Zal žene S E DANDANAŠNJI se lahko prepričamo, da zija tik Drave pod Dobravo lepa jama, po imenu "Stan žalik žen." Sredi Dobrave stoje ob cesti štiri kmetije: pri Vižarju, Dobrovniku, Tavšu in Rumpotniku. Iz tega naselja držita dva klanca k Dravi, eden k Dobnikovemu, drugi k Rumpotnikovemu mlinu. Stan žalik žen pa najdemo med tema mlinoma, in sicer v neposredni bližini poslednjega. Zato naziva ljudstvo omenjeno jamo tudi "Dobrovnikov stan." Takih stanov je v strmih pobočjih drav- ske struge kdo ve koliko. Polno je votlin in previsnih skalnih pomolov. Vse to naj bi pri- čalo, da bivajo blage vodne vile v teh krajih. Narodna pripovedka omenja še danes živo misel, da pelje iz kleti na Pliberškem gradu podzemeljski rov do Drave. Konča se v "Do- brovnikovem stanu," ki je baje nekdaj imel težka vrata, da se je mogel zaklepati. Sredi preteklega stoletja pa je nezaslišano narasla reka razdejala vrata ter odtrgala vnanjo steno jame. Odtrgana skala leži še sedaj v dravski strugi. V resnici je morala biti neznanska po- vodenj, kajti na Gorenceljnovem mlinu, stoje- čem okoli 20 m nad gladino reke, je zaznamo- vana takratna višina vode: črta pri zgornjem robu zida in pripis: Leta 1851 UoDA. Domne- vo o resničnosti podzemskega hodnika, ki teče iz grada proti Dravi, krepko podpira dejstvo, da v Lončevasi na klancu pri Klokarju cesta pod vozom ali težkim korakom votlo bobni: očividno tukaj prečka omenjeni predor. Zapadno od Lončevasi stoji druga vas, Blato, in sicer pod Libičem, nizkim in gozdna- tim hribom oble oblike. V hribu nad vasjo štrle ruševine grada Reševih, svobodnikov. Kmetska pristava tega grada je na vasi še danes ugledna kmetija. v * * Pri Rešu je bila hči Zalika, imenitno dekle. Fanta si je izbrala po svojem srcu, mladega Bošenka. Njenemu očetu, priletnemu Rešu, dekletova naglica ni bila pogodu. Na skrivnem je upal, da se bo Zalika hotela poro- čiti z grajskim imenitnikom, čeprav mu je bila misel na tako zvezo zoprna. Svobodnjak Reš je bil pač kmet. A v tisti dobi srednjega veka je bilo za kmeta najslabše. Iz onih časov je nemara pregovor: Betica stori pravico. — Za- koni ne, le pest je kaj zalegla, posel roparskih vitezov je tedaj cvetel. Z možitvijo svoje hčere bi Reš utegnil oteti svoje posestvo in svobo- ščine. Toda Zalika ni marala slišati o taki kupčiji. Ženina ima in za drugega moškega ji ni, še najmanj pa za tujca. In glej, že je nesreča tu. Tuji oblastnež, ki se je zanimal za svobodnico, jo zaloti v družbi z Bošenkom. Vname se prepir in pretep. Vsiljivec izkupi svoj delež... Bošenko mora pobegniti in se potikati pred biriči. Ti ga išče- jo na domu in v okolici. Zaliki se nič ne zgodi. Le cafi oprezujejo za njo, da bi po njej iz- vohali ubežnika, s katerim se skrivoma gotovo sestaja. Prevara v resnici ne ostane dolgo tajna. V kmetiško starko preoblečena Zalika prinaša živeža svojemu ženinu. Boženka pri- mejo in ga zapro v najtemnejšo klet na gradu. Neutolažljiva nevesta poslej še manj mara čuti o prihajaču. Ne in ne! Zanjo bo samo Rošenko. Naposled uide z doma. Stari Reš klo- ne ter umre. Na Reševini ostane vse tiho in temno, pusto in prazno. Narodno izročilo bolj in bolj zabi usodo Reševine. Zidovi gradišča prhne in razpadajo. Danes je videti samo obris podzidja in še ti ostanki so vsevprek obrasli z mahom ali bo- rovjem. Nezgode se kaj rade pozabijo, vsak- danje skrbi in opravki preganjajo žalost. Saj tako nam svetuje pesnik: Žalosti se znebi, kadar dan ugasne, in spomin ohrani na trenotke jasne ... O gradiščih krožijo še sedaj pripovedke. V Bošakovem na primer je baje zakopan za- klad. Prednik ga je že dvignil tri vreče, pa še ga ni izpraznil. Ne teh ne onih razvalin se ljudje ne ogibajo ponoči, kadar jih vodi pot mimo. Nobena povedka ne oponaša, da tam- kaj straši, kakor se to godi na Vovbrškem gradu. Še zmeraj se kmet boječe ozira po mračnih zidinah Višjeka nad Rudo, po mrkem stolpu, v katerem so križema vzidani meči in s katerega so nesrečnike metali v globino. Še celo na Pliberškem gradu vedo za krvavo steno, ki se