LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonomije — II. del (NadaJjevanje) Dejansko je ta pot gradiitve ekonom-skiji pogojev, ki omogočajo driižbi, da se koučiio osvobodi blagvvnega g-ospodarje-nja, daljša. Zaradi vzrokov, o katerihsmo govorili. Pot, ki »po.5tuje ekonomske za-konitosti blagovne proizvodnje, ki u,pu-rablja blago kot metodo g-ospodarjenja in realizacije družbene povezanosti proiz-vcdnje, mora biti Htrejša. Hitreje raz-vija pogoje, ki bodo na določeni stopnji povzročili, da bo odveč vsa stara šara preteklosti, med njo tudi bla^go kot takti. Prvič zaradi večje skladnosti učinkovanja objektivnih zakonov in dejanskega usmerjanja proizvodnje, ki se opravlja z družbenim planom. Drugič zaradi mno-žične pobude proizvajalcev, ki morajo svojo proizvodno dejavnost usmerjati v smislu spoštovanja objekiLvne moči... proizvodnje družbene uporabne vredno-sti kot blaga... in prisiljeBOsti ujeditve svojega dela po zahtevi družbeno potreb-nega dela. Posebnosti socialistične blagovne proizvodnje Ceprav predstavlja ostanek starega, se socialistična blag-ovna proizvodnja po kakovosti razlikuje od blagovne proiz-vodnje prejšnjih ekoiiomskiJi družbenih razdobij. Posebno od kapitalistične. Raste — v načelu — na drugačiri družbeno eko-nomski osnovi. Njen temelj ni zasebna, temveč družbena lastnina nad proizvod-nimi sredstvi. Splošna družbena vez v proizvodnji se ne realizira več absolutno stihiijsko po blag-u in njegovih zakonko-stih, temveč po družbenem planu. Učinek blaga v splošnem smisiu obstaja znotraj teh splošnih odnosov. In naj bo to delovanje še taJco pomembno, je podrejeno tem splošnim, novim družbeno ekonomskim pogojem življenja ljudi. To da svoj pe-čat funkciji blagovne proizvodnje in bla-govne izmenjave. Preglejmo nekaj posebnosti, ki se po-javljajo na tej osnovi. Prvič. Razvoj socialastične blagovne proizvodnie ne pomeni razvoja zasebne lastnine, lcakor je bilo to v preprosti (drobni) in v kapitalistični blagovni pro-izvodnji. Ne krepi zasebne moči posamez-nikov nad pogoji ekonomskega življenja, zato pa ludi ue moči leh posaineznikov v družbi. Popolnoma nasprofno. Socialistič-na blagovna proizvodnja vodi k razvoju socialistiene lastnine. Razširja ekonomske pogoje življenja, ki ostanejo družbeni, t. j. pospešuje porast materialnega bogastva družbe, iz katerega se povečuje tudi njen akumulacijski in rezervni sklad kot druž-beni sklad, ki je čedalje bolj pod nepo-sredno upravo proizvajalcev — delovnih kolektivov, komun itd. Blago samo ne vsebuje težnje po zasebni lastnini. Njegova notranja težnja je ... razvoj proizvodnih prvin. prestavitve pro-izvodnega težišča tja, kjer so pogoji zanjo najboljši. kjer teče z najmanj.šo potrošnjo tlružbenega dela. Prav to je smisel njego-vih zakonitosti. Ker pa je blago stvar — ma-terialna in družbena — se ne more gibati brez svojih družbenih predstavnikov, brez ljudi. Nekdo jo mora zastopati kot >indi-viduum« s svojim posebnim >blaigovnim interesom«. Ni obvezno, da bi moral biti fa >individuum< klasični zasebui lastnik. Lahko je tudi socialistično podjetje. To je prav tako lahko nosilec blaga, njegovega jezika in zakonitosti. Lahko proLzvaja iu zamenjujejo blago pa svojem »individuaJ-nem« interesu. ln se zato lahko razvija, trudi za večjo delovno storilnost v izde-lcvanju družbenih uporabflib. vredoosti. Taka proizvodna akcija socialističnih pod-jetij je na liniji družbenega interesa, naj še tako zelo izhaja iz interesa podjetja, komune itd. Niti ne koncentrira niti ne centralizira zasebne lastnike. Ustvarja koncentracijo in centralizacijo socialistič-ne »lastnine« — dejansko proizvodnje v podjetjih, ki so družbena in na najvišji ravni tehnične opremljenosti in delovne organizacije. Odtod je nujen__ »pojav socialistič- nega podjetja kot ekonomskopraTnega individua v smislu socialistične blagovne proizvodnje in izmenjave... Definicija socialističnega podjetja jemlje torej kot svojo materialno družbeno bazo sociali-stično blagovno izmenjavo.i (Kidrič, Teze o ekonomiki prehodnega razdobja...) Kaj pa se dogaja z drobno blagovno proizvodnjo v prehodnem razdobju. Ali ni sposobna