letnik CXIX • april 2017 4 • Pomen tehtnice v čebelnjaku • Čebelarjenje v DB- in LR-panjih • Ali imamo slovenski čebelarji ustrezno nahranjene čebelje družine Kra njsk a če bela in r um eni obr očk i CMYK PANTONE skala (poenostavljena) yellow 012 pantone 137 Black 60% 35% 15% PANTONE skala: yellow 012 pantone 137 Black Cool Gray 10 Cool Gray 6 Cool Gray 1 97 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 4/2017 letnik CXIX V času, ko smo z nestrpnostjo opazovali uspešnost prezimitve svojih čebel, se nam je ponujala priložnost širitve svojega znanja in spoznavanja nove čebelarske opreme na čebelarskem posvetu v Celju. Tudi letos sta dogodek organizirali Čebelarska zveza Slovenije in družba Celjski sejem, in sicer na 40. jubilejnem posvetu ApiSlovenija 11. in 12. marca 2017 v Celju. Upravičeno smo lahko ponosni, da že 40 let nepre- kinjeno organiziramo tovrstne posvete za čebelarje. Res, da smo te dogodke večkrat različno poimenovali, vendar so bili namen takih srečanj vedno širjenje stro- kovnega čebelarskega znanja, uvajanje novih tehnolo- gij, pridelava pridelkov in njihovo trženje, zdravstvena zaščita čebel, zakonodaja in v zadnjem času tudi pove- zovanje čebelarskih organizacij iz drugih držav. V ta namen smo bili leta 2010 tudi pobudniki in izvajalci 1. Mednarodne konference čebelarskih organizacij, ki se odvija v sklopu čebelarskih dni. In ravno tako je poteka- la letos, že 4. po vrsti. Prav je, da se ob tem jubilejnem dogodku ozrem 40 let nazaj, na sam začetek oz. na prvi posvet pod ime- nom »Posvet o sodobnem čebelarstvu«, in tudi zelo na kratko preletim zgodovino posvetov. V letu 1977 je ta- kratni IO ZČDS ugotavljal, da se slovensko čebelarstvo ne razvija v taki meri, kot se pričakuje, ter da je nujno na strokoven način prenesti znanja naprednih čebelar- jev in strokovnjakov med druge čebelarje. Posledica takega naprednega razmišljanja je bila od- ločitev, da komisija za tehnologijo pri ZČDS organizira posvet o sodobnem čebelarstvu. Tedaj je bilo na ljubljan- skem področju zelo aktivno ČD Ljubljana Moste - Polje, ki je že do tedaj uspešno izvajalo svoja izobraževanja v OŠ Polje. Zato je bila odločitev, da bo posvet ravno v Polju, nekoliko lažja in organiziran je bil 1. Posvet o so- dobnem čebelarstvu, 22. in 23. januarja 1977 v OŠ Polje pri Ljubljani. Uvodni referat je imel predsednik organi- zacijskega odbora inž. Ludvik Klun. Ob posvetu je bila tudi razstava čebelarske opreme, ki so jo pomagali pri- praviti člani ČD Ljubljana Moste - Polje. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj so našteli več kot sto udeležencev. Prav je, da na tem mestu čestitam takratnim članom IO ZČDS in komisiji za tehnologijo za vizionarsko gle- danje na potrebo po takem načinu širjenja znanja med UVODNIK Drage čebelarke in cenjeni čebelarji! čebelarji in se zahvalim članom ČD Ljubljana Moste - Polje za pomoč pri organizaciji ter seveda OŠ Polje, ki je nesebično ponudila v uporabo svoje prostore. Na čelu te ustanove je takrat ravnateljevala gospa Ljuba Novak. Njena simpatija do čebelarstva in njeno zave- danje o pomembnosti takih dogodkov sta botrovala dolgoletnemu uspešnemu organiziranju posvetov. Posveti so se tako nadaljevali vsako leto in število udeležencev je naraščalo. Počasi so tudi dve avli in razredi v OŠ postali pretesni. Bilo je nekaj organiza- cij posvetov na Gospodarskem razstavišču Ljubljana, vendar so od leta 1992 do leta 1996 zopet potekali po- sveti v Polju. Končno pa je število udeležencev (več kot tisoč) ter razstavljavcev opreme in obiskovalcev le preseglo vse prostorske možnosti šole in zato se je ČZS odločila, da 20. posvetovanje organizira izven slovenske prestol- nice, in to v mestu ob Savinji, v Celju, ki se je takrat ponašalo z zelo hitro razvijajočo se sejemsko dejavno- stjo. Kakor je pokazal obisk, je bila ta odločitev vod- stva ČZS pravilna. Več kot 1300 čebelarjev je napolnilo veliko dvorano sejmišča in tudi razstavne prostore s čebelarsko opremo in inovacijami. Tema tega posveta je bila vloga matice, ki so jo pred- stavili priznani nemški strokovnjak inž. Tiesler in se- veda domači strokovnjaki na čelu z dr. Poklukarjem. Vsako leto je bila izbrana določena tema, ki je bila v tistem trenutku aktualna. Nanjo so se navezovala pre- davanja številnih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Vsako leto so posveti oziroma čebelarski dnevi dobi- vali večji pomen in odmevnost tudi v mednarodni če- belarski javnosti. Veseli nas, da je pomen čebelarstva v Sloveniji podprla tudi država in s svojimi predstavniki nadgradila prizadevanja čebelarjev. Na koncu se zahvaljujem vsem čebelarjem za obisk posvetov, organizatorjem, predavateljem, razstavljav- cem, gostom, vodstvu Celjskega sejma in vsem skupaj želim uspešno nadaljevanje takih posvetov. Marko Alauf, podpredsednik ČZS 98 4/2017 letnik CXIX UVODNIK Marko Alauf ...................................................................................................... 97 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Janez Gregori: Kranjska čebela in rumeni obročki (I. del) ..............................99 Slavko Lešek: Tehnologija čebelarjenja v nakladnem panju od izzimitve do točenja medu .............................................................................................101 Brane Borštnik: Moje čebelarjenje v DB-panjih ........................................... 103 Dr. Andrej Gogala: Rana peščinarka (Andrena praecox)................................. 105 Dejan Milošević: Priprava čebeljih družin na akacijevo pašo ...................... 106 Jure Justinek: Pomen tehtnice v čebelnjaku ................................................. 107 Aleš Bozovičar: Izdelava panja iz stirodurja ................................................. 108 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Ali imamo slovenski čebelarji ustrezno nahranjene čebelje družine? ..........................................................................110 Jure Justinek: Ureditev medovitega vrta v okolici čebelnjaka....................... 111 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v aprilu ....................................................... 112 ZDRAVJE ČEBEL Snežana Milosavljević, dr. vet. med.: Kako se s poapnelo zalego spoprijemajo v Srbiji ..............................................................................................................114 OBVESTILA ČZS 115 OGLASI 122 V SPOMIN 128 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 4 g April 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk, Franc Šmerc Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 8000, Tiskano: 28. 3. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebela na velikonočnici (Pulsatilla grandis). Zlato prizna- nje. Fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Nejc Juvan, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 EDITORIAL Marko Alauf ...................................................................................................... 97 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Janez Gregori: Carniolan bee and yellow segments (part I) ...........................99 Slavko Lešek: The technology of beekeeping in box hive from overwintering to honey extraction .........................................................................................101 Brane Borštnik: My beekeeping in DB-beehive ............................................ 103 Andrej Gogala, DSc: Small Sallow Mining Bee (Andrena praecox) ................ 105 Dejan Milošević: Preparation of honeybee colonies for false acacia forage .... 106 Jure Justinek: Importance of scales in the apiary ......................................... 107 Aleš Bozovičar: Creating a styrodur beehive ................................................. 108 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Do Slovenian beekeepers have properly fed honeybee colonies? ...................................................................................110 Jure Justinek: The arrangement of honey garden around the apiary .......... 111 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in april ............................................................. 112 BEES' HEALTH Snežana Milosavljević, DVM: How do they cope with chalk brood in Serbia ...............................................................................................................114 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 115 ADS 122 IN MEMORIAM 128 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure na izpostavah JSSČ: • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. 4/2017 letnik CXIX 99 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Če pomislimo, da so prve čebele prepeljali iz Evrope v Ameriko že v prvi polovici 17. stoletja, v Novo Fundlandijo leta 1638, je pravzaprav kar nekoliko presenetljivo, da so itali- janske čebele, ki so bile opisane in čebelarskemu svetu pred- stavljene kot samostojna rasa že leta 1806, začeli širiti izven njenih meja razširjenosti razmeroma pozno. V Švico so prve prinesli leta 1843, v Nemčijo pa 1853. Ob tem moramo ome- niti pomembno zgodbo, povezano tudi z italijansko čebelo. V Šleziji je deloval velik poznavalec čebelarstva in razisko- valec čebel dr. Jan Dzierzon (1811–1906). Že leta 1835 je posta- vil tezo, da se nekatere žuželke lahko razvijejo iz neoplojenih jajčec. Ko je dobil italijanske matice, so se te sprašile s troti temne, tamkaj avtohtone čebele. Pri potomcih je videl, da so čebele delavke imele lastnosti matere in očeta, pojavile so se križanke z rumenimi obročki, troti pa niso kazali nobenega znamenja očetov, bili so svetli, kot so čisti potomci italijank: torej niso imeli očetov, razvili so se iz neoplojenih jajčec. Tako je Dzierzon dobil potrditev za epohalno odkritje, devi- ško rodnost ali partenogenezo, s tem pa sprožil pravi vihar ogorčenja. Nanj se je usula ploha kritik, a je ostal neomajen, kot duhovnika so ga upokojili in cerkev ga je začasno celo iz- občila. Odkritje partenogeneze je znanost potrdila šele leta 1906, prav v letu odkriteljeve smrti. Vnašanje italijanske čebele v naše kraje Italijanske čebele so zanesli tudi v naše kraje in jim na za- četku večinoma peli hvalo. O italijanskih čebelah so razpra- vljali na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe, Novice pa so 19. 5. 1858 o tem poročale: »Dosluženi fajmošter (Jurij) Jonke, eden naših najslavnejših bčelarjev, so družbi nasvetovali, naj si družba za pokušnjo kupi nekoliko italijanskih bčel, o katerih se toli- ka hvala poje, in naj se te italijanke izroče našemu pridnemu gosp. Dulerju v Škerjančjem. Družba bo skusila za prihodnje leto itali- janskih bčel dobiti in jih bo dala hvalevrednemu gosp. Dulerju v rejo« (SČ, 1943, str. 58). Tudi urednik Slovenske čebele, Jožef Je- rič, je že leta 1877 spodbujal h gojenju italijanske čebele z be- sedami »Kar laške čebele tiče, prav živo priporočam vsim umnim čebelarjem, katerim okoljščine dopuščajo, da poskušajo z njo, ter poskušnje kakršne koli že naj bodo, v društvenem listu objavijo« (Slovenska čebela 1877, str. 23). V naših krajih, Ljubljani in Kranju, je več let čebelaril in vzrejal mati- ce slavni čebelarski strokovnjak in svetovni popotnik Frank Benton in bil pri nas zadnjič leta 1905. Avgust Bukovec ome- nja njegovo čebelarjenje na ljubljanskih Prulah, kjer je »na debelo vzrejal matice – menda tudi laške pasme – in jih razpošiljal na vse strani sveta« (SČ, 1943, str. 87). V drugi polovici 19. sto- letja je bilo pri nas kar dosti naklonjenosti italijanski če- beli, vzreje njenih matic so se lotili tudi nekateri trgov- ci s čebelami. Ne nazadnje moramo omeniti tudi Au- gusta Pollmanna, ki je dal znanstveno ime naši čebeli (1879) in pravi, da ima po- gosto rumene potomce, ker ima nekaj malega italijan- ske krvi. Pri nas so bili pri- meri, da so vzrejali tudi ma- tice drugih ras. V SČ (1902, str. 11) beremo, da je neki Čeh Dokoupil pred kakimi dvajsetimi leti čebelaril v Dupljah ter gojil in razpoši- ljal svoje ciprijanke zlasti na Nemško in Rusko. Streznitev ob škodi zaradi vnosa tujih čebel Začetnim hvalnicam italijanski čebeli pa je počasi sledila streznitev in vse več je bilo opozoril o škodi, ki jo utrpi naša čebela zaradi vnosa tujih ras čebel, saj pride do genetskega onesnaževanja in z njim povezanih posledic. Opozorila so že stara, zelo stara. Če pogledamo več kot sto let nazaj, v 4. letnik Slovenskega čebelarja, ki je izšel leta 1901 (!), Anton Žnideršič v prispevku »Odbiranje in vzgoja plemenskih matic« razglablja o vprašanjih odbire. Najprej povzdiguje uspehe, dosežene na področju govedoreje, ki so posledica skrbne odbire. Ko pa z njimi primerja uspehe odbire pri čebelah, se dobesedno razjezi. Takole pravi: Zadnja leta pogosto govorimo o rumenih obroč- kih na zadkih svojih čebel in se sprašujemo, le od kod so se vzeli. Zgodba ima že dolgo brado in zanimivo si jo bo ogledati nekoliko pobližje. Med rasami čebel z dvema do tremi značilnimi rumenimi prvimi obročki zadka, tudi nam je po prvotni razširjenosti najbližja, je italijan- ska čebela (Apis mellifera ligustica), ki naseljuje Apeninski polotok. Nekoliko bolj oddaljena je ciprska čebela (A. m. cypria), katere prvi obročki na zadku so obarvani bolj rdečkasto. Kranjska čebela in rumeni obročki (I. del) Opozorila o škodljivosti vnosa tujih ras čebel so stara več kot stoletje. Kranjska čebela – sivka (Apis mellifera carnica) Fo to : J an ez G re go ri Italijanska čebela (Apis mellifera ligustica) Fo to : In te rn et 4/2017 letnik CXIX100 Progeno testiranje čebeljih matic Kmetijski inštitut Slovenije, Druga priznana organiza- cija v čebelarstvu, vabi večja gospodarsko usmerjena in prevozna čebelarstva, da v čebelarski sezoni 2017/18 sode- lujejo pri testiranju čebeljih matic v pogojih reje (progeno testiranje). Za čebelarje, ki se bodo vključili v testiranje matic, bomo izvedli usposabljanje in pripravili program oz. navodila za testiranje. Matice bo možno prejeti v pe- tek, 9. junija, ali v petek, 23. junija 2017. Vse zainteresirane čebelarje vabimo, da se prijavijo. Vloge sprejemamo do 12. maja 2017 na telefonsko številko 01/280 52 41 oz. na naslov: Kmetijski inštitut Slovenije, Druga priznana or- ganizacija v čebelarstvu (DPO), Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana. Prijavite se lahko tudi preko elektronske pošte: vzreja.matic@kis.si. Čebelarstva, ki bodo primerna za te- stiranje, bomo o izboru obvestili. Vabljeni k sodelovanju! Kmetijski inštitut Slovenije IZ ZNANOSTI IN PRAKSE »Mi smo sicer jako ponosni na to, da imamo v svoji deželi izborno čebelno pasmo, za katero nas zavidajo drugorodni čebelarji, a zasluge pri tem nimamo nobene. Narava sama daje naši čebeli nadkriljujoče sposobnosti, a slovenski čebelar ni delal po načinu gori imenovanih živinorejcev, ne − njegovo delovanje je bilo celo tako, da je to plemeni- to pasmo oslabil, degeneriral. Ni čuda, da hodi danes po čebelarskem časopisju drugih narodov glas: 'Proč s tujimi pasmami, katere nam ne dajo zanesljivosti, da so stanovitne!' Tako pojema od leta do leta priljubljenost naše čebele, a ž njo pojema tudi kupčija. Vsega tega pa si največ kriv ti slovenski čebelar! Ostra je sodba, a zaslužena in na mestu. Velika napaka se je storila, in se ponavlja še danes, s tem, da se je kupovala in se kupuje italijanska čebela. Malokje se še dobi naša pristna kranjska čebela; skoro povsod najdemo italijanske bastarde z rumenimi progami pod pasom. Lepe so sicer te pisanke, a prinesle so svojo južno kri v našo pasmo, katera ne daje naši nikakor večje vredno- sti. Čistiti bo treba in izbirati, da izbrišemo ta rumeni madež z naše čebele. Prvi pogoj pa bodi: 'Niti ene italijanke več med naše sivke!'