o njej s strahom govori. Za naše prikazovanje se mi zdi zanimiva tale pripoved. Nekoč je bivala v Dobrovniko- vem stanu siromašna ženska. Ob slabem vre- menu, kadar ni mogla na pot, je hodila v mlin starega mlinarja moke prosit. Mlinar se je tej ženski tako privadil, da mu je smela za silo kar gospodinjiti. Ta "potovka" ali novi- čarica mu je znala mnogo pripovedovati. Na svojih obhodih po vaseh ali poljih si je z mali- cami nabrala obilo glum in govoric. Stanovanje ji je bilo v skalnem hodišču, ki se je tedaj še zaklepalo. Večino leta pa je tako in tako prebila pri dobrih ljudeh. Nekoč pa pribeži v mlin vsa plašna. Nič ne more pravega izustiti. Kar zgrabila je sta- rega mlinarja in ga odvlekla v svoj stan. Grede proti Dravi pa sivolasi malinar komaj utegne zapaziti, da novičarka niti ni starka, temveč je lepa mladenka. Samo zanemarjena je veno- mer. Prišedši v jamo, ga turja do zadnje stene in zašepeta: "Poslušajte!" Iz vrzeli med debe- limi kapniki je bilo slišati neznano žvenketa- nje: drobni kapniki so se lomili. Toda prepro- sti mokar si ni znal pojasniti čudnega pojava. V glavo pa mu je šinilo, da se tam za debelimi kapniki vleče podtalni prehod iz najgloblje kleti na Pliberškem gradu. Obšla ga je zona: "Kaj pa, če je to zakleta grajska kača?" In podvizala sta se iz skrivnostne okapnice. Pod milim nebom pa je trepetajoči novičarki pravil, kako so pred dolgimi leti v gradu zaprli mla- dega Bošenka. Pri teh besedah se je novičarka onesvestila. Mlinar jo zanese v votlino na nje- no ležišče ter odide. Ponoči pa ne more očesa zatisniti. Peče ga, kaj se neki godi v duplji. Sram ga je, da je omedlelo novičarko pustil tako brez pomoči. Toliko junak pa le ni bil, da bi ponoči stopil k podmolu. Zato šele zara- na pogleda tja. Jama prazna in tiha. Izza skulcev in scejenikov ni nobenega lasu. O novi- čarki ni duha ne sluha ta dan niti kasneje. Bog vedi, kam se je preselila. Iz tistih dob pripoveduje pravljica, da so "žav-žene" prebivale onstran Drave, koder je videti še dandanes obilo votlin kakor tudi klopem podobnih kamenitih ploskev, ki jim Obdravci pravijo: klopi žalik žen. Ondod so se sončile ob prvem jutrnjem svitu blage povod- kinje, si česale in spletale krasne dolge lase. O mraku pa so se sprevažale po Dravi na črnih "hadricah," rutah ali robcih. Bile so v črno oblečene, zato podobne sencam. K Matevžu na Brege so hodile po mleko. Matevžija ga jim je rada dajala. Vsako jutro, odnosno vsak večer, je postavila na okna mleka za žav-žene. Te so si ga jemale tamkaj še pred zoro. Leta in leta so Matevževi nudili mleko, dobro vedoč, da ne bo zastonj. Sreča in zdravje sta se držala ljudi kakor tudi živine, polje pa je obilno rodilo. Nekoč potrka vila na okno. Mati Matevži- ja se prestraši: "Morda sem mleko pozabila?" O pač ne. Postavila ga je sinoči na navadno mesto. Ko se ozre, vidi, da je bila latvica prav- kar izpraznjena. Skozi priprto okno pa sliši vedenico: "Krotite deklo, ki kolne, se huduje nad kravami in jih tepe. Vile ne bi mogle več jemati mleka pri njih, če bodo imele tako hudobno kravarico." Pa še to je dodala: "Ako bodo pastirji preklinjali na pašnikih in lovci s puškami pokali po gozdnih živalih, se bodo vile izselile." Nato je gospodinji izročila mo- tovilko preje, češ naj jo zvijejo v klobčiče in pri tem delu ne mislijo na konec. Nato je Matevževka svarila deklo, naj ne bo surova z živino. Tudi vaškim pastirjem je sporočila vilin nauk. Za nekaj časa je zaleglo. A zopet je dekla zapadla stari razvadi, pastirji in lovci so pozabili vilinske grožnje. In glej, neko jutro je mleko ostalo ne- dotaknjeno na oknu pri Matevžu. Poslej ni bilo več blagih rojenic. Žalik žene so se izselile. Žalostna je Matevževka ob spominu na vrle sojenice vzela v roke njih predeno in ga začela zvijati v klobka. Pri tem poslu ni nikdar mislila na konec. Vila je ves dan, miza je bila polna klobčičev. Vsa trudna prosi zve- čer deklo, naj pomaga. Tudi krščenica je na- pravila čedno število debelih krogel iz preje. Nazadnje pa se jame čuditi: "Ali še