roditi veliko zasebno lastnino. Načelno take nevarnosti ni. Velika so-cialistična proizvodnja, ki razpolaga z moderno tehniko, prometom, kreditnimi svedstTi, ima pred drobno proizvodnjo absolutno ekonomsko prednost. Ona do-loča smer gibanja, ne pa drobna proiz-vodnja. Razen tega so lahJco sporadični pojavi zasebne koncentfacije proizvodnje omejeni z raznimi drugimi ukrepi. Socialistična blagovna proizvodnja po-večuje obseg socialistične proizvodnje. V jx>večani meri nudi sredstva za materialne ix>trebe družbe, za življenjsiki standard delovnih ljudi in nadaljnji razvoj sociali-stičnega načina proizvodnje. Je orodje po-spešene krepitve družbene, socialistične ekonomske moči. To je v bistvu smisel de-lovanja njenih zakonitosti. Drugič, v kapitalistični proizvodu.ji je blago edino sredstvo družbene povezano-sti proizvodnje. To je bilo tudi v pogojik preproste blagovne proizvodnje, dvobne proizvodnje obrtnikov in kmetov. V so-cialističnem gosipodarstvu pa to ni več. s... v socialistični blagovni zamenjavi na-siopa družbsna vez med proizvajalci pred-vsem prek družbenega plana osnovnih in odločilnih proporcev, prek blagovne za-menjave pa praviloma samo v okviru pla-na osnovnih proporcev. iSlabo planiranje, pomanjkljiva organizacija socialističnega gospodarstva ali in-očna uesorazmernost v sami objektivni strukturi dane ekono-inike pa lahko povzročijo pogosto raz-vrednotenje tega praviia.) IKidrič, ome-njeni članek.) Socialistični družbeni plan ustvar.ia osnovne vezi znotraj proizvodnje. in razdelitve. Plan ustvarja to z določeni-mi instrumenti. ki dajo. če so dobro po-stavljeni. če so približni odsev objektiv- (Nadaljevanje na 16. strani) NASA SKUPNOST 24. II. 1957 stran 15 LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del (Nadaljevanje s 15. strani) nih zakonitosti,' gospotlarskim gibanjem približno pravilen okvir in smer. Znotraj tega gre stvar.no gLbanje prek tržišča, prek bragovne proizvodnje in zamenjave, prek gospodarske samostojnosti proizva-jalcev. Tako je blago še naptrej sredstvo nepo-srednega povezovanja proizvajalca v nje-govem dejanskem življenju. Toda je orodje tiste globlje, osnovne družbene vezi, ki jo postavlja plaji. Odseva to osnovno plausko vez, jo konkretizira v neštetih posameznih primerih in ... neiz-bežno v neki meri korigira. Ni jjjeprosto orodje plana, teuiveč tako orodje, ki ima svoje specifičnosti in saroostojnosti. Ima ftklivno vlogo pri dejanskem vzpostavlja-nju družbene vezi v proi/vodnji in razde-litvi. Zna celo pokazati tudi svojo ouda-ško naravo »upora proti planskim raču-norn« in to toliko bolj, kolikor inanj je bilo to računanje znanstve-no, manj zasuo-vano na objektivnih zakonih gibanja go-spodarstva. Prav sorazmerna samostt>jnost blaga v njegovi družbeni ekonomski fuukciji pa je tisto, kar je pozitivno. To tudi po-vzroča, da je njegova uavzoenost v so-cialističnem gospodarstvu nujna, Tako po-niaga človeški zavesti, da pravilneje spo-zna objektivne odnose iu težnje v gospo-darstvu ... in da se s pomočjo blaga saina popruvi. Dve »družbeni vezi« dolujeta v sociali-stičnetn gospodarstvu preliodnega raz-clobja. Dve aktivni in regulativni sili: družbeni plan kot znanstveni odsev ob-jektivjiih ekonomskih zakonov in zavestno usmerjanje proizvodnje in druga, bla-gflvna proizvodnja in zamenjava — na tej osnovi pa tudi ekonomsko-pravua indivi-dualnost socialističnega podjetja in nje-gov interes kot blagrovnega proizvajalca. Ta blagovna proizvodnja in zamenjava pa sr pojavlja hkrati tudi kot korektor pla-na ... oziroma same ljudske zavesti. Tretjič, smoter socialistične praizvod-nje... je proizvoclnja zaradi družbenih potreb. Ne blaga kot takega, ne vrednosti. ieniveP preprosto uporabnih vrednosti. Za preliodno razdobje pa velja to v splošnem smislu za vse gospodarstvo. Toda, kot sino videli, ostaja nujnost, da se posamezni proizvod pojavlja kot blago, socialistični 1 Plan bomo po našem programu obdclali v poscb-nem poglavju ob koncu tečaja. Samo zaradi pojasnila pa pripominjajno: v ekonomskem prouiievanju velja plan za ekonomsko kategorijo, ne pa za pravni do-kument, ki pa sprcjpma določcni (državni) družbeui organ. Z drugkni bescdami jc oblika, v kateri nepo-sredno odseva lakon ekonomije družbenega dela, za-kon sorazmernc ra7.dclitve družbenega dela v odvis-nosti od družbenih potreb in produktivnosti člove-škega dela Odseva dtj^tvo, da mora družba neizbežno na npki slopnji s-vojega razvoja vzposta-viti konirolo nad svojim tnateriainim življenjem, nad svojirai orabiie vred-nosti. Ceprav je guspodarstvo socialistič-uo, kar se tiče njegovih temeljnih karak-terističuih lastnosti, in s te strani pomeni proizvodnjo upurabnih vrednosti, se ne more d« kraja kot lako izraziti. Tolerirati mora šc jdvojno oblast«, navzočnost prvin preteklosti, blaga. Podvreči mora gibanje proizvodnje in uporabnih vreduosti delo-vaiiju vrednosti, zakona vr&dnosti. V zu-nanjem gibanju še obdrži staro, obrnjeuo razmerje: proizvaja vrednost... upcrabno vrednost pa zato, ker vrednost ne more obstajati brez nje, kot nosilec vrednosti. »Socialistična blagovna zamenjava je po vsem tein dialektično protislovje za dolo-čeno dobo prehodnega razdobja od kapi-talizma h koraunizmu ... ... V procesu socialistične graditve na-stopa dialektiena protislovna socialisticha blagovna zamenjava kot temeljuo notra-nje protislovje socialističnega sektorja go-spodarstva oziruma vse družbene ekono-mike (po likvidaciji neposrednih kapita-lističnih ostankov)«. (Kidrič, omenjeni članek.) Socialistična blagovna proizvodnja je sama po sebi protislovje. Kajti, če je pro-izvodnja socialistiona, ni blagovna; če je blagovna, ni socialistična. Prav to pa je vsebina in posebnost prehoduega razdobja, v tem protislovju, v navzočnosti uasprot-Dih si prvin novega in starega — v sociali-slični proizvodnji uporabnih vrednosti... kot blaga. To tudi tvori temeljuo notranjo protislovje prehodiiega razdobja. V ujej pa ima staro, blago, nov pomen. Vsebuje pozitivno >socialistično< družbeno vlogo s svojimi starimi posebnostmi: da je biago, uporabna vrednost, ki velja kot vrednost. Izdelek obdrži še naprej posebuosti blaga. Tiste posebnosti, o katerili govori MarA-, ko analizira blago kot tako, ueodvisno od načinov, kako ga proizvajajo. Potenitakeni je tudi socialistiono blago podvrženo delovauju zakona vrednosti. Ohranja svoje glavue blagoviie lastuosti. Tudi nasprotje uporabue vrednosti in vrednosti. To uasprotje pa se tiče posa-meznega blaga. Vsakega posameznega blaga. Kakšen delovni kolektiv lahko pix>izvaja uporabne vrednosti, ki ne bodo postale družbene — ne bodo mogle biti potrjene kot blago in po tej poti najli pot v družbeno uporabo. Iz razni-h vzrokov. Propadle bodo kot uporalme vrednosti, čeptrav so tudi dobre kakovosti. Na pri-mer — tega blaga (uporabnih viedjiosti) je preveč, dragi proizvajalci ponujajo še boljše ia cenejše, to je proizvajajo v pogojib. večje delovae storilnosti. In tako dalje. Kljub temu pa je to nasprotje v svoji osuovi pozitivno, ker spodbaja raz-voj sociali-stičnih proizvajalnili sil. Socialistična proizvodnja v celoti ni obre-menjena s teni nasprotjem med uporab-no Vrednostjo in vrednostjo izdalka. V svoji •osnovi je proizvodnja uporabnib. vrednosti. Vreduost in frlago veljata v njej kot metoda racionalnega gospodar-jenja in razdelitve proizvodor, spodbuje-valec posatueznih. proizTajalcev, da pove-čujejo delovno storilnost. Zato tu ni nepre-mostljive težave v izravnavaaju nasprotja ined uporabno vrednostjo in vrednostjo kakor v kapitalizmu — kjer od 5asa do časa pride do te^a s krizami hiperpro-dukcije. Nasprotoo, socialistično gospodar-st\x> lahko brez težavizravna ta nasprotja. Kaikor zavestno in plansko pospešuje pro-izvodnjo uporabnih vrednosti — ne glede na to, da imajo obliko blaga — zavestno in plansko pospešuje [Kitrošnjo teh dobnn, odpira pot k njihovi družbeni Lporabi. Proizvaja. da bi sc ekonoinsko življenje proizvajalcev čedalje bolj širilo. Blagov-ne zakonitosti ne odpravljajo tega njego-vega osnovnega sraisla. Pumagajo, da se bolj učinkovito, hitreje* realizira... v po-poluem sniislu. To pa zato, ker gre za drugaeen družbeni temelj. kjer blago še eksistira: za družbeno proizvodnjo in družbeno razpolaganje z vsem proizvo-dom. (Nadaljevanje sledi)