« Taka je bila Žnideršičeva sodba pred 106 leti! In kaj se je v zadnjem stoletju dogajalo z našo čebelo – in čebelarji? Rumeni pasovi, ki danes strašijo po marsikaterem čebelnjaku, govorijo, da se ni kaj dosti spreme- nilo, da se mešanja po- nekod še dogajajo. Prav neverjetna je lahkomisel- nost nekaterih čebelarjev, ki si ne dajo dopovedati, da z vnašanjem tujih čebel samo uničujejo naš glavni kapital, ki ga imamo – kranjsko sivko. Mogoče bi težko izpodbijali očitek, da čebelarje premalo seznanjamo s tovrstnimi vprašanji, da jih premalo ozave- ščamo. Vendar pa za te prekrške ne moremo sumiti svojih čebelarjev kar vse vprek. Prepričan sem, da to počnejo zla- sti tisti, ki bi jim lahko očitali vse kaj drugega kot pa neraz- gledanost na čebelarskem področju. Janez Gregori janez.gregori@gmail.com Po dogodku Kranjska čebela včeraj, danes, jutri ČZS je v sodelovanju s KIS-om v četrtek, 23. 2. 2017, na ČZS organizirala letno srečanje vzrejevalcev in posvet z naslovom Kranjska čebela včeraj, danes, jutri. Dogodka so se udeležili številni vzrejevalci, čebelarji in dru- gi zainteresirani ter delegacija iz Hrvaške na čelu s podpredse- dnikom in tajnico hrvaške čebelarske zveze in delegacija čebe- larjev iz avstrijske Koroške. Namen dogodka sta bila pregled dosedanjega dela na področju selekcije in odbire kranjske če- bele ter pregled različnih možnosti nadgradnje naše selekcije v smeri hitrejšega selekcijskega napredka v prihodnje. V okviru dogodka so bile predstavljene različne teme, ki so povezane s selekcijo kranjske čebele. Na dogodku sta bila glav- na govorca g. Krste Bukvič iz Hrvaške, ki je predstavil selekcij- sko delo na Hrvaškem, in dr. Aleksander Uzunov s čebelarske- ga inštituta v Kirchhainu v Nemčiji, ki je predstavil trenutno največji delujoč evropski čebelarski projekt Smartbees ter orga- niziranost in delovanje selekcije na podlagi platforme Beebre- ed. Predvsem slednji govorec je na podlagi poznavanja našega rejskega dela in izkušenj ter znanja s področja nemške selekcije predlagal nekatere spremembe našega selekcijskega dela v pri- hodnje, ki so se v Nemčiji in nekaterih drugih državah izkazale za uspešne. Poudaril je pogoj kontroliranega in načrtovane- ga opraševanja matic in možnost vključitve naših podatkov v aplikacijo Beebreed, ki zagotavlja stalen prenos izračunanih rezultatov plemenskih vrednosti posameznih matic med vzre- jevalci in čebelarji po vsem svetu. Ta možnost čebelarjem nudi nabavo matic glede na njihovo vzrejno vrednost, vzrejevalcem pa učinkovito načrtovanje parjenja matic z najprimernejšimi trotarji. Predstavil je še pomen natančnega ocenjevanja čebe- ljih družin, ki je ključno pri odbiri čebeljih družin, in možnost umetnega opraševanja matic, glede na to, da v Sloveniji težko najdemo primerna mesta za plemenilne postaje. Na podlagi dogodka smo se dogovorili, da bomo v priho- dnje čim bolj izkoristili ponujeno pomoč, ki nam jo omogoča sodelovanje v projektu Smartbees, da svojo selekcijo v priho- dnje nadgradimo in na tej podlagi v tujini in doma povečamo zanimanje s strani čebelarjev za nakup matic iz Slovenije. Dr. Peter Kozmus, SVRP Kranjska sivka je naš glavni kapital. Odgo- vorni smo jo ohran- jati, ker je dokazano najboljša. 4/2017 letnik CXIX 101 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Da pa gremo lepo po vrsti, naj se vam najprej predsta- vim. Moje ime je Slavko Lešek, čebelarim v okolici Laškega na nadmorski višini od 400 do 650 metrov, na sedmih raz- ličnih lokacijah. Moji čebelarski začetki segajo 27 let nazaj, ko sem začel spoznavati življenje čebel v dveh AŽ-panjih, ki sta se kmalu povečala na 70 panjev. Leta 2003 sem prvič pre- izkusil čebelarjenje v nakladnem sistemu, ki sem ga v dveh letih razširil na 30 panjev. Na tem mestu želim po udariti, da sem takoj zaznal veliko prednost nakladnega sistema in sem zato AŽ-panje v letu 2006 v celoti nadomestil z nakla- dnimi. Zavedati se je treba, da ima vsak panjski sistem tako svoje prednosti kot pomanjkljivosti, največ pa je odvisno od znanja in tehnologije samega čebelarja. Veliko tehnoloških rešitev je dosegljivih tudi na svetovnem spletu v različnih svetovnih jezikih, vendar v večini z enakim panjskim siste- mom – nakladnim. Nekaj dejstev za učinkovito delo Po mojem mnenju se moramo najprej zavedati in upo- števati nekaj dejstev, da bo naše delo učinkovito, hitro in ne nazadnje tudi dobičkonosno. Kot prvo se moramo najprej v teoriji in nato v praksi v čim večji meri podučiti o biologiji varoje. Literatura je na voljo tako v slovenskem kot tujih je- zikih in najbolje je, če si jo preberemo mnogokrat. V veliko pomoč nam bo tudi snov, ki jo na predavanjih podajajo vete- rinarji enot NVI po celi državi. Kot drugo se je treba zavedati, da si moramo pred sezo- no zagotoviti vse orodje, sestavne dele panja, kot so naklade, podnice, strehe in satniki z vtrtimi satnicami, in drug potreben pribor, da jih bomo imeli pri roki, ko jih bomo potrebovali. Velikokrat se nam bo na- mreč zgodilo, da jih bomo hitro potrebovali, ko bomo širili gnezdo družine ali jo razmnoževali z narejenci, ometenci in včasih tudi z naravnimi roji. Kot tretje se moramo zavedati, da je naša kranji- ca po genetiki zelo eksplo- zivna v razvoju že zgodaj spomladi in nagnjena k ro- jenju, kar pa lahko s pravil- no tehnologijo obrnemo sebi v prid, saj bomo le tako prišli do želenega medu in drugih pridelkov čebeljega panja. Četrtič se moramo pred sezono dobro podučiti o primer- ni tehnologiji čebelarjenja med čebelarsko sezono in jo po potrebi nadgraditi in izmenjati znanje s kakšnim drugim čebelarjem, saj več glav več ve. Pregledi in posegi od januarja do marca Čebelje družine prezi- mujem v dveh velikih na- kladah 1/1, dvotretjinske naklade pa uporabljam za medišča. Same naklade so izdelane iz 5-centimetrske- ga v kalup vlitega stiropora proizvajalca Frankenbeute iz Nemčije in so 11-satne. Prednosti teh naklad se po- kažejo predvsem pri hitrem pomladanskem razvoju marca in aprila ter v vročih poletnih dneh, saj na bradah panjev ni visečih čebel. Mediščno satje imam pozimi skladiščeno v hladilni komori in do zadnjega sata je vse deviško. Pred pr- vim kontrolnim pregledom čebelje družine pozimi nekaj- krat vizualno preverim, sredi februarja vsak panj na strani tudi potežkam, da ugotovim število družin, ki jim bom ob prvem pregledu dodal sate s hrano, ki so skladiščeni v hla- dilni komori. Prvi pregled opravim na začetku marca, ko je tempera- tura zadovoljiva in čebele lepo izletavajo, želeno je, da je ta dan brez vetra. Moč družine lahko z dokaj veliko natančno- stjo ugotovim že s pogledom preko zaščitne folije pod po- krovom, ki je ob prisotnosti zalege tudi delno zarošena, lepo pa se vidi, koliko ulic zaseda družina. Po odstranitvi folije čebele rahlo zadimim, da se umirijo, in nato izvlečem sat, ki ga čebele slabo zasedajo, druge sate pa nato brez izvlečenja iz naklade na hitro prelistam, da ugotovim količino hrane Predstavil vam bom tehnologijo čebelarjenja v nakladnem panju od izzimitve do prvih točenj medu, ki jo uporabljam v svojem čebelarstvu. Ker je snov precej obširna, bom opisal le osnovne po- stopke, kaj več o moji tehnologiji pa si lahko pre- berete v lanskem zborniku ApiSlovenije. Tehnologija čebelarjenja v nakladnem panju od izzimitve do točenja medu Vsak panjski sis- tem ima prednosti in pomanjkljivosti. Največ je odvisno od tega, kar ima čebelar v glavi in rokah. Ocenitev moči zgodaj pomladi Zaboj za ometence, ki ga lahko sestavimo pred sezono. 4/2017 letnik CXIX102 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in zalege v panju. Posebno pozornost namenim druži- nam s pomanjkanjem hra- ne, ki jim jo dodam. V prvi polovici marca imajo priho- dnje gospodarne družine 5–6 satov zalege, to število pa po navadi ni odvisno od ostre zime, saj so tudi letos pri pregledu med 6. in 10. marcem dosegale to normo kljub najhladnejšemu januarju v zadnjih tridesetih letih. Drugi pregled sledi ob ugodnem vremenu v drugi polo- vici marca oziroma 10–14 dni po prvem pregledu. Število zaleženih satov v obeh nakladah je 8–10, zato sedaj naklade zamenjam in gre zgornja na podnico, spodnja pa nanjo. V sedanjo zgornjo naklado prestavim sat z delno pokrito za- lego, obnjo pa na vsako stran dodam sat s satnico. Tretji pregled sledi čez 7–10 dni, ko družinam dodam naslednje 2–3-satnice, čez zgornjo naklado pa položim ma- tično rešetko in nanjo mediščno 2/3-naklado, v katero se bodo naselile na novo poležene čebele in sprostile prostor v plodišču. Po moji tehnologiji mora imeti vsaka gospodarna družina do cvetenja češnje, kar se zgodi med 10. in 20 apri- lom, zgrajenih 4–5 satnic. Protirojilni ukrepi za več izgrajenih satov in polna medišča Ob veliki ponudbi medičine v naravi in 10–12 zaleženih satih se pojavi intenziven rojilni nagon, zato moramo nuj- no ukrepati, da se izognemo neželenemu rojenju. Sedaj z drugo matično rešetko pregradim plodiščne naklade, da bom čez 4–5 dni lažje našel matico. Ko pretečejo ti dnevi, s pregledom zalege najdem matico in ji, kolikor največ lahko, razširim prostor za zaleganje, vedno pa je naklada z matico postavljena nad prvo naklado in od spodaj in zgoraj omeje- na z matično rešetko. Posledično s tem čebele prisilimo, da bodo prineseno medičino skladiščile v mediščno naklado tik nad gnezdo – v plodiščno naklado, v kateri je matica. Po desetih dneh priprtja matice sledi zadnji protirojilni ukrep v sezoni, in sicer odstranitev naklade z matico na novo pod- nico, ki je lahko vmesna podnica – Snelgrovova deska – ali nova podnica na podstavku panjev na istem mestu. V danih razmerah imamo naslednje stanje: na prvotni lokaciji dru- žine nam je ostala ena plodiščna naklada s pokrito zalego in brez matice, ki smo jo odvzeli po zgornjem postopku. Tej družini dodamo novo oprašeno matico ali, če te nimamo, zrel matičnik tik pred izleganjem in novo mediščno nakla- do. Cel panj sedaj vsebuje eno plodiščno naklado z dodano matico v matičnici ali zrel matičnik, za katerega je želeno, da je zaščiten. Preko naklade postavimo matično rešetko, nanjo pa dve mediščni nakladi 2/3. Novonastala družina se- daj zaradi pomanjkanja zalege vso pozornost nameni zbiranju medi- čine. Če pa smo družini dodali zrel matičnik, moramo računati, da ta družina po uspešni vrnitvi nove matice iz prahe ne bo več spo- sobna do kostanjeve paše nabrati izdatnega medu, saj bo po treh te- dnih premalo številčna. V na novo oblikovani družini s staro matico, ki smo jo odvzeli prvotni družini, imamo naslednje stanje: vse pašne čebele so se vrnile v na novo oblikovan panj na stari lokaciji, zato čez dan ali dva sledi pregled dru- žine s staro matico. Velikokrat imamo prisotne matičnike, ki so zaradi izgube pašnih čebel in drugih panjskih čebel, ki so ostale na stari lokaciji, v fazi podiranja. Imamo tudi družine, ki niso potegnile matičnikov, kljub utesnjenosti v prejšnjem panju, in če imajo te družine tudi druge želene lastnosti, jim dodamo novo plodiščno naklado z mladim satjem in satnicami, preko dodane naklade pa matično re- šetko in eno mediščno naklado 2/3. Drugim družinam, ki so imele prisot ne matičnike, pa poiščem matico in jo za 10 dni priprem v izolirano matičnico, po desetih dneh matico uničim, po 24 urah pa to naklado dodam družinam z leto- šnjo mlado matico. Čebele v tej nakladi se bodo brez težav združile v novo dodani družini, saj so po 24 urah začutile brezmatičnost, zaradi samo pokrite zalege pa tudi ne mo- rejo vzrediti lastne matice in bi bile obsojene na propad. Po zgoraj opisanem po- stopku smo do 10. maja rešili rojilni nagon v celo- tnem čebelarstvu in naša glavna skrb je, da bomo ob ugodnem vremenu natoči- li čim več medu, ob tem pa dali v gradnjo čim več sa- tnic tako, da bomo imeli po zadnjem točenju v plodišču vsaj za eno naklado letošnjih zgrajenih satov. V času inten- zivnega medenja lahko damo močnim čebeljim družinam v gradnjo čim več mediščnega satja 2/3, saj je satje prva skle- da za med, ki ga naše ljubljenke neutrudno zbirajo. Želim vam, da boste s pomočjo zgornjega prispevka v letu, ki je pred nami, natočili čim več vrhunskega slovenskega medu in pridobili tudi druge pridelke čebeljega panja. Močna čebelja družina tik pred zadnjim protirojilnim ukrepom Polnjenje medičine v deviški sat Preverjanje količine zalege pri prvem pregledu 7. 3. 