIVDIE — it ali jan.— drama
23. IV, 1965 25. 17.	»
ob 2o uri ob 16 in 2o uri
NUNA ~ amer. barvni C3
24. XV. 1965 ob 17 uri Zaradi izrecne dolži.fiina, cena vstopni caiii povišana.
i,.. _											
!1 1 1	2	3	4 5		6	7 •	i	8	9	lo	11 12
Il3 i c		l 		1					14	i 1 '1 ! |			,	 ;
I15 X r			-	16 s		17		; i		-	18
1 19 |		[		2o				’ ‘ te : M||l		21	
I 22 s i			23 ■	.				' v -r~rrr',			lUtHttMNHiHlltlitliHIKIlIltii r •
j 25		26			^1-ii		1	š IT "- • -	27				|28 s
! 29		r~			3o	31	!; - s’ y..-o	32	h- -i			
UJ -p*							35		 • - - : .			i
r * ’4U**hi,• r ; i i 5 s 1 i		36	~ ..			37 i			Ju		
1 f 5		39		4’J|p=l	10	i L ,	41 ' * ‘.	4			43 j
! 44 | i	45				VtM :-č?3jk: U.V: .	46		|				47 ■	
|48 § !.			49				i	lV‘		t>0	
! 31 I 5 - - -1			52			5	53 56		i	54	.	~ 	 i *
j 55 j j ; ; |l							i i 54. ! • i / ! i				
VODORAVNO:
*	O	'	 7----------- '	7	~	"	—   —-*~y	-
testamentf 14«rimsko preddverje} 15» dacaaSa živalj16« ine znanega vlomilca iz	.
Lupina, 18. diplomatski zbor, 19.žuželka s strupenih lelou, /.o.gibljivi del elektf' motorja, 21. mirujoči vulkan na havaj.otokih,22. slov. iedrik,23. organsko topil°> sosed;soglasnika, 25. okončina,27. mesto v Sev. Italiji, 29.oadarsko žensko ime,32» šahov.velemojster svetovni parvak od 1. 1894-1921, 34. 'oibansid. 'Dredsednik, 35.
• ravnilo, 36. delujoči vulkan na Havajskih otokih, 38. politočna o. ebnoss bliž. ^
39. kemič. znak za americij, 4o.orosen, 43. avtomob.osoaka Verone, 44. stvar, 46» prestolnica Maroka, 47. lratica skandinav.letalske družbe, 43. predlog, 49. glasb*33* interval, 5o. očka, 51.škofovska kapa, 53. nemir, 5>. sijaj, 55. pesniška figuro (ponavljanje istih besedi).
NAVPIČNO: 1. morska žival z lovkami, 2. pesniška poslsiiioa, 3. travnik ob vodi> 4‘ ljudska republika(kratica), 5. tkanina, ki spreninjc. lesk, 5. :uesto v UGA( Ohio)> priredba, 8.nnačan, vrsta, 9. figura pri četvorki, lo.lastaoročno, 11. ime pevca* ki nas J« zastopal na festivalu v Napoliu, 12. žitarica , 17. grški bog, 21. sl°%g. pesnik (Lojze), 23. prikazen, 23. obroč, 26. igralec n;. £,ot;li, ?7»nočno zabavisce> poklic, 3o. morska ožina na **alaki, 31. avtonomna oblast,32. različna soglasnih cM transportna naprava za. žito, 37. zdravilišče zz Sens.;cc bolezni, 4o. ogiocanj bog 41. vrsta blaga,42. odsek,44. geometrijski lik, 45. rimski uradnik, 45. rokoborb’
• grusc. 32. oseb. zaifljek, 54. osvobodilna fronta.
.
mm
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo!
Splozka tla in nered povzročata nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna!
V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddclku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna
Prehodi morajo biti vedno prosti!