PLANINSKI VESTNIKi
zmanjševanjem zračnega tlaka in kisika dosežemo velike nadmorske višine. Ome-zitve ni! Tudi vsi ti parametri so pod kontrolo računalnika.
Objektivne nevarnosti:
Tukai smo v zadregi: kako na majhnem prostoru simulirati odlom nekaj tisoč ton ledu In kamenja, ne da bi stvar preveč zakomplicirali in podražili. Tu sta obstajali dve teoriji; po prvi naj bi računalnik v trenutku, ko naj bi se po sferi/ spusti/ smrtonosen plaz, piezajočega preprosto ubil z elektriko, ki bi ¡o spustil v steno. Prevladala je bolj realistična varianta, po kateri je nad steno postavljen pnevmatični top, ki v naključnem trenutku in naključni smeri izstreli utež s hitrostjo, ki ustreza določeni višini. Če nas zadene (po naključju seveda)...
Drugo:
Tu so še fi nese. Upoštevanja vreden predlog je bil, naj bi se stena v trenutku, ko bi plezajoči padel, začela vrteti v nasprotni s meri, in sicer vedno hitreje, ploščad pod steno pa je izvedena na izredno močni hidravliki, ki bi se hitro gibala v nasprotni smeri padca. Tako bi bil
trk ob njo enak (po prvofnem programu seveda,! padcu z, na primer, 150 metrov. Vrata dvorane so opremljena s časovno zaporo, ki reševalcem za nekaj časa onemogoča vstop.
Programiranje:
Vse skupaj bi bila samo dobra zamisel, če za AUS ne bi obstajala tudi ustrezna računalniška programska oprema. Tudi ta je sestavljena iz različnih parametrov. Celotno smer z vsem; oprimki je treba tridimenzionalno posneti in vnesti v računalnik. Natančno, z enakimi razdaljami med oprimki, dolžino, naklonom in nadmorsko višino.
Spremljamo meteorološko situacijo za čim daljše obdobje in iz podatkov izračunamo verjetnost za vremenski obrat, njegovo silovitost, značaj (dež, sneg, veter). Enako velja za pogostnost plazov, odlomov,.. Sele zdaj vam je jasno, kakšne možnosti nudi takšna naprava. Eiger na 8000 metrih! Jannu v Paklenici! Hoggar pozimi! To bodo naslovi, ki bodo krasili naslovnice alpinističnih revij doma in po svetu. Jasno je torej, da je po vsem napisanem hoja v hribe samo še korak naza/7
{Alpinistični razgledi)
ZBIRKA PLANINSKIH MISLI ..GORA NI NORA« — 1
KLINI, ZAGOZDE, ZATIČI
FRANCE MALEŽIČ
Neumorni planinski kulturnik, zdravnik, alpinist, gorski reševalec in tudi zbiralec dr. France Malešič se je pred ved leti lotil zbiranja nečesa novega: "Tako se ie zgodilo,« pravi v uvodu k svoji zdaj še rokopisni zbirki, •>da sem po zbiranu znamk, okamnin in vsega mogočega pred davnim Časom sem in tja zapisal kakšno malenkost. Po naši nesreč/ leta 1963 v francoskih Alpah, ko je bil soplezalec Marjan Perčič še nezavesten v bolnišnici, pa sva se z Urošem Tršanom potepala po Zeleniških špicah. Na Staniče-vem vrhu je zapisal na listek »Oblački na nebu, kam tako se vam mudi?« in ga pustil v mož/cu. Marjan se ni več zavedel, leto zatem pa tudi Uroša ni bilo več. Kako drugače so zdaj zvenele njegove besede na Staničevem vrhu!« Potem ko sta predlanskim predvsem po zaslugi dr. Malešiča izšli knjigi Naša alpinistična misel in Le pojd'mo v gore, ni izključeno, da bo zdaj lahko izšla — tudi po njegovi zaslugi — še zbirka planinskih izrekov in misli »Gora ni nora«, ki ji je avtor dal podnaslov »Klini, zagozde, za-tiči«.
228 Takole piše nadalje v uvodu: »Zapisanih
kratkih misli, /zre/rov in podobnega je bilo vedno več, sprva bolj po naključju, kasneje pa s še čisto meglenim namenom. Pri tem nikakor ni bil brez krivde naš dobri, stari in nevsiljivi vzgojitelj Planinski vestnik. V alpinističnih skripti h leta 1975 in v Alpinistični šoli leta 7 979 so prvič pod črto izšli izbrani klini, zagozde in zatiči. Ko so pred desetimi leti zaživeli Alpinistični razgledi, je zbiranje gradiva postalo vedno bolj načrtno in so kratke zanimivosti popestrile prav vsak prazen prostor v reviji.«
Dr. Malešič — In še kdo z njim — je prepričan, da »je seveda čisto nemogoče ujeti ali celo ustaviti pisani in pestri planinski trenutek, morda pa nam bo vseeno zadostoval vsaj okus po njem«. Svoj uvod k zbirki planinskih prebliskov zaključuje takole: »Črnogledi včasih pravijo, da je mogoče kratke misli spretno zlorabiti in z njimi dokazati svoj prav, bolj vedro razpoloženi pa menijo, da bi bilo mogoče z gesli ali izreki sestaviti celo svetovno zgodovino. Vmes pa se pojavljajo oprezni in dvomljivci. Naj mi ne zamerijo: ampak čisto prav imajo vsi.