2017 Slavko Lešek slavko.lesek@siol.net 4/2017 letnik CXIX 103 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE In zakaj sem se odločil za čebelarjenje v DB-sistemu? • Ker mi omogoča preprost in hiter pregled čebeljih družin. • Ker imam plodiščne sate samo za plodišče in medišč- ne sate samo za pridelavo medu. Prevešanje ni možno. • Ker se mediščni sati pri točenju ne poškodujejo, pa če- tudi ni bilo v njih nobene zalege. • Ker mediščno satje lahko uporabljam veliko dlje kot plodiščno, saj v teh celicah ni nobenih ostankov od iz- leganja čebel. • Ker ima plodišče dovolj velik prostor za normalen ra- zvoj in za prezimovanje gospodarske družine. • Ker v času zatiranja varoj mediščne sate zlahka od- stranim in obravnavam samo plodišče. Seveda sem se moral ob prehodu s klasičnega AŽ-sistema na DB-sistem kar veliko naučiti. Imel sem možnost ogleda čebelarjenja na zahodu Evrope, kjer večina čebelari v DB- -panjih. Ugotovil sem tudi, da so stranice vseh gospodarskih DB-panjev debeline 25 mm, kar čebelam omogoča dobro pre- živetje predvsem v poletnem obdobju, ko je vročina največji Čebelariti sem začel pred 35 leti, tako kot večina slovenskih čebelarjev v AŽ-panjskem sistemu. Ob spoznavanju skrivnostnega življenja čebel in stalnem izpopolnjevanju in izmenjavanju mnenj sem seveda spoznal tudi druge načine čebelar- jenja. Veliko sem jih do sedaj preizkusil, med drugim tudi nakladni način čebelarjenja. Začel sem z LR-sistemom, v zadnjih petnajstih letih pa čebelarim v 10-satnih DB-panjih. Seveda neko- liko prirejenih, glede na svoje potrebe, izkušnje in želje po čebelarjenju. So preprosti, prijazni za čebele in čebelarja in v njih je možno pridobivati neoporečne pridelke iz čebeljega panja. Moje čebelarjenje v DB-panjih Čebelje družine na DB-satih so iskano tržno blago, saj se dobro prodajajo tako doma kot v Italiji, Franciji in Španiji. sovražnik v čebelji družini, pozimi pa stranski sati ne splesnijo. In še po eni posebnosti se moji panji razlikujejo od obi- čajne ponudbe na trgu. Vse naklade in tudi pokrov panja, v katerem je tudi pitalnik, so obdani z letvico (glej skico). Letvica preprečuje zmečkanje čebel v času pregledova- nja, ko nakla- do postavim na podlago. Letvica je zelo uporabna pri odpiranju pa- nja, saj s po- močjo čebe- larskega dleta lažje ločim s propolisom zlepljene naklade. Panje z letvicami je tudi lažje pripraviti za prevoz, končno pa letvica tudi preprečuje prepih. Kako preiti z AŽ- na DB-sistem? AŽ-sate se s čebelami, zalego in matico namesti v DB-sa- tnike in vstavi v plodišče. Vstavim en takšen satnik z AŽ-sa- tom, nato DB-satnik s sa- tnico, nato zopet DB-satnik z vstavljenim AŽ-satom in tako vse dokler ne zapolnim prostora plodišča. Ko čebele zgradijo satje in ga začnejo uporabljati za svoj življenj- ski prostor, drugo AŽ-satje umaknem in zamenjam z DB-satniki s satnicami. Panje imam nameščene na kovinskih stojalih, ki imajo v podnožju posebno komoro, kjer je tekočina, ki preprečuje dostop mravljam do panjev. DB-panj na visoki podnici, v kateri je prostor za smukalnik cvetnega prahu, v času zatiranja varoj pa mreža s testnim vložkom za pregled odpada varoj. Skica prereza stranice Okvir okoli oboda panja omogoča lažje odpiranje zlepljenih naklad, posebej ob prvem spomladanskem pregledu. Okvir pa tudi preprečuje zmečkanje čebel, kadar zaklado postavimo na podlago. V ospredju je DB-sat mediščnih mer z vpetim okvirčkom za gradnjo trotovine. V ozadju je v DB-satnik nameščen AŽ-sat za selitev družin v DB-panj. 4/2017 letnik CXIX104 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Druga možnost, ki jo osebno tudi bolj priporočam, pa je, da nov DB-panj naselite z rojem ali ometencem, ki ima mla- do oprašeno matico. Ometenec mora imeti približno tri kilo- grame čebel, da bo družina hitro zgradila satje za čebelji zarod in prostor za zalogo hrane in cvetnega prahu ter čim prej za- čela normalen razvojni ciklus. Ne pozabite na zatiranje varoj, saj se roj ali ometenec brez zalege najbolje očisti tega na- dležnega zajedavca. Sam zatiram varoje po dveh dneh od naselitve v panj. Mlado naseljeno družino je treba izdatno krmiti. Predlagam, da za prvo naselitev uporabljate ekološke satnice s certi- fikatom tako za plodišče kot za medišče in začnete čebelariti v neoporečnem satju. Kako čebele spraviti iz plodi- šča v medišče? Ker je običajno nad gnezdom družine neko- liko večji medeni venec, se čebele nerade naseli- jo v mediščno naklado, še posebej, ko ta nima izdelanih satnic. S tem namenom iz plodišča odvzamem dva sata ju zamenjam s satoma, ki sta namenjena za medišče. Ko sta ta dva zgrajena in zaležena, ju pre- stavim v medišče, tako kot kaže pri- ložena shema. Čebele takoj naselijo medišče, zgradijo druge satnice in ob paši tudi napolnijo medišče. Opisani postopek uporabljam tudi v primeru že izdelanega satja, saj tako čebele hitreje naselijo me- diščno naklado in jo ob medenju tudi napolnijo. Polno naklado lah- ko iztočim ali pa jo dvignem in na njeno mesto postavim novo me- diščno naklado s praznim satjem. Čebele morajo imeti vedno dovolj praznih celic, da njihova vnema za nabiranje nektarja ali mane ne usahne. Za medišča so na tržišču tudi sati debeline 32 mm, tako da jih je v medišču devet, vendar se meni ta način ni obnesel. Med v teh sa- tih je imel več vlage, kot ga ima v klasičnih satih debeline 25 mm. Na drugem in devetem položaju plodišča imam sat mediščnih mer, pod njim pa je vpet okvirček, kjer čebele gradijo trotovino. Oboje skupaj ima isto višino kot plo- diščni sat. Tako zagotovim, da čebele trotovih celic ne gradijo drugje, in imam tudi idealno možnost za izrezovanje trotovi- ne, saj s tem zmanjšujem populacijo varoj. Za kaj se uporablja odlagalno skrinjo? Podolgovati DB-panj (skrinjo) uporabljam za odlaganje za- leženih satov iz gospodarskih družin. V skrinji imam v času intenzivne čebelarske sezone eno matico, ki ima omejen pro- stor za zaleganje z matično rešet- ko, v drugi del pa odlagam satje s pokrito zalego, ki ga odvzemam iz gospodarskih družin. Stari sati so v tem odlagalnem delu skrinje toliko časa, da se izleže vsa zalega, nato pa jih izločim iz uporabe. Namesto od- vzetih satov v gospodarskih panjih pa vstavim satnice in na ta način skrbim za menjavo satja. Tako je v gospodarskih družinah vedno do- volj nepokrite zalege, kar je pogoj za večji donos cvetnega prahu. V vseh DB-panjih na domači lokaciji na- mreč smukam cvetni prah. Visoka podnica s testnim vložkom forex plošče omogoča pogled v stanje varoj ali pa zimski vpogled v moč družine, kot je prikazano na sliki. Tik pod pokrovom panja je posebna 8 cm visoka naklada, v kateri je v času krmljenja nameščen pitalnik. Uporabljam večinoma velike, 5-litrske plastične pitalnike, ki so se mi do sedaj v praksi pokazali kot najpri- mernejši. Poleti in pozimi pa je na mestu pitalnika 5 cm debela poliuretanska pena kot dober izolator pred vročino in mrazom. Družine v DB-panjih običajno prezimujejo na sredini. V primeru, kot je na sliki, pa družino prestavim na sredino, tako da dva desna sata odstranim, satje premaknem na sredino, ne da bi ga izvlekel iz panja, na desno stran pa vrnem odvzeta sata. Podolgovati DB-panj oz. odla- galna skrinja. V podolgovatem panju prezimujejo rezervne družine na sedmih satih (posneto 8. marca). 4/2017 letnik CXIX 105 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Po končani pašni sezoni imam v skrinji prostor za rezerv- ne družine. Sestavim jih tako, da s pregradami panj razdelim na pet enot s po sedmimi sati. Aprila pa te rezervne družine po potrebi dodam šibkejšim družinam ali pa jih uporabim za novo močno gospodarsko družino. Samo močna družina bo dala dovolj čebeljih pridelkov in tudi dovolj čebel za izdelavo ometencev. Za zaključek še malo apimetrije Tabela s številom čebeljih celic zgovorno prikazuje, koliko več prostora (22.000 celic) imajo čebele v plodiščnem prosto- ru desetsatnega DB-panja. Spomladi omogoča DB-panj hi- trejši razvoj, saj so medeni venci nad zalego veliko večji, kot so v AŽ-panjih. Zimske zaloge medu in cvetnega prahu so lah- ko obilnejše, prostora za samo prezimovanje pa je tudi veliko več kot v klasičnem AŽ-panju ali LR-panju na eni nakladi. Ker pa smo v Sloveniji na- vezani na AŽ-panj in seveda čebelnjak, ki je naš ponos, imam v načrtu izdelavo panja z merami DB-satnic, ki se bo umestil v čebelnjak, z zadnje strani pa bo kot klasični AŽ-panjski sistem, s to razliko, da ne bo potrebno in ne bo možno prevešanje. O rezultatih pa takrat, ko bom to preiz- kusil v praksi. Tip panja Število celic na enem satu DB 9600 AŽ 7400 Razlika v prid DB-panju 2200 Rana peščinarka (Andrena praecox) Zgodaj spomladi ob vodah cvetoče vrbe so bogat vir medičine in peloda za čebele. Nekaj vrst peščinskih če- bel (rod Andrena) je prehrambnih specialistov, ki hrano za svoj zarod nabirajo le na vrbovih mačicah. Najpogostejša izmed njih je rana peščinarka (Andrena praecox). Velika je od 10 do 11 mm, z gostim rjavim kožuščkom. Samci ima- jo dolge čeljusti, s katerimi med parjenjem primejo sa- mico za vrat. Vse vrste čebel, ki letajo na vrbah, so bile zelo prizadete ob zgodnjih pomladih, ko so vrbe zacve- tele prezgodaj, ko se čebele še niso izlegle. Dodatno so jih prizadele pomladanske pozebe, ki so sledile. Vse težje najdejo prostor za gnezdenje, saj potrebujejo slabo zara- slo zemljišče, v katerega skopljejo rove. Bregovi voda so vse bolj zarasli s tujerodnim japonskim dresnikom. Po drugi strani jih ogroža izsekavanje drevja in grmovja ob potokih in rekah, saj pri tem posekajo veliko vrb. Kljub temu je rana peščinarka na evropskem rdečem seznamu označena kot neogrožena vrsta. Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Strokovna razprava o prevozu čebel na pašo ČZS, JSSČ, bo v torek, 25. aprila 2017, ob 16. uri pripravila strokovno razpravo o prevozu čebel na pašo. Razprava bo potekala v prostorih če- belarstva in apiturizma Štefana Šeme- na v neposredni bližini biološke čistil- ne naprave Melinci. V razpravi bodo sodelovali Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ, Jure Justinek, vodja ONS, Sta- nislav Čiček, poverjenik in predsednik ČD Moravske Toplice, ter čebelarja prevoznika Matjaž Levičar in Štefan Šemen, predsednik ČD Beltinci. Na razpravi bomo govorili: • o različnih izvedbah samih pre- voznih enot, • na podlagi česa se odločimo za premik čebel na določeno lokacijo, • katera potrdila in dovoljenja po- trebujemo za premik, • o pripravi čebeljih družin pred premikom, • kdaj opravimo premik in kako pravilno namestimo prevozni čebelnjak na stojišču… Po zaključku strokovnega dela, če nam bosta le vreme in narava to do- puščala, pa vse zainteresirane vabimo na ogled večje prevozne enote, ki bo stala na isti lokaciji. Na tokratno stro- kovno razpravo ste vljudno vabljeni vsi čebelarji. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Brane Borštnik brane.borstnik@gmail.com 4/2017 letnik CXIX106 Priprava čebel na akacijevo pašo se začne v prejšnji sezo- ni z zamenjavo matice − družine z mlado kakovostno ma- tico so spomladi le redkokdaj brezmatične − in se nadaljuje po zadnjem točenju, pri nas je to po točenju sončničnega medu, s pravočasnim zdravljenjem proti varojam in zado- stnim dokrmljenjem ter ustrezno zazimitvijo. Kljub resnemu načrtovanju je težko predvideti vse morebi- tne težave na poti do cilja. Zadnjih šest let se pri nas pojavlja mana, ki je ob samem začetku pojava čebelarjem povzročala veliko preglavic in številne zimske izgube. Težave so nastale, če je bilo pozno medenje obilnejše in so čebele manov med odlagale tudi v medišče. Mnogi čebelarji so se tedaj prvič sre- čali s temnim medom specifičnega okusa in vonja. V našem čebelarstvu smo od tedaj zelo pozorni na pojav pozne manove paše; točenje velikega števila družin v septembru je namreč ča- sovno zelo zahtevno delo, ki pa ga je treba opraviti hitro, da bi se izognili ropu in bi čebele pravočasno zdravili proti varojam. Po takšnih poznih pašah čebelje družine vedno še doda- tno nakrmimo in tako dopolnimo zimsko zalogo ter posle- dično z vnosom sladkorne raztopine razredčimo morebitne ostanke neiztočenega manovega medu v panjih ter jim tako olajšamo prezimitev. Ko so družine brez zalege, pa opravi- mo zdravljenje z oksalno kislino. Na začetku februarja pokladamo čebelam sladkorno-me- dene pogače, ki jih pripravljamo sami. Na začetku marca pa v prevozne enote namestimo grelnike in jih ogrevamo na 15 °C, da bi čebeljim družinam omogočili ustrezne „tempe- raturne“ razmere, pri katerih bodo matice zalegle kar naj- več jajčec. Naš cilj je s segrevanjem notranjosti zabojnikov pridobiti do paše na akaciji vsaj polovico sata zalege (več) po čebelji družini. Tako imamo na prevozni enoti s 70 panji 35 satov zalege več, kot bi je imeli, če notranjosti prevoznih enot ne bi ogrevali. Ko se otopli, se poveča vnos cvetnega prahu; najobilnejša vira peloda sta pri nas leska in regrat. Tedaj postavimo higi- enske napajalnike v bližino čebelnjakov, da bi, kolikor je le mogoče, zmanjšali izgube letnih čebel. Družini je voda ži- vljenjsko potrebna, zgodi pa se, da se čebele, ki so predaleč odletele po vodo, zaradi ohladitev oz. vetra ne vrnejo v panj. V tem času natančneje spremljamo vremensko napoved in razvoj prvih cvetnih brstov na sadnem drevju, pri nas je to najprej na češnjeliki slivi (Prunus cerasifera). Če je vreme ugodno in na vidiku ni daljših ohladitev s temperaturami pod 0 °C, začnemo dražilno krmljenje nekaj dni pred začet- kom cvetenja sadnega drevja. Prvi testni obrok je obilnejši: 500−700 g (sladkor in voda v razmerju 1 : 1); glede na hitrost odvzema hrane ugotovimo moč čebelje družine. Dan po pr- vem obroku preverimo pitalnike vseh družin. Družine, ki so pobrale vso hrano, so dovolj močne in bodo želeno moč morda dosegle še pred akacijevo pašo; pri teh družinah moramo biti pozorni na morebitni pojav rojilnega razpo- loženja in pravočasno ukrepati. Družine, ki jim je v pitalni- ku ostalo le nekaj hrane, bodo najverjetneje dovolj močne in razvite za pašo na akaciji. Družine pa, ki se sirupa niso pritaknile ali pa so ga pobrale le malo, čim prej pregleda- mo in ugotovimo razloge za takšno stanje (brezmatičnost, nosema, varoja ...). Po pregledu se odločimo in družine, ki so malce številčnejše od preostalih, pa vseeno niso pobrale hrane oz. so je pobrale le malo, ohranimo in spremljamo njihov razvoj. Najslabše družine pa združimo med seboj in prav tako spremljamo njihov razvoj. Tem družinam najpo- gosteje zamenjamo matico takoj, ko imamo na razpolago oprašene letošnje matice. S tako saniranimi najslabšimi družinami v prihodnje ne bo veliko dela, ker se razvijajo počasi. Drugi dve skupini družin pa natančno pregledamo ob začetku cvetenja sadnega drevja. Ugotavljamo obseg in kakovost zalege. Sate z več kot 40 % medu pomaknemo na stran, k stenam panja. Pokrovce medenih vencev na pre- ostalih satih z zalego lahko nastrgamo in tako spodbudimo čebele k prenašanju zalog; lahko pa jih obrnemo tudi tako, da je del, ki je bil doslej obrnjen proti pitalniku, obrnjen proti žrelu; posledično je sedaj hrana pri žrelu, česar čebele ne marajo ter bodo tudi to hrano prenesle in tako naredile dodatni prostor za zaleganje matice. Glavna naloga družinskega čebelarstva Milošević iz Srbije je zadnjih sedemdeset let pravočasna priprava čebel na glavno akacijevo (robinia pseudo- acacia) pašo v maju. Nekoč je bilo mnogo prepro- steje, podnebne