ne bo štrene konec?" Samo še parkrat je ovila in niti je zmanj- kalo. Pri Matevževih so imeli prta in platna kolikor nikdar nihče. Še za pozne rodove je ostalo vilinske preje. Kdaj so prišle žalik žene poslednjič po moko v mlin in po mleko k Matevžu, pravljica ne pove. A leta 1851. je poplava izprala iz podzemskega rova z zemljo vred nekake kosti, močno zasigane z apnencem. Mogoče so bile kosti človeka, ki se je javil potovki in mlinar- ju. Morebiti je bil to sam Bošenko, ki je bil zaprt na gradu in je umrl v najgloblji grajski ječi. In potovka je bila morda Reševa Zalika, v pravljici zamenjana z žav-ženo, ki je hodila po mleko in moko? Po pripovedovanju Trampuša Jožeta— zapisal A. Debeljak. * * * PRISTAVEK NARODOPISNEMU SESTAV- KU "ŽAL ŽENE" Ta folklorni drobiž iz Koroške kaže to posebnost, da so bajna bitja tu — črne vile. To oznako je bržkone izzval tragični predmet, turobna vsebina. Črna barva nam pomeni — žalovanje. Odtod nemara tudi naziv za dravske rusalke: žal žene. Seveda je besedo lahko pospešil soznačni izraz žalik, čeprav je iz nem- ščine (salig-selig, rajni, pokojni), kjer ne cika na žalost... Sicer pa pravijo po gornjem Ko- roškem: svete, bele, častljive žene. — Roje- nicam podobna častita bitja pa se največ ime- nujejo: bele žene. Tako celo med Nemci, Bille- weiss (od Slovanov izposojeno). — Kako se prilega blagim duhovom pridevnik bel, vidimo iz naslednjega primera. O pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju slično. V "Bajkah slo- venskega naroda" (Mohorjeva družba 1930) se to strašilo (v Ljubljani nekdaj "brna," iz nem. Baren) naziva: čaga, gambela, škomrda. rusa. Poslednjo besedo razlaga dr. Kelemina kot rusasto, rdečkasto žival. In vendar se poje: . .. belo Rušo vodimo, Konjem srečo prosimo. Stvar si oglej v Pajkovih Črticah in v Večerniku 3.8.40. A. D-k Slovenske ustanove v Clevelandu Zbira in urejuje Ivan Jontez III. DRAMSKA DRUŠTVA R OJSTVO slovenske dramatike v Clevelan- du je bolj ali manj zavito v meglo po- zabe, kajti tiste čase — v zadnjem desetletju preteklega stoletja — ni imel Cleveland nobe- nega kronista, ki bi bil zapisoval važne do- godke iz življenja mlade slovenske naselbine, kateri je bilo namenjeno, da postane največ- je in najbolj živahno središče slovenstva v A- meriki. Tako danes ne vemo več, kdaj se je igrala prva slovenska igra v Clevelandu, kje in na čigavo pobudo. Vse, kar vemo, je to, da so se slovenske igre igrale že nekaj let pred ustanovitvijo prvega slovenskega dramskega društva, namreč "Triglava," ki se je ustano- vilo v aprilu 1903. To pomeni, da je organizi- rani slovenski diletantski oder v Clevelandu star šele pičlih 38 let. Osem in trideset let ni mnogo v člove- škem življenju. O človeku, ki je toliko star, pravimo, da je še mlad, da je jedva začel ži- veti. Vendar se je slovenska dramatika v Cle- velandu v tej kratki dobi iz skromnih začet- kov razvila v eno najkrepkejših, najživahnej- ših in najpomembnejših korenin slovenstva v Clevelandu. V teh letih je bilo v Clevelandu najmanj pet sto slovenskih predstav — in ne- mara več, kajti točne statistike ni — in cleve- landska slovenska gledališka publika se je se- znanila z neštetimi deli iz slovenske dramske literature od najlažjih do najtežjih, od Linhar- tove "Županove Micke" in ljudskih iger do Cankarjevega "Hlapca Jerneja," "Kralja na Betajnovi" in "Hlapcev." Začetek je bil težak. Tedaj še ni bilo da- našnjih velikih narodnih domov s prostornimi gledališkimi dvoranami, pa tudi izvežbanih igralcev in izkušenih režiserjev je manjkalo. Toliko več pa je bilo volje. Ta je premagala zapreke, pred kakršnimi bi bil marsikdo obu- pal in dosegla, da smo z leti dobili nekaj iz- vežbanih igralskih skupin, ki bi se lahko uspešno merile z najboljšimi diletantskimi odri v stari domovini. Triglav Dramsko društvo (prvotno: slovensko iz- obraževalno društvo) "Triglav" se je ustanovi- lo v aprilu leta 1903, nakar je praznovalo svo- je rojstvo z uprizoritvijo tridejanke "Zamujeni vlak." Kakor že omenjeno, je bilo to prvo slo-