Iz bogate zbirke klinov, zagozd in zatičev dr. Franceta Malešiča bomo v tej in nekaj naslednjih številkah Planinskega vestnika
MMMM^BPLANINSKI VESTNIK
objavili izbor planinskih misli, pa naj bi se z vsemi strinjali ali ne. Kakšno zase borno zanesljivo našli. (Op. ur.)
Pravi alpinist je tisti, ki se bori s težavami gore, da bi obogatil svoj jaz, svojo notranjost. Nevarnost je človeku božji dar, ki ga oplemeniti ter mu dvigne življenjsko mOC.	Eugen Guido Lammer
Roditi se kot alpinist ni nič posebnega. Nenavadno pa je, če se kot alpinist postaraš.	Arrost Cernik
Alpinisti so ljudje, ki ne mislijo samo na gore, če pa že mislijo, potem mislijo na gore.
Za alpinista je najhuje, če ne ve, čemu gre pripisati neuspeh. Giufito Gervasutii
Alpinisti so ljudje, ki iščejo težave, pa so veseli, če jih ne najdejo. Ante Mahkotil
Alpinist je član planinskega društva, vedno pozdravlja s planinskim pozdravom, nobeno nedeljo ga ni doma, bori se za zaščito narave, kljub temu hodi po cvetju, pritožuje se, da je preveč planinskih koč, a jih rad obiskuje in gradi nove, zgraža se nad bikiniji v gorah, a se rad zabava z dekleti, preklinja žičnice, a jih na veliko uporablja. Vrtoglavice nima, hodi ves prezno-jen, vidi le steno in vrh, vihti cepin, se muči z vrvjo, zmrzuje v bivaku, ne misli na čas, teži za šesto stopnjo, prezira slavo, a vedno misli na rekord. Z drugimi besedami: tak je kakor drugi ljudje.
Max Gramlch
Spoznal sem, da je gora samo nehvaležna skalnata in ledena puščava, da ima samo toliko veljave, kolikor ji je prisojeno; toda v tej vselej deviški gmoti lahko z ustvarjalno silo svojega duha vsakdo po svoji mili volji oblikuje podobo svojega ideala, iz tega pa sledi, da je alpinizem sicer en sam, ima pa tisoč zvrsti.
Eugen Guido Lammer
Alpinistika je prečiščevanje človekove no-
Mlha Riegl
tranjosti.
Nekomu, ki se s tem ne ukvarja, je zelo težko razložiti, kaj je to alpinizem. Povedati alpinistom, kaj je alpinizem, pa je povsem nemogoče.	stan[a|av 0|||6
Pri alpinizmu gre za tveganje, slavohtepje ali pa za željio po strnitvi z naravo. Nekateri ljudje v življenju ne najdejo nobenega mika in spodbude več; lahko gre celo za
podzavesten samomorilni impulz. Včasih gre za tako imenovano božjo sodbo: če pridem živ iz stene, sem vreden življenja.
Angleški psihiatri o alpinizmu
Alpinizem je opravek, pri katerem moraš neprenehoma dokazovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo.
O tem, kaj je alpinizem, se najbrž ne splača prepirati, ker to ni objektivna stvar kot na primer krava, za katero lahko rečeš, da je taka in taka, ampak je samo opredeljen; nekdo ga opredeli tako, drug drugače in potem se prepirata, kdo ima prav.
Andrej O. Župančič
Kdor pozna samo alpinizem, ne ve ničesar o alpinizmu.
Kako vzvišena beseda »premagati« goro — toda saj bom srečen, če sploh pridem na vrh!	Ante Mahkota
Gora je neusmiljen in sovražen veiikan. In ko je boj končan, ostane gora nepre-magana. Zmagovalcev ni, so le preživeli,
Barry C. Bishop
Cilj alpinistov je en sam; Bodi, kar sil
Star alpinistični Izrek
Ce ne bi stremeli za nedosegljivimi cilji, še dosegljivih ne bi dosegli. Mark0 Du,ar
Če ne veš kam, ne bodi presenečen, ko zaideš.	Ernest Mayer
Tvoj cilj naj bo, da boš v hribih dočakal visoko starost, da jih boš potreboval in boš lahko še spleza! kakšno smer,
Joža Čop
Ko uresničimo svoj sen, se počutimo izgubljene. Srečen je tisti, ki lahko reče: »Rad bi hodil, a nočem prispeti,« Preklet pa je tisti, ki pravi: »Moram priti na cilj.« Priti pomeni umreti.	0r!ana FalIacI
Danes je Človekov najvažnejši cilj priti srečno čim dlje in se še bolj srečno
vrniti-	Nikola Sop
Kdor doseže cilj, zgreši vse. Danilo Kiš
Zjutraj pojdi v gore, opoldne v gozd, zvečer k vodnjaku.	Salernska Sola
Dan in govedo moraš prijeti za roge, za rep ju ne obdržiš. Joia VrSnik Robanov
Dan se išče zjutraj, da ga na večer preostaja, ne pa zmanjkuje in potem ljudje bivakirajo in v skrb in nepotrebne akcije spravljajo svojce in reševalce, Joia e
229
PLANINSKI VESTNIKi
Če hočeš, da ti bo življenje dolgo, potem moraš sedeti lačen v zaporu ali bivakirati več noči v steni.	cir|| Praeek
Taka je pač naravna izmenjava: čez dan pri plezanju ure minevajo kakor minute, ponoči pa se minute spreminjajo nazaj
v ure.