razmere so bile drugačne, bilo je manj čebeljih bolezni pa tudi uporaba pesticidov ni bila tako obsežna. Ko pa preide čebelarjenje iz konjička v odgovoren poklic in posel ter začnemo čebelariti z več kot 600 AŽ-panji, se način čebelar- jenja spremeni, profesionalizira. Danes imamo polovico čebel na petih prevoznih enotah, kar je pogoj za uspeh in dosego cilja, ki smo si ga zasta- vili: visok donos medu po panju. Priprava čebeljih družin na akacijevo pašo IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4/2017 letnik CXIX 107 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Po 7−10 dneh v plodišče dodamo po eno satnico levo ali desno ob rob zalege, satje pa, ki je polno medu in je v neposredni bližini zalege, prevesimo (prestavimo v medi- šče). Manjkajoče satje v plodišču nadomestimo z mladim satjem, lep izgrajen mlad sat lahko sedaj dodamo tudi v sre- dino plodišča med zalego. Ob dražilnem krmljenju skrbno spremljamo gibanje panjskih tehtnic. Če je vnos iz narave večji od porabe, tedaj dražilno krmimo vsak tretji dan po 500 ml, če pa ne nadomešča dnevne porabe družine, krmi- mo vsak drugi dan, in sicer toliko, da je tehtnica vsak drugi dan 100 g „v plusu“. Ko zacveti oljna repica, prepeljemo prevozne enote na prvo resnejšo pašo v sezoni, to je približno 20 dni pred za- četkom paše na akaciji in čas za natančnejši pregled čebe- ljih družin. Ob tem pregledu dobi vsaka družina najmanj dve ali več satnic, tako dopolnimo tudi manjkajoče medišč- no satje. Na akacijevi paši družine predvsem nabirajo in manj gradijo. Tedaj začnemo za nas najpomembnejši po- seg v vsej čebelarski sezoni, in sicer z izenačevanjem družin kot pripravo na akacijevo pašo. Vsaka čebelja družina mora imeti 20 dni pred začetkom cvetenja akacije sedem satov pokrite zalege. Družinam, ki imajo več zalege, jo odvzame- mo, tako da imajo po posegu šest satov zalege, z odvzeto zalego okrepimo družine, ki imajo manj kot sedem satov pokrite zalege. Družinam, ki imajo le pet satov pokrite za- lege, dodamo 3 sate s pokrito zalego ter spremljamo njihov razvoj in moč po paši na akaciji, če tedaj ni zadovoljiva, za- menjamo matico. Družinam pa, ki imajo manj kot pet satov pokrite zalege, odstranimo matico in jih okrepimo z lansko rezervno družino, ki naj ima štiri do pet satov zalege. Ko smo vse družine na prevozni enoti ali v čebelnjaku izenačili, spremljamo kontrolno tehtnico, ki jo imamo na lokaciji, kamor nameravamo čebele preseliti na akacijevo pašo. Ko tehtnica na omenjeni lokaciji pokaže dnevni do- nos 500 g, tehtnica, ki jo imamo pri čebelah na oljni repici, pa pokaže dnevni donos manjši od prvega (na lokaciji za akacijevo pašo), preselimo čebele na pašo na akaciji ter dan po selitvi iztočimo ves med iz medišč, da bi pozneje lahko točili sortno čist in kakovosten svetel med akacije. Zadnjih nekaj let je na eni paši na akaciji težko iztočiti povprečno 25−30 kg po družini, zato čebele selimo na nasle- dnjo pašo na akaciji, ki zacveti pozneje zaradi njenega rasti- šča na višji nadmorski višini. Začetek medenja na akaciji – drugo pašo – ugotavljamo s pomočjo mobilnih SMS-tehtnic pod kontrolnimi družinami; ko dnevni donos na prvi paši upada in se izenači z vnosom na drugi paši, ki narašča, čebe- le preselimo na drugo akacijevo pašo v višjih legah. Dejan Milošević pcelar.milosevic@gmail.com Enako kot potrebujemo točilo, če želimo iz satja dobiti med, potrebujemo v sodobnem času tehtnico, da čebele pri- pravimo, da so sploh sposobne nabrati med. Vsa naša opra- vila in tehnološki ukrepi pri delu s čebelami so pogojeni s tem, kar se v določenem trenutku v naravi dogaja, to pome- ni, ali medi ali ne. Najbolje in najbolj zanesljivo to ugotovi- mo s čebelarsko tehtnico. Včasih je podatek o negativnem stanju pomembnejši, kot če tehtnica pokaže plus. Splošno znano je, da mora biti v čebelji družini stalno prisotna minimalna zaloga medu oziroma primerne hrane. Ta znaša približno 7 kilogramov. Takoj ko se zaloge zmanj- šajo, matica omeji obseg zaleganja, čebele prenehajo graditi satje, delovna vnema upade, in če tako stanje traja dlje časa, kasneje vodi do zmanjšane odpornosti in vitalnosti čebelje družine in na koncu, v skrajnih razmerah, ko zaloge popol- noma porabijo, pride do propada čebelje družine zaradi la- kote. Zlasti v letih, ko so paše nepredvidljive in ko ni donosa iz narave, je treba čebelam pomagati in stalno zagotavljati v panjih minimalno zalogo hrane. To počnemo tako, da ob vsakem pregledu čebelje družine ocenimo zaloge medu v panjih. Če ugotovimo, da je čebelja družina na minimalni zalogi in tehtnica vztrajno pada, jih je nujno treba krmiti, Čebelarjenje postaja iz leta v leto večji izziv. Leta so nepredvidljiva, paše so neredne in kratkotraj- ne pa tudi čebelarska sezona je relativno kratka. V celem letu imamo približno tri mesece časa, da pridelamo, kar pridelamo. Eden od pomembnej- ših čebelarskih pripomočkov je v sodobnem času prav gotovo čebelarska tehtnica. Pomen tehtnice v čebelnjaku 4/2017 letnik CXIX108 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Fo to : B ar ba ra P uč ko Jure Justinek vodja ONS jure.justinek@czs.si da vseskozi vzdržujemo minimalno zalogo hra- ne. Ne smemo dovoliti, da pade pod 7 kg, in to velja za celo leto. Poseb- no pozornost namenimo ocenam zalog hrane po zadnjem točenju medu. Takrat veliko čebelarjev naredi usodno napako, da med iztoči in ničesar ne vrne, v naravi pa čebele nimajo ničesar na voljo. Zgodi se, da mati- ca omeji obseg zaleganja, česar pri sicer močnih družinah takoj na začetku ni opaziti, vendar se pozna kasneje. Vemo, da so v panjih prisotne tudi varoje. Te napadejo zalego, ki je na voljo, in te zalege je torej manj, kot bi je bilo, če mati- ca ne bi omejila zaleganja. Posledica čez en mesec je, da so vse mlade čebele invalidi, poškodovani od varoj. Družina v trenutku oslabi. To se zgodi, kadar čebelar reče, da mu je že v jeseni zaradi varoj propadla najmočnejša družina. Gene- racija invalidov pač v poznem poletju ne more več razviti dovolj številčne družine, sposobne prezimovanja. Z rednim spremljanjem podatkov s svoje tehtnice torej v vsakem tre- nutku vemo, ali paša v naravi je ali ne ter koliko hrane imajo čebele v panjih. V čebelarstvu je tako iz zdravstvenih razlogov kot z vi- dika ustrezne pridelave medu pomembna obnova satja. Vemo, da čebele gradijo satje v prvi vrsti, ker ga potrebuje- jo. In potrebujejo ga takrat, kadar je paša, zato v času paše čebele tudi najhitreje in najlepše zgradijo satje. Precej čebe- larjem povzroča nemalo težav vprašanje, kdaj je primeren čas čebelam dati satnice v gradnjo. S čebelarsko tehtnico torej zelo lahko ugotovimo, kdaj je na določenem območju primeren čas za dajanje satnic v gradnjo. Odvisno od načina svojega čebelarjenja izberemo če- belarsko tehtnico. Če imamo stalni čebelnjak, ki je blizu doma, je popolnoma dovolj običajna mehanska tehtnica. Pri tej si moramo podatke pač dnevno prepisovati v belež- ko. Njena dobra lastnost je, da ima dolgo življenjsko dobo in ne zahteva posebnega vzdrževanja. Če imamo prevozno enoto ali pa čebele dlje od doma, pa je priporočljiva elek- tronska tehtnica, ki podatke pošilja na mobitel ali računal- nik, možnost pa je tudi oboje. Poleg podatkov o teži panja nam lahko takšna tehtnica meri tudi temperaturo in vlago v zraku. Manjše nadgradnje te tehtnice obenem omogočajo tudi alarmni sistem in zaščito proti kraji z dodatnimi sen- zorji gibanja. V času napredne elektronske tehnologije so tukaj možnosti velike. Še vedno pa pri obeh ostaja za nas čebelarje bistven podatek, da v vsakem trenutku vemo, ali se v naravi za čebele kaj koristnega dogaja ali ne, in da pra- vočasno ukrepamo. Uspešno čebelarjenje v današnjem času je odvisno od vestnega čebelarja in močne in vitalne čebelje družine, ki ni nikoli lačna in je sposobna maksimalno izko- ristiti kratkotrajne in nepredvidljive paše, ki so v zadnjem času vedno pogostejše. To so s pridom izkoristili čebelarji in začeli čebele nase- ljevati v panje različnih oblik, dimenzij in materialov. Med razvojem lesne industrije so za izdelavo panjev začeli upo- rabljati les. Izkazal se je za najprimernejšega in se v večin- skem deležu uporablja še danes. Poleg lesa za izdelavo panjev pa se širi tudi uporaba poli- stirena, tako ekspandiranega (stiropor) kot ekstrudiranega (stirodur). Zaradi dobre izolacijske sposobnosti so jih začeli uporabljati v državah z zelo hladnimi zimami. Na ta način so dosegli, da so čebelje družine bolje preživele zimo. Zara- di svoje trdnosti, nizke cene in preprostega obdelovanja se Domovanja »medonosnih« čebel se v več pogle- dih razlikujejo od domovanj tistih čebel, ki živijo v divjini. Kadar nam roj izleti na bližnjo vejo, zač- nejo čebele nemudoma iskati primerno mesto za novo domovanje. Iščejo predvsem votla drevesa, skalne razpoke ali primerne luknje v zidu, ki jim lahko nudijo primeren prostor za nov začetek ali nadaljnji razvoj. Izdelava panja iz stirodurja Pobarvan rob panja za boljšo odpornost 4/2017 letnik CXIX 109 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE je uporaba polistirena razširila tudi pri nas. Čebelarji iz nje- ga izdelujemo panje za naselitev rojev ali za izdelavo nare- jencev, ometencev. Novonastale družinice se v takih panjih lepo razvijajo in lažje ter uspešneje preživijo zimo. Uporabljamo ga za izdelavo panjev različnih velikosti. Od 3-satnih ter vse do 9-satnih panjev. Dolžino in višino prilagajamo dimenziji satnikov (AŽ, LR, DB …). Kako velike bomo naredili, je odvisno od naših potreb in potreb čebelje družine. Če bomo družine vselili v mesecu maju, juniju, se nam bodo družine ob primerni oskrbi hitro razvile in je 5- ali 6-satni panj lahko hitro premajhen. Če naseljujemo kasneje, pa je 6-satni panj čisto primeren in taka dru- žina v njem lahko tudi prezimi. Manjši panji pa so primernejši za vzrejo matic. Po večini so panji iz stirodurja narejeni po principu nakladnega sistema. Z uporabo plastičnih obešal lah- ko izdelamo panje, ki ustrezajo meram AŽ- -satnikov. Pri izdelavi 6-satnega AŽ-panja iz stirodurja iz- koristimo eno ploščo do zadnjega mm. Dejansko je edini odpadek žaganje. Iz ene stirodur plošče velikosti 1250 mm x 600 mm x 30 mm lahko dobimo vse dele za izdelavo enega AŽ-panja. Takšen panj ima naslednje zunanje dimenzije: širina 295 mm x višina 295 mm x dolžina 480 mm, s tem da pri podnici prištejemo še 30 mm za naletno površino. Težava panja takih dimenzij je prostor, kamor namestimo hrano čebelam, saj tega prostora ni. Ena od rešitev je lahko nadgradnja oz. povišanje panja, ki jo namestimo na panj v času krmljenja. Tak način izdelave panjev je zelo preprost in jih lahko izdela vsak z le malo praktičnega znanja. Največjo oviro predstavljata orodje za razrez posameznih delov ter obliko- vanje utorov, kamor se namestijo satniki. Rezkanje utorov potrebujeta tudi streha, da jo trdneje poveznemo na panj, ter spodnji del panja, iz katerega moramo izrezati odprti- no, da omogočimo zračenje panja, ki je pri izdelavi iz ta- kšnega materiala zelo pomembno. Seveda je treba preko te odprtine namestiti mrežo. Priporočam perforirano alumi- nijasto mrežo, ki je trdna in kislinsko odporna. Ne smemo pozabiti na izrez žrela, ki naj ne bo višji od 8 mm in širši od 50 mm. S preveliko odprtino manj številčne čebelje družine težje obranijo svoje novo domovanje. Ko imamo pripravlje- ne vse dele panja, jih preprosto zlepimo. Za lepljenje lahko uporabimo proti vlagi odporno lepilo Mekol ali še primer- nejše poliuretansko lepilo, ki se ob nanosu rahlo raz- tegne in bolje zapolni stič- ne ploskve. Priporočljivo je poleg lepila dele panja med seboj še privijačiti. Vijaki se v stirodur dobro pričvrstijo in še dodatno okrepijo povezave med posameznimi deli panja. Izdelava panja po zgoraj napisanem postopku je najpre- prostejša in najcenejša, vendar ima najkrajšo življenjsko dobo. Vse površine, ki smo jih v postopku izdelave rezali ali rezkali, čebele in tudi mravlje rade »grizejo« in uničuje- jo. Zato je zelo pomembno, da jih predhodno zaščitimo. To lahko storimo z različnimi fasadnimi lepili ali trdnejšimi barvami, ki čebelam preprečujejo uničevanje panjev. Naj- bolj je na udaru ravno žrelna odprtina, zato jo je treba ob- vezno zaščititi. Nekateri čebelarji, ki izdelavi posvetijo več časa in denarja, te občutljive dele zaščitijo ali kar izdelajo iz lesa. Les preprosto zlepijo skupaj s stirodurom in ga na ta način okrepijo. Tako kot na vseh področjih tudi tukaj člove- ška iznajdljivost ne pozna meja, in prav je tako. Različica panja z lesenimi dodatki Aleš Bozovičar Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si Če je še nedavno veljal les za edini pravi material za izdelavo panja, danes ni več tako. Posamezni deli, pripravljeni na sestavljanje Različica panja z razstojišči za sate 4/2017 letnik CXIX110 Opažamo, da imamo v zadnjem času čebelarji čebelje družine »lačne« tudi zaradi bojazni pred pojavom sladkorja v medu. Pomen ustrezne prehranjenosti družin Ustrezna prehrana je osnova za razvoj čebel in čebeljih družin. Za razvoj potrebujejo tako ogljikove hidrate za energijo, beljakovine kot tudi vitamine, mineralne snovi, maščobe in vodo. Beljakovine za čebele predstavlja cvetni prah, ki ga po- trebujejo za vzrejo zalege in za svoj razvoj. Velike količine cvetnega prahu potrebujejo predvsem v prvih dveh tednih življenja. Je nepogrešljiv pri razvoju krmilnih (goltnih) žlez pri mladih čebelah, ki izločajo matični mleček, saj v nasprotnem primeru ne morejo krmiti ličink. Pomanjka- nje cvetnega prahu vpliva tudi na slab razvoj voskovnih žlez. Nepogrešljiv je tudi pri razvoju trotov, saj v primeru pomanjkanja ti ne razvijejo dovolj sperme, ki je potrebna za oprašitev matice. V jesenskem času, ko se čebele pripra- vljajo na prezimovanje, je cvetni prah zelo pomemben za ustvarjanje maščobnih zalog in beljakovin, pomanjkanje pa je lahko vzrok tudi za nastanek bolezni. Družine morajo uživati raznovrsten cvetni prah, saj raznovrstna hrana po- krije potrebe po hranilih. Da so družine zdrave, morajo uživati uravnoteženo, pe- stro prehrano v naravnem okolju, kadar to ni mogoče, pa je treba čebele krmiti. V brezpašnem obdobju je čebele treba krmiti, da preživijo oz. da ostanejo ali postanejo bolj žival- ne in produktivne. Bolj živalna družina nabere več medu, čebele, ki so nakrmljene z zadostnimi količinami ustrezne hrane, vzrejajo večje ličinke, so večje, imajo razvitejša ma- ščobna tkiva, podaljša se jim življenjska doba. Dejavnosti odraslih čebel, kot sta pašna dejavnost in vzreja ličink, se prilagajajo glede na potrebe in donos oglji- kovih hidratov ter beljakovin. Če so v družini premajhne zaloge hrane, čebele slabše oskrbujejo ličinke ali jih oskrbu- jejo manj. Tako je lahko v naslednji generaciji manj odra- slih čebel ali so te v slabšem fiziološkem stanju, kar lahko še zmanjša preskrbljenost družine s hrano in posledično do- datno vpliva na vzrejo zalege. Če ličinke rastejo v pomanj- kanju, imajo posledično lahko krajšo življenjsko dobo ali pa imajo slabši pašni nagon ali slabše vzrejajo zalego. Lakota čebel vpliva na njihovo vedenje, na pašo izletajo mlajše če- bele, s čimer se jim skrajšuje življenjska doba, spremeni se demografija čebelje družine. V lačnih družinah se stres, ki ga povzročijo zajedavci, še poveča. Poskrbeti moramo, da imajo čebelje družine čez celo leto zadostne količine hrane v plodišču, pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na čas po točenju medu, saj nepravočasno krmljenje čebel po točenju lahko povzroči lakoto čebeljih družin in njihovo odmrtje čez zimo. Predvsem po zadnjem točenju medu (v Sloveniji večinoma po 20. 7.) pa do nekje 1. septembra je ključno, da imajo čebele stalen vir hrane, najbolje iz narave, ker pa tega običajno ni, mora za stalen dotok hrane poskrbeti čebelar. Čebele dnevno potrebujejo nekje med 20 in 40 dag vnosa hrane, tako bodo družine v 40 dneh dobile pribl. do 10 kg zaloge. Skrb za pristnost medu Pri količini dodane krme za čebele pa je vendarle treba paziti tudi, da dodamo takšno količino hrane, ki nima ka- snejšega vpliva na kako- vost čebeljih pridelkov, saj krma za čebele ne sme vplivati na pristnost medu (Pravilnik o medu, 2011; 2015). Pazljivi mora- mo biti predvsem v spo- mladanskem času, poskr- beti moramo tudi, da v mediščih pred pašno dejavnostjo ni zalog sladkorja, pri prevešanju moramo biti pazljivi, da ne prestavimo satov z venci predelanega sladkorja, ki bi ga ob točenju iztočili. Kupcem lahko ponudimo samo pristen med! Če se v njem znajde sladkor za krmljenje čebel, med ni pristen, tudi če ga vsebuje samo en odstotek! Vse pogosteje je govo- ra o pristnosti medu, saj so analize in metode, ki omogoča- jo odkrivanje potvorb medu, vse učinkovitejše. Kadar govorimo o potvorbah medu, imamo navadno v mislih med, ki so ga umetno proizvedli v laboratoriju ali pa so ga zaradi želje po večjih donosih pridobili tako, da Čebelarjeva osnovna naloga je, da skrbi za čebe- lje družine, jih ustrezno prehranjuje čez leto ter nakrmi in poskrbi, da bodo vstopile v zimo ustre- zno živalne, po možnosti z mlado oziroma čim mlajšo matico in zdrave. Ker pridelujemo tudi če- belje pridelke, je treba poskrbeti, da naši posegi v panj ne vplivajo na čebelje pridelke bolj, kot nam to dopušča zakonodaja. Ali imamo slovenski čebelarji ustrezno nahranjene čebelje družine? Nenamerna potvorba medu je posledica napake v tehnologiji. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4/2017 letnik CXIX 111 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Poskrbeti moramo za ustrezno prehranjenost čebeljih družin, pretiravanje pa ne vpliva na njihovo živalnost. so čebelam med pašo dodajali sladkorno raztopino. Manj pogosto pomislimo na to, da je potvorjen tudi med, ki vse- buje predelano sladkorno raztopino zaradi naše napake v tehnologiji. Napake, katerih posledica je lahko pojav sladkorja v medu, so: • preobilno krmljenje spomladi ali v brezpašni dobi, • prestavljanje satov s predelano sladkorno raztopino iz plodišča v medišče in točenje teh satov, • točenje satov iz plodišča, • neizpraznjenje oz. neodstranitev medišč, v katerih so ostanki sladkorja (npr. zimske zaloge), pred začetkom paše. Če je treba čebelje družine spomladi ali v brezpašnem obdobju krmiti, jim dodamo le toliko hrane, kolikor je lah- ko sproti porabijo. Bolje jim jo je dodajati večkrat po malem kot naenkrat večjo količino, npr. raje damo večkrat po del pogače kot celo pogačo hkrati. Čebele v medišče preme- ščajo tudi hrano, shranjeno v plodišču. Pri količini dodane krme si lahko pomagamo s spremljanjem porabe hrane na kontrolnih tehtnicah ter jim dodamo toliko krme, kolikor so je porabile v enem tednu. Krmljenje družin v jesenskem času ne vpliva na pristnost medu, če predelano sladkorno hrano za čebele, ki do pomladi ostane v medišču, pred pašo odstranimo. Po naših izkušnjah ni skrbi za ostanke sladkorja v medu, če čebelar doda toli- ko hrane, kot je na dan potrošijo. Zato je v brezpašnih ob- dobjih pomembno, da imamo v čebelnjaku tehtnico in da v tem času dodajamo družinam toliko hrane, kot je porabijo. Najbolje vsak drugi do tretji dan toliko, kot je padla tehtnica. V tem času krmljenje na zalogo ni priporočljivo. Treba je po- udariti, da v primeru slabega vremena, na primer v maju, po- rabi družina tudi do 70 dag na dan, torej v enem tednu pribl. 5 kg. Tako se vsa zaloga v plodišču porabi in matica preneha zalegati, zato je kasneje v družini manj čebel. V takem pri- meru je dodajanje hrane nujno, vendar samo do pogojnih 5 do 7 kg zaloge oziroma toliko, kot so v času, ko ni donosa v naravi, porabile. Čeprav je prehranjenost čebeljih družin osnova za dobro preživetje družin, pa nam ni treba pretiravati. V štirih letih poskusa krmljenja družin v spomladanskem in jesenskem času smo ugotovili, da čezmerno dodajanje hra- ne ni vplivalo na večjo ži- valnost in količino zalege v družinah. Slednje tudi odvzema razpoložljiv pro- stor za zaleganje matice in zaradi prestavljanja hrane povečuje tveganje za nepri- sten med. Mag. Andreja Kandolf Borovšak in Boštjan Noč Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane; predsednik ČZS andreja.kandolf@czs.si; bostjan.noc@czs.si Viri: Brodschneider, R., Crailsheim, K. (2010): Nutrition and health in honey bees. Apidologie, 41: 278-294. Brodschneider, R., Moosbeckhofer, R., Crailsheim, K. (2010): Survey as a tool to record winter losses of honey bee colonies-a 2-year case study in Austria and South Tyrol. Tyrol Journal of Apicultural Research, 49: 23-30. Crailsheim, K. (1991): Interadult feeding of jelly in honeybess (Apis mel- lifera L.) colonies. Journal of Comparative Physiology, B 161: 55-60. Schulz, D. J., Huang, Z. Y., G. E. (1998): Effect of colony food shortage on the behavioral development of the honey bee, Apis mellifera. Beha- vioral Ecology and Sociobiology, 42: 295-303. Standifer, L. N. (1980): Honey bee nutrition and supplemental feeding. Agricultural handbook number, 335: 39-45. Da bo okolica prijetna na oko in koristna za čebele, kom- biniramo zasaditve z drevesi, grmi in trajnicami. Za privlač- nejši videz v sezoni dodajamo enoletnice. Osnova določene zasaditvene kompozicije je lahko drevo, pri katerem moramo upoštevati njegovo končno velikost. Primerna drevesa so (od avtohtonih): divja češnja, lipa, smreka in kostanj. Izbiramo lahko tudi gojene sorte teh rastlin, ki so manjše rasti in pri- merne za manjše vrtove. Od tujerodnih dreves lahko izbe- remo evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, divji kostanj, mehurnik in navadno pavlovnijo. Kombiniramo lah- ko tudi s sadnim drevjem. Nato okoli tega drevesa zasadimo grmičevje. Uporabimo lahko lesko, dren, marabelo, hibiskus, vrtnice, japonsko kutino, ribez (okrasni ali jedilni) ter števil- ne druge. Na koncu vmesen in prazen prostor zapolnimo s trajnicami, katerih nabor in izbor je zelo obširen. Bistvo je, da je skupina omenjenih rastlin v smiselni kompoziciji posajena skupaj na eni gredi, saj tako deluje bogatejše in urejeno. Ker je greda zasajena v celoti, je tudi vzdrževanja dosti manj, pose- bej če po končani zasaditvi posujemo še lubje ali sekance oz. katero koli zastirko. Zastirka je koristna, saj zadržuje vlago v tleh, onemogoča rast plevelu in deluje urejeno. Pomladni čas je primeren tudi za ureditev oko- lice čebelnjaka, saj rastline začenjajo rasti. Ker imamo v svoji državi bogato čebelarsko tradici- jo in zgledno urejene čebelnjake, lahko uredi- mo tudi okolico tako, da jo zasadimo z medovi- timi rastlinami. Ureditev medovitega vrta v okolici čebelnjaka 4/2017 letnik CXIX112 DELO ČEBELARJA Čim se začne lepo sončno vreme s temperaturami nad 15 °C, se bom lotil čiščenja panjev in označevanja lanskih neoznačenih matic. Tako imam vse matice označene zara- di vzreje in vodenja rodovnika pa še hitreje jih najdem na satu. Za označevanje uporabljam, če je le mogoče, številke, ki imajo fluorescenčen sijaj. Pregled družine Čebele imajo od štiri do šest satov zalege. Vse sate zložim na kozico, plodišče po istem vrstnem redu na eno, medišče pa na drugo. Pri tem poiščem matico. Če ni označena, jo ta- koj označim z barvo preteklega leta in številko panja, v ka- terem biva. Zaprem jo v matičnico in jo pustim na kozici z njenim plodiščnim satjem. Obenem si dobro ogledam nje- no zalego. Zalega mora biti strjena, iste starosti, brez pre- sledkov praznih celic in ne sme imeti trotovih bub. Mlada nepokrita zalega mora biti tako nahranjena, da male žer- ke plavajo v hrani. Če žerke niso dovolj nahranjene in ima družina hrane v izobilju, matico zamenjam. Če pa na zalogi nima dovolj hrane, matico pustim in dodam zalogo. Če ima zalego nestrjeno, je to znak, da je bil med troti eden ali več trotov iz prevelikega sorodstva ali pa je to prvi znak bolezni, zato matico zamenjam. Če najdem med lepo pokrito zale- go trotove posamezne ličinke, je to znak, da je bila premalo sprašena in ji zaradi tega zmanjkuje semenčic. Seveda se tudi ta matica zamenja, ker v delovnem panju nima kaj de- lati. To se zgodi pri starejših maticah. Če je bila prej dobra in je starejšega datuma, gre v rezervo in njene prelegajoče matičnjake bom uporabil za delo v rezervnih družinah. Čiščenje in urejanje panja Iz tako izpraznjenega panja vzamem tudi matično rešet- ko. Panj z rešetko lepo očistim vseh prizidkov in propolisa V tem mesecu se bom nekajkrat sprehodil po pasišču akacije in opazoval drevesa, kako se pri- pravljajo na cvetenje, sploh če pride do delnih ohladitev. Sicer pa v aprilu nameravam opraviti dela po naslednjem vrstnem redu. Čebelarjeva opravila v aprilu Jure Justinek Vodja opazovalno-napovedovalne službe jure.justinek@czs.si Če je zasaditev pestra in skupinska, se na takšni gredi vedno »kaj dogaja«, to pomeni, da kakšna rastlina vedno cveti. Možnih kombinacij je nešteto, prav tako glede sort rastlin, ki so danes na voljo v vrtnarijah in vrtnih središčih, saj je nabor izredno pester. Smiselno je izbirati rastline, ki cvetijo v različnih časovnih obdobjih, posebej koristno pa bo za čebele, če bodo cvetele v poletnih mesecih, ker pri nas takrat vlada brezpašno obdobje. Takšno gredo lahko med letom za še večji vizualni učinek dopolnjujemo z enoletni- mi cvetočimi rastlinami, ki dajo kompoziciji še privlačnejši videz. Število gred okoli čebelnjaka izberemo in določimo glede na prostor, ki ga imamo na voljo. Najbolje pa je grede oblikovati po robovih parcel in objektov in ne na sredini ze- lenic. To je eno od pravil vrtnarskega oblikovanja. Posebej urejen videz dosežemo tudi z ureditvijo roba grede tako, da ločimo samo gredo z robom od zelenice. Če bomo sadili po- večini domače avtohtone medovite rastline, posebnih zah- tev glede priprave tal ni, če pa bomo posadili kaj drugega, pa je smiselno pri sajenju upoštevati posamezne zahteve, saj bo kasneje sama rastlina bolje uspevala. Tisti, ki imajo na voljo za zasaditev večje površine, se bodo pa samega sajenja lotili drugače, saj tam ni smisel- no delati gred, ampak rastline posaditi v skupine in po več skupaj. Vizualni učinek je vedno večji, ne glede na to, kaj sadimo, če sadimo v skupine. Izogibajmo se sajenju počez in mešano. Vzdrževanje takšnega vrta je potem izredno zahtevno, še najbolj pa košnja, saj se izogibamo vsaki rastli- ni posebej. Pri sajenju dreves jim vedno dodamo oporo, vse drugo pa po sajenju dobro zalijemo. Za ureditev vrta se lah- ko odločimo tudi kasneje v letu, saj je danes možno dobiti rastline, vzgojene v loncih, kar omogoča, da jih lahko kadar koli presadimo, je pa bolje, če se tega dela lotimo spomladi ali pa jeseni. Z malo volje in improvizacije se da z medoviti- mi rastlinami okolico svojega bivanja spremeniti v pravcati medeni park, ki bo čebelam v korist in čebelarju v ponos. Fo to : J an ez B au er 4/2017 letnik CXIX 113 DELO ČEBELARJA Večjo količino satov z ostanki zimske zaloge iztočim, in to uporabim za izdelavo pogač. ter zložim nazaj. Sate vračam nazaj v plodišče v enakem vr- stnem redu, kot so bili. S to razliko, da če je zalega še preveč na eni strani plodišča, njeno središče pomaknem v sredi- no. Matično rešetko pokrijem za tri četrtine, kot je bilo čez zimo. V medišče vrnem sate v istem vrstnem redu, kot so bili – na desno polna dva sata, še ne iztočena sata minule- ga leta nad odprtino rešetke, nato pa druge izdelane sate. Na levi strani so čez zimo manjkali štirje sati, kamor sedaj dam štiri nove satnice. Ko je to urejeno, spustim označeno matico s pristriženim gornjim krilom na isti sat, kjer sem jo vzel. Matica je med tem, ko sem čistil panj, čakala v ma- tičnici. Lepilo se je dovolj posušilo, da drži in čebele več ne morejo odstraniti številke ter ni več vonja po njem, tako da čebele svojo matico lepo sprejmejo. So primeri, ko matico označim in takoj vrnem s še neposušenim lepilom. Takrat vračam matico nazaj v voščeni kletki tako, da čebele počasi z grizenjem voska pridejo do nje. Ko opravim delo z druži- no, vrnem izolacijo, panj zaprem in na panjski list zapišem, kar je potrebno zame in za podatke PRO-testa. Omenil sem tudi, da maticam odrežem del krila. Odrežem samo del zgornjega krila v dolžini do spodnjega. Pri tem skrb- no pazim, da ne bi poškodoval spodnjega. To mi pomaga v času rojenja, če pri kateri od družin ob pregledu prezrem ma- tičnike ali pa se kateri od matic mudi izrojiti. Tak roj se vrne v panj, matica pa ostane na tleh s pribl. do 200 čebelami. Če se bo kdo odločil za prirezovanje krilc, mu svetujem, da mora to delati 100-%, kajti matica je ženskega spola in ne prenese nobenega polovičnega, slabo opravljenega dela. Zato morajo imeti vse matice v čebelnjaku prirezana krilca. Če ostane nekaj matic brez prirezanih krilc, bi roj, pri katerem matica lahko leti, s seboj pobral vse roje, ki so takrat na veji brez matic. Am- pak saj če bom dobro delal in bodo dobre paše, rojev ne bo. Pri meni je največ tri odstotke rojev od celotnega števila družin. Popravek moči družin Ko bom pregledal in očistil vse panje v čebelarstvu, bom opravil naslednje zase pomembno