Anderl Heckmatr
Čas, ki ga imamo, je denar, ki ga nimamo.
III in Pel rov
Gori ni potrebna gora, človeku je potre-
ben človek.
Baskovski pregovor
230
Človek se lahko zaustavi, ko se vzpenja, ne more pa se, ko pada.
Napoleon Bonaparle
Ljudje gredo do 1600 metrov visoko, krave do 2000 metrov, koze do 2500 metrov, še višje pa norci.	Švicarska modrost
Gore od spodaj, cerkve od zunaj, gostilne Od znotraj.	Slovenski pivski fcrek
Gora ni nora, nor je, kdor gre brez izkušenj gor.	Marjan KerSIC-Belst
Če hočeš spoznati človeka, pojdi z njim na planine.	Joia Vr3nlk Robanov
Gorski svet je zrcalo, ki vsakomur pokaže njegovo bedo in bogastvo. Kar nosiš s seboj v gore, ti gore vračajo. Kar si v življenju izgubil, ti ne more povrniti naj-sijajnejši vrh. Vsa sreča v gorah je naša lastna sreča, vsa tolažba gord je tolažba našega lastnega duha. 0sMr Erieh Meye[
Če pride dober človek v gore, lahko postane še boljši, če pride slab, postane še
Slabši.	Guido Tonella
Ni velikih gor6, ne velikih poti, ne najširših ledin; so le tvoje ali moje najvišje gore, najbolj tihe poti, najsvetlejše doline.
Leopold Suho do lian
V težkih trenutkih stori to, česar te je
Strah-	Joset Dom
Doline so gore, ki so strmoglavile,
Valentin Cundrič
Velika stvar je v nesreči misliti na dolžnost'	Demokrtt
Zakaj se mi zdijo, naše planine tako lepe? Zato, ker so naše! Tu se srečamo s pojmom domovine, ki je vsakemu človeku njegova najlepša. Zato so nam tudi naše planine najlepše na svetu.
Josip Ciril Oblak
Težavnostna lestvica ne sme biti merilo vrednosti, ampak le težavnosti; alpinizem ne vrednoti dejanj po težavnosti, ampak po doživetju.	Vlad([0 Fa[geii
Gore naj in griči oznanjajo ljudstvu mir.
Sveto pismo
Gore so kakor vpijoči otroci, iztezajoči roke, da bi ujeli zvezde. Rabindranath jagote
Svet gorž je zrcalo, ki vsakemu kaže lastno revščino, lastno bogastvo, Henrik Turna
Vsaka zareza v kamenju je našla v gorah svoj smisel — ponuja popotniku svojo zamisel življenja.
Ni je hujše bolezni, kot je pomanjkanje 9°ra-	France flviln
Hoja po gorah je romantični način živ-'Jenia-	Leo Maduschka
Veš, jaz hodim po tleh z očmi, ne z no-9ami'	Joia Cop
Ne hoditi v gore je prav tako kot imeti polne potice knjig pa nobene odpreti.
Polona Frelth
OB ALPINISTOVEM IZGINOTJU
V svoji predstavitvi Planinskega vestnika (12/89) v Delu 8. 1. 1990 oziroma v poročanju o uvodni p-Zgodbi o alpinistovem izginotju« sem povzel del razmišljanja, ki je hkrati eden izmed motivov prispevka. (PV, str. 513, 3. odstavek in str. 517. 2. odstavek.)
Naj za Toneta škarjo, ki, kot kaže, ni pozorno prebral obeh zadev, še enkrat ponovim, za kaj mi gre: za odgovor na vprašanje, zakaj molk PZS o Vlastu Kopaču — ali zaradi strahu ali česa drugega. Sam nikoli nisem doživel tega, zato se mi to zdi vredno vprašati oziroma le povzeti misel iz omenjenega članka v PV. Tone Škarja nekaj tega sam pojasni, ko pravi, da je politično zaznamovan človek kužen in okuži vse, ki imajo opravka z njim.
Pomembno je spoznati preteklost (in to z vseh strani), ne pozabiti preteklih zablod, da bomo znali stopiti v prihodnost