delo. Pregledal bom za- pis zalege na panjskih li- stih in izračunal povpreč- no stanje na obstoječem čebelnjaku. Če je povprečje šest polnih satov zalege, potem bom izvedel popra- vek pri vseh družinah, ki imajo štiri sate zalege ali manj, in vseh družinah, ki jih imajo po osem ali več, in to na naslednji način. Iz podpovprečno razvite družine z zalego do štiri sate ali manj vzamem dva sata zalege in matico ter jih dam v rezervo kot novo družino. Dodam ji še dva sata medu, en prazen sat in dve satnici. To matico, čeprav je v rezervi, ob priložnosti, ko imam presežek mladih matic, zamenjam. Družini, iz katere sem vzel zalego in matico, dam močno družino z lansko matico iz 7-satne rezerve z najmanj 5 sati ali več zalege. Iz nadpovprečno razvite družine z osmimi sati zalege ali več, ki bi pred pašo ali v njej rojile, pa prav tako vzamem dva sata z matico in oblikujem rezervno družino, kot je opisano v prejšnjem odstavku, s to razliko, da te matice do jeseni ne za- menjam, temveč uporabljam njeno pridno zaleganje za dela- nje novih rezerv in jo zamenjam šele konec avgusta. Družina, iz katere so bili vzeti matica in dva sata zalege, pa dobi drugo družino iz rezerve z najmanj petimi sati zalege in lansko ma- tico v plodišče. Presežek preostale zalege gre v medišče. Taka družina med prihajajočo pašo ne bo rojilno problematična. Ko prestavljam rezervne družine v gospodarske, matico tudi označim s številko panja, v katerega je šla. V rezervi so vsako leto vse matice mlajše od enega leta in neoznačene. Ta sedaj navedena dela bom opravil najmanj tri do štiri te- dne pred začetkom pričakovane paše. Še nekaj o medenem delu Tik pred cvetenjem češnje bom odprl pokrov matične rešetke po vsej površini, ki je bila do sedaj delno zaprta. Štiri satnice, ki so čakale v medišču, bom razmetal med gotove sate in odvzel ves presežek medu (zimska zaloga iz sladkorja). Če je teh satov malo, jih spravim v hladilnico za uporabo pri rezervnih družinah. Če pa je takih satov veliko, jih iztočim in med uporabim za izdelavo pogač. Običajno čebele ob cvetenju češnje satnice izgradijo, zato jih takoj, ko so narejene, več kot polovico prestavim v plodišče in za- menjam s štirimi sati po možnosti nepokrite zalege, obve- zno brez medu. Če imajo vsi plodiščni sati vence medu nad zalego, jih za nekaj dni obrnem tako, da so venci spodaj in jih čebele pospravijo. Šele nato jih prestavljam. Takoj ob naslednjem pregledu se pri dovolj močnih dru- žinah dodaja topla stavba treh satov v plodišče, in sicer dve satnici postavim v hladno stavbo, od tam pa dva sata zalege prestavim v toplo stavbo kot prvi in drugi sat. Tretji sat v topli stavbi, to je zadnji, pa je gradilnik. Fo to : J ož e S ev er Tri četrtine pokrita matična rešetka 4/2017 letnik CXIX114 ZDRAVJE ČEBEL Preprosta matičnica iz voska V besedilu sem omenjal matičnico iz voska za dodajanje matic. Ko je bila pri meni na obisku skupina čebelarjev iz Amerike, je eden od njih videl to kletko in vprašal, za kaj in kako se uporablja. Bil je presenečen, kako preprosta je ta stvar. Rekel je, da je videl po svetu več matičnic, kot ima las na glavi, plastičnih, lesenih, kovinskih, vendar tako prepro- ste še ne. Zato jo bom skušal opisati. Naredi se iz satnice, ki je pri delu segreta tako, da se lepo oblikuje in ne lomi. Košček satnice navijem v eni plasti na svinčnik ali paličico v debelini 8 mm. Ob stiku satnice po dolžini stisnem, da se vosek lepo sprime. Na enem koncu navite satnice jo za- prem z istim voskom. Po površini matičnice okrog in okrog naredim do deset luknjic. Matičnica je samo za enkratno uporabo, zato so luknjice za dodajanje matic v tujo družino manjše, narejene s toplo šivanko. Ob dodajanju matice se doda v matičnico za koruzno zrno pogače. Matičnice, s ka- terimi vračam označene matice v isto družino, imajo večje luknjice, narejene z manjšim segretim žebljičkom. Tu ne dodajam nič pogače. Ko dam matico v matičnico, pazim, da se je matica pomaknila že dovolj visoko po matičnici, da je pri zapiranju ne bi zdrobil. Preko zaprtega dela porinem zobotrebec in z njim pripnem matičnico v sredino gruče. Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Matičnica iz satnice Fo to : M B Povzročitelj bolezni je glivica (Ascosphaera apis). Glivi- ca je dvospolna in proizvaja moške in ženske micelije, ki tvorijo anteridije in oogonije. Z združitvijo dveh fiziološko različnih hifov nastaja razmnoževalni organ, ki vsebuje spore v obliki cist – sivozelene barve, kjer se nahajajo šte- vilni askusi (endogene spore v posebni celici) – skupine spor. Pred kaljenjem spore oblikujejo žogo. Spore so iz- jemno vitalne in trdožive, odporne na pare žvepla in for- maldehida; v mumificiranih ostankih ličink žive do 15 let (ponekod v literaturi najdemo podatek, da živijo celo 38 let). Za posledicami okužbe odmirata izključno trotovska zalega in zalega delavk. Bolezen se pojavlja občasno od aprila do oktobra, najpogosteje od junija do avgusta. Po- javlja se lahko nekaj let zaporedoma, ker prežive spore v srednjem črevesu čebel, pa tudi v medu. Le redko pa se po- javlja bolezen v takem obsegu, da družine za posledicami odmrejo. Do naravne okužbe prihaja kontaktno – s stikom kutikule ličinke s sporami ali oralno – preko ust. Zalega se lahko okuži v vseh svojih stopnjah razvoja. Najprej zbolijo trotovske šele pozneje ličinke delavk. Nespecifični dejavniki so: visoka vlažnost zraka, dežev- no obdobje, nezadostno osončeno stojišče, postavitev pa- njev od tal, ki je nižja od 30 cm, prehlajena zalega zaradi napačnih posegov čebelarja. Družino lahko okužimo tudi s premeščanjem satja iz okuženih družin v zdrave, če le-to vsebuje patogene spore v medenih vencih oz. so v celicah ostanki mumificiranih ličink. Na pojav poapnele zalege vpliva tudi pomanjkanje hrane, nekontrolirana uporaba antibiotikov (v Sloveniji niso dovoljeni, Op. ur.), akarici- dov in množična uporaba pesticidov; vse to namreč slabi čebeljo družino, zmanjšuje odpornost in ji ruši dinamično ravnotežje. Vse večje onesnaženje okolja in globalno segre- vanje sta tudi dejavnika, ki povečujeta dovzetnost za nasta- nek bolezni. Bolezen napada ličinke stare tri oz. štiri dni. Za okužbo poskrbe krmilke. Klinična slika na ličinkah je lahko drugačna od te na satju. Simptomi na ličinkah: ličinke se obarvajo rumenkasto, postajajo mehke, gladke in spreminjajoče se oblike; zatem postajajo ličinke svetlo rumene. Pozneje pa so ličinke hra- pave, otrdijo, postanejo lomljive, okrog njih pa nastaja mi- celijski ovoj, ki jih povsem preraste in zapolni ves prostor v celici. Micelij se tesno privija ob telo ličinke, glava ličinke pa ostaja prosta. V poznejših stadijih se ličinke, zaradi de- hidracije, manjšajo in so videti, kot bi bile posute z apnom; od tod tudi poimenovanje poapnela zalega. Če je prišlo do okužbe z micelijem samo enega spola, ko ne nastane raz- množevalni organ, tedaj so obolele ličinke bele barve. Ko pa pride do okužbe s sporami obeh spolov, se tvori razmnože- valni organ in ličinke se obarvajo zeleno oz. temno rjavo. Poapnela zalega ali askosferoza je bolezen če- belje zalege, tako pokrite kot odkrite. Za zdra- vljenje te bolezni imamo registrirana zdravila, poznamo pa tudi alternativne metode zdra- vljenja, do katerih so prišli čebelarji praktiki s poskušanjem. Da bi bili uspešni pri zdravljenju poapnele zalege moramo povzročitelja, pogoje za razvoj in bolezen samo dobro poznati. Kako se s poapnelo zalego spoprijemajo v Srbiji 4/2017 letnik CXIX 115 ZDRAVJE ČEBEL Zastava Svetovni dan čebel V lanskem letu smo izdelali zastavo Svetovni dan čebel, ki je že vseskozi izobešena na ČZS. Želimo si, da bi jo 20. maja izobesilo čim več čebelarskih društev in posameznih čebelarjev in na ta način izkazalo, da so ponosni, da so čebelarji, da cenijo čebelarsko tradicijo in da podpirajo pobudo za svetovni dan čebel. Pobuda od začetka naprej povezuje številne ljudi ne glede na narodno pripadnost ali veroizpo- ved, zato verjamemo, da bo pobuda dodatno povezala tudi vsa čebelarska društva in čebelarje. »Čebelarsko« zastavo imamo lahko izobešeno čez celo leto. Že v lanskem letu je več kot polovica čebelarskih društev izobesila to zastavo. Naročila za zastavo spreje- mamo na telefonski številki 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si, po ceni 30,50 EUR. Tajništvo ČZS Bolezenski znaki, ki jih lahko opazimo na satju s pokrito zalego, so vdrti pokrovci, posuti s pe- gami, včasih pa ostane pokrita zalega na videz nespremenjena. V celicah, ki so jih čebele od- krile najdemo mumificirane ličinke. Ko micelij prodre skozi pokrovce celic, tedaj je videti po- krita zalega tako, kot bi jo posuli z moko. Obo- lele ličinke hitro odmrejo, nekatere pred, dru- ge po pokrivanju celic, zato je poapnela zalega bolezen pokrite in odkrite zalege. Micelij iz no- tranjosti celice, v kateri je bolna oz. mumifici- rana ličinka prodre skozi voščeni pokrovček in na zunanji strani oblikuje svetlo pego, kar daje takšni zalegi poseben videz. Sum na pojav bolezni se postavlja na osnovi klinične slike, časa pojavljanja ter dejstva, da čebele sicer niso bolne (bolezen zalege, ki se pojavlja od aprila do oktobra). Diagnozo potrdi laboratorij z neposrednim pregledom mumifi- ciranih ličink tako, da se izolirajo povzročitelja na hranlji- vih podlagah. Ustrezen vzorec je sat z mumificiranimi tro- tovskimi ali ličinkami delavk, velik 10 x 10 do 14 cm. Da bi ne širili bolezni, je v analizo najbolje poslati celoten sat oz. ga ustrezno zmanjšati zunaj čebelnjaka ali v laboratoriju. Vsak vzorec je potrebno spakirati ločeno. Širjenje bolezni preprečujemo z neškodljivo odstrani- tvijo vseh odpadkov iz panja. Čebele zdravimo s stimula- tivnim hranjenjem obolelih družin s sladkorno raztopino z dodatkom vitamina C, ki ga dobimo v lekarni (1g vitamina na 1l sirupa); lahko uporabimo tudi B-kompleks. Obstaja tudi preparat Askotom, ki ga uporabimo po priloženem navodilu, pa timol-organska kislina: 1g timola na 1l siru- pa. Do naslednjih ugotovitev in posledično ukrepov, ki jih ne najdete v literaturi in jih kot veterinarka ne predpisu- jem, posredujem pa jih kot informacijo, so prišli čebelarji praktiki s poskušanjem, in sicer, da pri zdravljenju bole- zni pomagajo stroki česna, ki jih damo na satnike (stremo, premečkamo in porazdelimo glavico česna), bojda pomaga tudi čaj iz navadne bazilike (pest navadne bazilike, 1l vode in kilogram sladkorja). To pripomore k instinktivnemu odstranjevanju odmrlih ličink, ličink, kar počno čebele či- stilke, ki jih je v vsaki družini približno ena šestina. Tudi zmanjševanje prostora in posledično ustreznejše tempera- turne razmere v panju sta lahko koraka pri preprečevanju in zdravljenju te bolezni. Okuženo satje z zalego iz panja sežgemo. Skrbimo za higieno satja in ga poskušamo letno zamenjati vsaj eno tretjino. Preventivno skrbimo za dovolj živalne družine v ustrezno velikem – ne prevelikem panju. Čebele preselimo na suho, sončno stojišče; po potrebi za- menjamo matico. Če je okužba obsežna, čebele preselimo v nove panje, stare panje pa obžgemo. Panje lahko razku- žimo tudi z natrijevim karbonatom (natrijev lug-soda). Bolezni po zakonu v Srbiji ni potrebno prijaviti pristoj- nim veterinarskim službam. Poapnelo zalego primarno preprečujemo z dobro čebelarsko prakso, razkuževanjem orodja in opreme, po potrebi tudi zemljišča; ko je potreb- no, z analizo ustreznih vzorcev v pristojnih laboratorijih, natančnim spomladanskim in jesenskim pregledom in za- dostno zimsko zalogo ustrezne hrane (čebele nepokritega medu ne prepoznavajo kot zalogo). Snežana Milosavljević dr. vet. med. 4/2017 letnik CXIX116 OBVESTILA ČZS Vabilo k sodelovanju na dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2017 Ali se čebelarji zavedamo, kako pomembna je vloga dejavnosti, ki jo opravljamo, koliko znanja, vedenja in izkušenj imamo? Avtohtona kranjska čebela, dobro razvejana mreža če- belarjev, ki je še kako pomembna za zagotavljanje opraševanja in vzposta- vljanje ravnovesja v naravi, pa čebelji pridelki in izdelki ... Čebelarji smo ponosni na veljake svoje zgodovine in hkrati želimo pustiti močan pečat s pobudo in razglasitvijo svetovnega dne čebel. Več kot dovolj razlogov, da slovenski čebelarji odpremo vrata svo- jih čebelnjakov in predstavimo svojo dejavnost obiskovalcem ter s tem po- kažemo svojo povezanost, prepoznav- nost in moč. Lanskoletni izjemni od- ziv društev, ko je odprlo vrata več kot 150 čebelarskih društev po Sloveniji, je postal že tradicionalen dogodek, ki ga skupaj z društvi organizira ČZS, JSSČ. Dan odprtih vrat slovenskih čebelar- jev bo v petek, 9. junija 2017, oziroma se bodo čebelarji prilagodili lokalnim praznikom in bodo odprli svoja vrata že pred oz. po uradno napovedanem datumu. ČZS, JSSČ, bo k sodelovanju povabila slovenske občine, da bodo prek svojih lokalnih glasil poskrbele za promocijo dogodka v domačem ČD. K sodelovanju bomo povabili tudi pred- stavnike državnih organov in poskrbe- li, da bo dogodek odmeval v medijih. Več o dogodku in prijavnico za sodelo- vanje boste našli na spletni strani ČZS. Izpolnjeno prijavnico o sodelovanju pošljite najkasneje do 20. aprila 2017 na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Posebno opozorilo: prosim, da na prijavnici označite, kje boste prevzeli promocijski material. Material bo mo- žno prevzeti na občnem zboru 8. apri- la na ČZS ali na čebelarskem prazniku 20. maja v Laškem oz. na sedežu ČZS. Letos boste lahko v okviru promo- cijskega materiala dobili tudi plaka- te v velikosti A3, kamor boste vpisali podatke: ime čebelarskega društva, lokacijo, datum in uro dogodka. Na tak način boste še dodatno opozorili na dogodek in privabili ter motivirali obiskovalce, da vas obiščejo. Vljudno vabljeni k sodelovanju. PREPOZNAVNI – POVEZANI – MOČNI, ODPRIMO VRATA SVOJIH ČEBELARSTEV! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 66. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 66. redni občni zbor ČZS bo v sobo- to, 8. aprila 2017, ob 9. uri v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici. Dnevni red: 1. Slovesen začetek in izvolitev de- lovnih organov. 2. Razglasitev prejemnikov in po- delitev odlikovanj in častnih di- plom Antona Janše ter nagrade Petra Pavla Glavarja. 3. Podelitev priznanj predsednika ČZS. 4. Poročilo verifikacijske komisije. 5. Poročilo o uresničitvi delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2016 in predsednikovo poročilo. 6. Poročilo Nadzornega odbora ČZS. 7. Razprava o poročilih in sprejem poročil. 8. Sprejetje revidiranega poslovne- ga poročila ČZS za leto 2016. 9. Sprejetje delovnega in finančne- ga načrta ČZS za leto 2017. 10. Delegatska vprašanja in predlogi. Občni zbor je najvišji organ ČZS, ki ga sestavljajo delegati članov krov- ne čebelarske organizacije. En dele- gat zastopa enega člana ČZS. Torej je vseh delegatov občnega zbora ČZS 206. Na občnem zboru ima posame- znik glasovalno pravico samo, če se ga udeležuje kot delegat in ima poobla- stilo društva oz. zveze. Delegati mora- jo biti člani ČZS. Občni zbor je javen. Najpomembnejše delo občnega zbora sta pregled dela ČZS v preteklem letu in predvsem sprejem programa dela za tekoče leto. Želja in cilj vseh nas je dobro poslovanje ČZS in občni zbor je priložnost in možnost, da delegati po- vedo mnenje svojega društva ali zveze o delovanju ČZS. Predvsem pa, da po- dajo svoje predloge za izboljšanje dela ČZS. Žal pa se občnega zbora vsako leto udeleži le od 120 do 150 delegatov, in to večinoma iz enih in istih društev. Vsem tem se zahvaljujem za udeležbo in s tem konstruktivno sodelovanje pri delovanju ČZS. Obenem pa naprošam vsa tista društva, katerih delegati se ne udeležujejo občnega zbora ČZS, da iz- berejo take delegate, ki bodo na občni zbor prišli. V svojem imenu in v imenu vodstva ČZS prosim društva, da v naj- večji možni meri pošljejo svoje delega- te na 66. redni občni zbor ČZS. Na leto- šnjem občnem zboru ČZS bo potekala tudi delitev sadik lip in semen sončnic za osnovne šole in vrtce. Samo s skup- nimi močmi bomo lahko uresničevali želje čebelarjev iz vse Slovenije. Boštjan Noč, predsednik ČZS Tekmovanje iz medene kulinarike ČZS in ČD Laško bosta v sklopu če- belarskega praznika v Laškem orga- nizirala tekmovanje v medeni kulina- riki. Tokrat bo poudarek na pripravi jedi – medene enolončnice z medom, vključenim v kakovostne sheme –, s ciljem promocije kakovostnih shem medu med čebelarji in širšo javno- stjo. K sodelovanju ste vabljene me- šane ekipe, ki bodo zastopale posa- mezna društva, regije. Razpis je bil predstavljen na seji UO in je objavljen na spletni strani ČZS. Oseba za stik: Tanja Magdič (040/436 513). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EV ROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE 4/2017 letnik CXIX 117 OBVESTILA ČZS Pripravlja se predstavitveni katalog slovenske čebelarske opreme V petek, 10. marca 2017, je bil v Celju, ob robu sejma ApiSlovenija, organiziran sestanek s slovenskimi proizvajalci če- belarske opreme, ki ga je vodil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Katalog želimo pri- praviti v sodelovanju med MKGP-jem, ČZS in proizvajalci opreme, pri čemer bi ga v manjšem deležu (največ 100 evrov) sofinancirali tudi proizvajalci, saj bi na ta način potrdili svojo zavezanost k projek- tu. Vsi proizvajalci bi bili predstavljeni na enakovreden način (enoten predsta- vitveni profil). Cilj je, da bi bil katalog pri- pravljen do kongresa Apimondie v Tur- čiji (konec septembra 2017) oziroma po možnosti že do politično-gospodarske- ga srečanja kmetijskih ministrov Kitaj- ske in držav Srednje in Vzhodne Evrope (skupina 16 + 1), ki bo potekalo v Sloveniji 25.−27. avgusta 2017. Iniciativna skupina proizvajalcev, ki se je zbrala na sestanku, je določila predstavnike, ki bodo usklaje- vali dejavnosti priprave kataloga. To so g. Matjaž Pogačnik, g. Borut Šuštar in g. Aleš Goričan. S strani ČZS bo oseba za stik g. Boštjan Noč (nocb@czs.si), s strani ministrstva pa ga. Snežana Popo- vič. Vabimo proizvajalce slovenske opre- me, da se nam pridružite. Do sedaj se je skupnemu projektu pridružilo pribl. 20 proizvajalcev. Vse zainteresirane ob- veščamo, da je zadnji rok za odločitev o sodelovanju v katalogu 15. april 2017. S skupno predstavitvijo in nastopom bomo lažje osvojili svet! Boštjan Noč, predsednik ČZS Ekološki čebelarji, oddajte vloge za plačila iz PRP-ja V ponedeljek, 27. februarja, se je zače- lo obdobje za vnos zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za leto 2017. V lanskem letu smo v Slovenskem čebelarju (9-2016, str. 300) objavili članek o ekolo- škem čebelarjenju, v katerem smo nave- dli med drugim tudi možnosti sloven- skih ekoloških čebelarjev za pridobitev namenskih sredstev iz ukrepa ekološko kmetovanje v okviru PRP 2014−2020. Tako vam svetujem, da si še enkrat pre- berete omenjeni članek in tam omenje- ne uredbe, ki opredeljuje tako zahteve kot tudi pogoje za vstop v ukrep in pri- dobivanje plačil, ter če želite oddati zah- tevek, zadevo izvedete v skladu s spodaj zapisanimi priporočili in datumi. Vaša priprava na izpolnjevanje zbirnih vlog za leto 2017 Da bo vnos vloge in zahtevkov po- tekal kar se da tekoče, prosimo, da se naročite za vnos pri svojem lokalnem kmetijskem svetovalcu, kjer boste iz- vedeli tudi, kaj vse morate prinesti s se- boj na vnos. Več informacij boste tako našli pri svojih kmetijskih svetovalcih ali na spletnih straneh kmetijsko-goz- darskih zavodov. Kmetijski svetovalci bodo letos na 75 vnosnih mestih po vsej Sloveniji svetovali vlagateljem v zvezi z ukrepi kmetijske politike, nudili pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog in izvedli elek tronsko izpolnjevanje ter oddajo zahtevkov. V naslednji številki Sloven- skega čebelarja pa bomo objavili obvestilo s podrobnimi opredelitvami zahtev in pogojev za uspešno pridobivanje plačil in samo ekološko čebelarjenje. Mitja Zupančič, KGZS, zavod CE Razpis za naj čebelarski spominek in darilo ČZS je s ciljem povečanja ponudbe spominkov in daril s področja čebelar- stva na svoji spletni strani www.czs.si objavila razpis za naj čebelarski spo- minek in darilo. Čebelarski spominki in darila namreč predstavljajo velik tržni potencial v primeru razglasitve svetovnega dneva čebel in prav je, da se zbere ponudba spominkov in daril, ki so na trgu. Zbiranje najizvirnejših spominkov in daril bo potekalo v treh kategorijah: a) čebelji pridelki in izdelki iz če- beljih pridelkov v izvirnih daril- nih embalažah; b) spominki, povezani s čebelarsko tradicijo, ki so že na trgu; c) predlog daril in spominkov, po- vezanih s čebelarstvom, ki se še ne pojavljajo na trgu. Prodajna vrednost spominka ne sme presegati 42 EUR z vključenim DDV. Spominke in darila je treba poslati na naslov ČZS, Brdo pri Lu- kovici 8, 1225 Lukovica do 10. 6. 2017. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom dobite na ČZS po telefonu 01/729 61 04 ali 040/436 513 in e-naslo- vu: tanja.magdic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Redni rok za vložitev zbirne vloge (zahtevek za neposredna plačila, prenos plačilnih pravic, zahtevek za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, zahtevek za KOPOP, EK, OMD, dobrobit živali, za prašiče, govedo in drobnico …). Od 27. februarja do 6. maja 2017 oz. 8. maja 2017 (ker je 6. maj sobota). 25-dnevni zamudni rok za vložitev zbirne vloge (1-odstotno znižanje plačil/delovni dan za vse zahtevke in 3-odstotno znižanje za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve). Če se zbirna vloga odda po 25-dnevnem zamudnem roku, so vsi zahtevki iz zbirne vloge zavrnjeni. Od 8. do 31. maja 2017. Izdelava ali posodobitev programa dejavnosti za vključene v KOPOP in EK (zainteresirani za vstop ter obstoječi vključeni v ukrepa KOPOP in EK). Najpozneje na dan oddaje zbirne vloge. Izdelava individualnega načrta preusmeritve KMG-ja iz konvencionalne v ekološko pridelavo (za upravičence, ki prvič vstopajo v kontrolo EK-ja v letu 2017). Do 20. decembra 2017. Redno 6-urno usposabljanje za vse vključene v ukrep EK-ja. Do 20. decembra 2017. 4/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 118 Sveta maša za dobro letino in pokojne čebelarje ter odprtje apiterapevtskega čebelnjaka Vabimo vas na sveto mašo ob kape- lici sv. Ambroža na Brdu pri Lukovici, ki jo bo daroval domači župnik g. Pavel Okoliš z namenom dobre letine in za pokojne čebelarke, čebelarje. Po sveti maši bosta blagoslov in svečano odpr- tje preurejenega čebelnjaka ČD Luko- vica v apiterapevtske na- mene. Sledilo bo družabno srečanje. Vabljeni v četrtek, 20. 4. 2017, ob 16. uri. ČD Lukovica Povprečna cena medu v pro- daji na drobno v letu 2016 Komisija UO ČZS za ekonomiko če- belarjenja je na redni seji, 14. 2. 2017, sprejela sklep, na podlagi katerega je v skladu s 13. členom Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Ur. l. RS, št. 60/13) ugotovila in potrdila pov- prečno ceno medu v prodaji na drobno v letu 2016, ki jo je potrdil tudi UO na svoji redni seji 16. 3. 2017. Ta je osnova za obračun povračila stroškov, ki jih imajo izvajalci pašnega reda pri razporejanju čebel. Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2016 je bila 10,85 EUR/1 kg. Po pravilniku se pašnina obračuna- va v vrednosti 10 odstotkov od cene 1 kg medu v prodaji na drobno. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Izvajanje terenskega svetovanja in delavnic Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu v mesecu aprilu Sedaj že vstopamo v čas, ko bomo imeli prva dela s čebelami. Tisti, ki vstopate v čebelarsko sezono prvič, pa tudi ogromno dodatnih vprašanj o delu s čebelami. Za vsa vprašanja oz. pomoč so vam na voljo terenski sve- tovalci, ki delujejo po posameznih ob- močjih. Seznam terenskih svetovalcev v čebelarstvu je objavljen na spletni strani ČZS. V tem času so vam na voljo za nasvete: - pri dodajanju satnic in gradilni- kov v čebeljo družino, - pri ureditvi čebelje družine v panju, - pri spremljanju in izvajanju osnovne odbire. Nasvete vam nudijo tudi s področja varne hrane, ekonomike in glede ure- ditve čebelarske dokumentacije. V prejšnjih številkah SČ smo že omenili, da bodo izvajali na svojih območjih delovanja delavnice z na- slovom Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu. Za izvedbo teh delavnic so imeli terenski svetovalci dodatno usposabljanje na ČZS, da vam bodo kakovostno podali vsebine. Veste, da v čebelarstvu ni visokih donosov brez močnih čebeljih družin, ne glede na tehnologijo, ki jo uporabljamo pri svo- jih čebelah. Tako vam bodo predstavili številne dejavnike, ki vplivajo na uspe- šno čebelarjenje, in tudi, kako ohraniti močne in vitalne čebele čez leto. Zato ste vsi skupaj vabljeni, da se udeležite teh delavnic na terenu. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Iščemo dva terenskega svetovalca JSSČ išče dva čebelarja za po- krivanje terenskega svetovanja za območje Notranjske (Cerknica, Postojna) in za območje Primor- ske (Ajdovščina, Nova Gorica, Idri- ja, Tolmin). Pogoji: • najmanj petletne izkušnje s področja čebelarstva in čebe- larjenje z najmanj 10 čebeljimi družinami, • najmanj srednješolska izobrazba, • terenski svetovalec si sam za- gotovi in organizira prevoz do lokacije, kjer svetuje. Druge informacije prejmete pri g. Tomažu Samcu: 040/436 517 ali tomaz.samec@czs.si. Termin Izvajalec Kraj Kontakt Pomurski okoliš 4. apr., 16.00 Jakob Madjar Nacionalni veterinarski inštitut Murska Sobota g. Čiček 041/530 688 13. apr., 18.00 Franc Tratnjek BŠ Rakičan g. Tratnjek 041/606 013 20. apr., 17.00 Jakob Madjar Gostilna Šadl, Križevci pri Ljutomeru g. Ostrc 041/208 239 21. apr., 16.00 Jakob Madjar Šolski čebelnjak Sveti Jurij Rogaševci g. Madjar 041/598 356 24. apr., 18.00 Franc Tratnjek TC Tuš - Kocet, Lendava g. Časar 041/471 088 25. apr., 18.00 Franc Tratnjek Dom ČD Beltinci g. Šemen 031/787 235 Podravski okoliš 3. apr., 17.00 Uroš Smolar V prostorih čebelarskega društva Ruše g. Smolar 041/278 425 Termin Izvajalec Kraj Kontakt 4. apr., 17.00 Uroš Smolar Razvojni center Poljčane g. Rojs 041/826 690 4. apr., 18.00 Martin Čuš ČD Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj g. Vertič 040/290 739 6. apr., 17.00 Uroš Smolar V prostorih OŠ Janka Padežnika, Maribor g. Vogrinec 041/88 705 6. apr., 18.00 Martin Čuš ČD Juršinci, Kulturni dom Juršinci 10 g, Križan 070/600 911 11. apr., 18.00 Martin Čuš Čebelarski dom ČD Markovci ga. Petrovič 040/375 408 Koroški okoliš 2. apr., 10.00 Janko Goričan Pri g. Kadišu (ČD Dravograd) g. Kadiš 031/644 534 7. apr., 17.00 Pavel Praper Dom upokojencev Slovenj Gradec g. Jelen 041/522 230 9. apr., 10.00 Janko Goričan Pri ge. Marini Galar, Pernice 14, Muta (ČD Vuzenica - Muta) g. Žvikart 031/375 107 Urnik delavnic Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu 4/2017 letnik CXIX 119 OBVESTILA ČZS Termin Izvajalec Kraj Kontakt 14. apr., 17.00 Pavel Praper Čebelarski dom Brdavsevo Žerjav g. Mičič 041/754 272 29. apr., 10.00 Janko Goričan Pri g. Begiču, na Vasi, Radlje ob Dravi g. Begič 051/371 679 30. apr., 10.00 Pavel Praper Šolski čebelnjak Prevalje g. Vogel 041/347 229 Celjski okoliš 3. apr., 17.00 Andrej Jernej V prostorih Kulturnega centra Rogaška Slatina – soba 34 g. Janžek 031/608 879 4. apr., 18.00 Peter Babnik Kulturni dom Vojnik g. Babnik 041/211 295 10. apr., 17.00 Andrej Jernej Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 11. apr., 18.00 Peter Babnik Otročji kino Laško, Trubarjeva ulica 13, Laško g. Šolar 030/604 069 11. apr., 18.00 Franc Podrižnik Hotel BENDA Mozirje g. Čopar 041/665 178 13. apr., 17.00 Franc Podrižnik Čebelarski dom Polzela g. Grm 041/201 327 19. apr., 18.00 Peter Babnik Kulturni dom Dobrna (lokacija šola) g. Krulec 051/335 616 24. apr., 17.00 Andrej Jernej Krajevna skupnost Blagovna g. Jernej 040/650 850 Zasavski okoliš 18. apr., 18.00 Franc Podrižnik Čebelarski dom Izlake ga. Dolinšek 031/881 999 Posavski okoliš 11. apr., 17.00 Vinko Sajtl Kulturni dom Šentjanž g. Kolenc 041/342 070 12. apr., 17.00 Vinko Sajtl Na gradu, Sevnica g. Metelko 040/570 933 Dolenjski okoliš 6. apr., 17.00 Franc Kobe Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto g. Kobe 041//940 606 7. apr., 18.00 Vinko Sajtl OŠ Šentjernej g. Sajtl 041/546 528 21. apr., 17.00 Franc Kobe Čebelnjak g. Kobeta, Dolž, Lipnica 15, Novo mesto g. Kobe 041/940 607 25. apr., 17.00 Franc Kobe V čebelarskem domu Podstenice, Dolenjske toplice g. Kobe 041/940 608 Belokranjski okoliš 12. apr., 18.00 Dušan Milinkovič Sela pri Otovcu, Črnomelj g. Milinkovič 030/604 090 26. apr., 18.00 Dušan Milinkovič Nekdanja Srednja šola Metlika, Partizanski trg 4, Metlika ga. Kokot 031/393 818 Ljubljanski okoliš 4. apr., 18.00 Janez Markič Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Nakrst 031/261 890 6. apr., 17.00 Brane Borštnik Čebelarski dom Apis Ribnica g. Škulj 041/368 115 Termin Izvajalec Kraj Kontakt 7. apr., 17.00 Roman Marinko Dvorana KS Notranje Gorice g. Marinko 030/604 008 8. apr., 17.00 Roman Marinko Prešernova dvorana, Narodni dom Logatec g. Žakelj 041/560 573 14. apr., 17.00 Brane Borštnik Center Ig g. Prainfalk 031/635 934 21. apr., 17.00 Brane Borštnik Gasilski dom Velike Lašče, Cesta na postajo g. Borštnik 031/336 905 21. apr., 18.00 Dušan Milinkovič Lovski dom, Kočevje g. Intihar 040/323 858 22. apr., 18.00 Roman Marinko ČD Borovnica (dvorana nad vrtcem) g. Jereb 051/281 087 Gorenjski okoliš 5. apr., 18.00 Janez Markič Pr' Šprajcarju g. Šink 041/386 662 7. apr., 18.00 Tomaž Pintar Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Demšar 041/482 982 8. apr., 15.00 Janez Markič Občina Poljane g. Inglič 031/500 309 11. apr., 17.00 Janez Markič Občina Cerklje g. Štular 051/351 845 19. apr., 16.00 Tomaž Pintar OŠ Selca, Selca g. Čenčič 031/741 371 3. maj, 17.00 Tomaž Pintar V prostorih občine Tržič g. Perne 041/643 506 Notranjski okoliš 6. apr., 18.00 Rajko Anzeljc Park vojaške zgodovine, Pivka g. Dolgan 040/757 694 11. apr., 17.00 Rajko Anzeljc Medgeneracijski center Gaber - Loška dolina g. Meden 031/344 147 26. apr., 18.00 Rajko Anzeljc Dvorana Bloški smučar, Nova vas na Blokah g. Anzeljc 030/604 041 Obalnokraški okoliš 4. apr., 18.00 Klavdijo Babič V prostorih OŠ Dekani g. Babič 030/604 036 8. apr., 10.00 Klavdijo Babič Učni čebelnjak Hrastovlje g. Babič 030/604 036 22. apr., 10.00 Klavdijo Babič Učni čebelnjak Hrastovlje g. Babič 030/604 036 12. apr., 18.00 Vlado Auguštin Čebelarski dom Ilirska Bistrica, Levstikova 8b ga. Urh 031/423 322 Primorski okoliš 12. apr., 17.00 Aleš Bozovičar Knjižnica Cirila Kosmača, Tumov drevored 6, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 13. apr., 17.00 Aleš Bozovičar Zavod za gozdove, Trg sv. Ahacija 2, Idrija g. Kolenc 041/468 121 24. apr., 16.00 Jure Justinek Krajevna skupnost Solkan, Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan g. Šuligoj 041/583 596 26. apr., 17.00 Jure Justinek OŠ Dobravlje, Dobravlje 1, Dobravlje g. Turk 041/724 831 Oblačila za prosti čas so sedaj na voljo v tajništvu ČZS. Naročila spreje- mamo na 041/370 409, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si. Oblačila pošlje- mo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Artikel Cena v EUR z DDV polo majica (moška in ženska) 18,30 majica (moška in ženska) 15,30 vetrovka (moška in ženska) 60,70 kapa 7,9 Novo na ČZS – obleke slovenskih čebelarjev za prosti čas 4/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 120 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. apr. 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Čebelarski dom, Neblo 1b, Dobrovo v Brdih g. Štucin 041/450 240 3. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Biotehniška šola Rakičan, Rakičan, Lendavska 3, Murska Sobota g. Rožman 041/751 824 3. apr. 16.00 2. sklop** mag. Vida Lešnik ŠKTM Radlje, Mariborska cesta 4, Radlje ob Dravi ga. Lešnik 041/ 645 792 3. apr. 17.00 5. sklop** mag. Ivo Planinc OŠ Bovec, Bovec g. Planinc 041/740 805 4. apr. 15.00 4. sklop** mag. Vida Lešnik NVI MS, Noršinska 35, Murska Sobota ga. Lešnik 041/ 645 792 5. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 5. apr. 16.00 1. sklop** Suzana Skerbiš Nova vas na Blokah 4a (dvorana pri telovadnici), Nova vas ga. Skerbiš 041/645 763 5. apr. 16.00 3 sklop** mag. Vida Lešnik Čebelarski dom Žerjav, Mrdavsovo – Žerjav, Črna na Koroškem ga. Lešnik 041/ 645 792 5. apr. 17.00 5. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj društveni čebelnjak ČD Tržič pod Vilo Bistrico ga. Jenko Rogelj 041/645 769 5. apr. 17.00 4. sklop** Jana Kapelj Kulturni dom, Skaručna 42, Vodice ga. Kapelj 031/339 292 5. apr. 17.00 2. sklop** mag. Ivo Planinc Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Tolmin g. Planinc 041/740 805 5. apr. 18.00 5. sklop** Jana Kapelj Kulturni dom, Skaručna 42, Vodice ga. Kapelj 031/339 292 6. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Gasilski dom Frankolovo, Stražica 2, Frankolovo g. Babnik 041/211 295 6. apr. 16.00 5. sklop** mag. Vida Lešnik OŠ D. Flisa, Šolska ul. 10, Hoče ga. Lešnik 041/ 645 792 6. apr. 17.00 2. sklop** mag. Ivo Planinc Krajevna skupnost Solkan, Solkan g. Planinc 041/740 805 6. apr. 17.00 1. sklop** Anita Vraničar Novak Mahovnik 90, Kočevje ga. Vraničar Novak 041/649 495 7. apr. 15.30 3. sklop** mag. Ivo Planinc Večnamenski center Cerkno, Cerkno g. Planinc 041/740 805 7. apr. 16.00 5. sklop** mag. Vida Lešnik Čebelji gradič, Rogaševci ga. Lešnik 041/ 645 792 10. apr. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Bar Veseljak, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec g. Jelen 041/522 230 10. apr. 18.00 Vzreja čebeljih matic* Milan Meglič mala dvorana, Kmetijska zadruga Medvode, Cesta ob Sori 11, Medvode g. Ločniškar 051/636 504 11. apr. 16.00 6. sklop** mag. Vida Lešnik Pohorska vila, Pivola 8, Hoče ga. Lešnik 041/ 645 792 11. apr. 17.00 3. sklop** Anita Vraničar Novak Kinodvorana OŠ Šentjernej, Prvomajska cesta 9, Šentjernej ga. Vraničar Novak 041/649 495 11. apr. 18.00 Čebelarjenje na Havajih Erik Luznar ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Finžgar 041/633 185 11. apr. 18.00 3. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj Gasilski dom, Zgornje Rute 85, Gozd Martuljek ga. Jenko Rogelj 041/645 769 11. apr. 18.00 3. sklop** mag. Ivo Planinc Biotehniška šola Šempeter, Šempeter pri Gorici g. Planinc 041/740 805 11. apr. 19.00 Oskrba čebeljih družin med letom* Brane Borštnik večnamenska dvorana, Trebelno g. Dragan 040/341 586 12. apr. 16.00 6. sklop** mag. Ivo Planinc Krajevna skupnost Solkan, Solkan g. Planinc 041/740 805 12. apr. 17.00 4. sklop** Suzana Skerbiš Hrastovlje (učni čebelnjak), Črni Kal ga. Skerbiš 041/645 763 Urnik usposabljanj v aprilu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja ob- vezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o apitehničnih ukre- pih, smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prinesite veterinar- ski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Programa izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izo- braževanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bo- lezenskih znakov pri čebeljih druži- nah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdra- vljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Po- znavanje zdravil za zdravljenje bole- zni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in neškodljivo odstranjevanje neporabljenih zdra- vil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdra- vil za zdravljenje bolezni pri čebe- ljih družinah, vodenje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje če- belarjev začetnikov s področja zdra- vstvenega varstva čebel. 4/2017 letnik CXIX 121 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 12. apr. 17.00 6. sklop** mag. Vida Lešnik Biotehniška šola Rakičan ga. Lešnik 041/ 645 792 12. apr. 18.00 5. sklop** Suzana Skerbiš Hrastovlje (učni čebelnjak), Črni Kal ga. Skerbiš 041/645 763 13. apr. 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukel Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 14. apr. 16.00 4. sklop** Suzana Skerbiš MGC Gaber, C. Notranjskega odreda 45, Stari trg pri Ložu ga. Skerbiš 041/645 763 14. apr. 17.00 4. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj dvorana PGD Žiri, Logaška cesta 13, Žiri ga. Jenko Rogelj 041/645 769 14. apr. 17.00 4. sklop** Jana Kapelj zadružni dom Dolsko, 1262 Dol pri Ljubljani ga. Kapelj 031/339 292 14. apr. 17.00 5. sklop** Suzana Skerbiš MGC Gaber, C. Notranjskega odreda 45, Stari trg pri Ložu ga. Skerbiš 041/645 763 14. apr. 19.00 1. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj dvorana PDG Žiri, Logaška cesta 13, Žiri ga. Jenko Rogelj 041/645 769 18. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 18. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Center biotehnike in turizma – Grm, Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto referat višje šole 07/393 47 34 18. apr. 16.00 6. sklop** mag. Vida Lešnik dom upokojencev, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec ga. Lešnik 041/ 645 792 18. apr. 17.00 2. sklop** mag. Ivo Planinc Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna g. Planinc 041/740 805 19. apr. 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 19. apr. 16.00 4. sklop** mag. Vida Lešnik pisarna ČD Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj ga. Lešnik 041/ 645 792 19. apr. 16.00 4. sklop** Suzana Skerbiš pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 19. apr. 17.00 5. sklop** Suzana Skerbiš pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 19. apr. 19.00 4. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj OŠ Dobravlje, Dobravlje g. Planinc 041/740 805 20. apr. 16.00 3. sklop** mag. Vida Lešnik gostilna Šadl, Križevci pri Ljutomeru ga. Lešnik 041/ 645 792 20. apr. 17.00 5. sklop** mag. Ivo Planinc Gozdno gospodarstvo Idrija, Idrija g. Planinc 041/740 805 20. apr. 17.00 5. sklop** Anita Vraničar Novak OŠ Loka, Kidričeva ulica 18, Črnomelj ga. Vraničar Novak 041/649 495 21. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Krajevna skupnost Dekani, Dekani 209, Dekani ga. Smrdelj 041/613 067 21. apr. 17.00 5. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj Dom čebelarjev Brode, Brode 37, Škofja Loka ga. Jenko Rogelj 041/645 769 21. apr. 17.00 4. sklop** Jana Kapelj KS Notranje Gorice, Podpeška cesta 380, Notranje Gorice ga. Kapelj 031/339 292 21. apr. 18.00 5. sklop** Jana Kapelj KS Notranje Gorice, Podpeška cesta 380, Notranje Gorice ga. Kapelj 031/339 292 21. apr. 18.00 1. sklop** mag. Ivo Planinc prostori ČD Kanal Brda v Neblem, Dobrovo g. Planinc 041/740 805 24. apr. 16.00 3. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj OŠ Šenčur, Pipanova cesta 43, Šenčur ga. Jenko Rogelj 041/645 769 24. apr. 16.00 6. sklop** mag. Ivo Planinc Šolski center Postojna, Cesta v Staro vas 2, Postojna g. Planinc 041/740 805 24. apr. 16.30 3. sklop** Alenka Jurić kulturni dom, Trg Jožeta Lampreta 3, Šoštanj ga. Jurić 041/900 005 24. apr. 17.00 2. sklop** mag. Vida Lešnik TC Tuš Kocet, Lendava ga. Lešnik 041/ 645 792 25. apr. 17.00 5. sklop** mag. Ivo Planinc Park vojaške zgodovine Pivka g. Planinc 041/740 805 25. apr. 17.00 5. sklop** Anita Vraničar Novak gasilski dom, Dvor 95, Dvor ga. Vraničar Novak 041/649 495 25. apr. 17.00 4. sklop** mag. Vida Lešnik Čebelarski dom Beltinci ga. Lešnik 041/ 645 792 26. apr. 16.00 4. sklop** Suzana Skerbiš čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 26. apr. 17.00 4. sklop** Jana Kapelj Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje ga. Kapelj 031/339 292 26. apr. 17.00 5. sklop** Suzana Skerbiš čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 28. apr. 16.00 2. sklop** Alenka Jurić Gasilski dom Ravenska vas 3, Zagorje ob Savi ga. Jurić 041/900 005 10. maj 18.00 5. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a Lesce g. Korošec 031/616 187 * Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva, ** Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.) 4/2017 letnik CXIX122 OBVESTILA ČZS Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Poljanska gora −12,5 poraba hrane Bistriško Pohorje −10,4 poraba hrane Bohor − Lisca −9,5 poraba hrane Braslovče −12,9 poraba hrane Dolenjske Toplice −8,5 poraba hrane Goriška brda −8,9 poraba hrane Goriško, Šempeter −8,1 poraba hrane Gorjanci, Kostanjevica na Krki −8,2 poraba hrane Ilirska Bistrica −11,1 poraba hrane Lenart −10,2 poraba hrane Kanalsko, Tolminsko −8,9 poraba hrane Kočevski rog −11,1 poraba hrane Koper, Dekani −10,9 poraba hrane Kostrivnica, Lahomno −12,4 poraba hrane Kozjak − Veliki Boč −8,2 poraba hrane Bohinj −11,5 poraba hrane Krim − Iška vas −10,4 poraba hrane Krško, Sevniško −9,5 poraba hrane Laško, Malič −8,9 poraba hrane Lendava −7,2 poraba hrane Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Ljutomer −8,5 poraba hrane Logaška planota, Menišija −12,2 poraba hrane Lovrenško Pohorje −7,2 poraba hrane Mali Bakovci −9,4 poraba hrane Kranjska Gora −13,6 poraba hrane Metlika −11,4 poraba hrane Podčetrtek −10,1 poraba hrane Ptuj, Haloze −8,9 poraba hrane Ribniško Pohorje −10,4 poraba hrane Slovenska Bistrica, Oplotnica −11,7 poraba hrane Slovenske gorice, Korena −10,2 poraba hrane Snežnik, Grajševka −12,4 poraba hrane Stojna −11,9 poraba hrane Travna gora −9,4 poraba hrane Trnovski gozd −12,8 poraba hrane Vransko, Prebold −10,8 poraba hrane Vrhnika, Borovnica −11,0 poraba hrane Zreško Pohorje −9,7 poraba hrane Žužemberk −11,7 poraba hrane Podatki o gibanju tehtnic od 21. 9. 2016 do 20. 3. 2017 RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si. h Telefonski odzivnik: 01/729 61 20. Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Naslov za oddajo pisne vloge Rok za oddajo Informacije Ajdovščina akacija Milan Lisjak, Vrtovče 30, 5259 Branik 10. 4. 2017 g. Lisjak, 031/804 788 Kanal - Brda akacija Ivan Mencin, Staničeva ulica 5, 5213 Kanal 11. 4. 2017 g. Mencin, 031/727 798 Pivka akacija Dejan Sanabor, Petelinje 28, 6257 Pivka 12. 5. 2017 g. Sanabor, 041/933 366 Moravske Toplice akacija ČD Moravske Toplice, Ivanci 39, 9222 Bogojina 15. 4. 2017 g. Čiček, 041/530 688 Nova Gorica akacija Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica 15. 4. 2017 g. Bavdaž, 041/975 393 Postojna divja češnja ČD Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna 15. 4. 2017 g. Posega, 031/280 247 Postojna lipa ČD Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna 15. 4. 2017 g. Posega, 031/280 247 Gornji Grad* smreka ČD Gornji Grad, Novo Naselje 48, 3342 Gornji Grad 30. 4. 2016 g. Fale, 031/540-871 Ruše gozd Andrej Pliberšek, Pod goroj 57, 2342 Ruše 10. 5. 2017 g. Pliberšek, 031/301 086 Pivka gozd Dejan Sanabor, Petelinje 28, 6257 Pivka 12. 5. 2017 g. Sanabor, 041/933 366 Nova Gorica gozd Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica 15. 5. 2017 g. Bavdaž, 041/975 393 Postojna gozd ČD Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna 15. 5. 2017 g. Posega, 031/280 247 Ajdovščina gozd Milan Lisjak, Vrtovče 30, 5259 Branik 20. 5. 2017 g. Lisjak, 031/804 788 PRODAM Seme ajde – medovita čebelica, 300 kg, za posevek (okolica Ptu- ja), tel.: 041/958 434. Cvetni prah, zelo kakovosten, vsak dan sproti pregledan, oči- ščen in zamrznjen, v prvi polovici meseca maja (okolica Celja), tel.: 051/610 398. Medovito ajdo – koroška črna, večjo količino, ugodno za setev in ajdovo moko, tel.: 041/503 018. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen, tel.: 041/990 360. Cvetni prah osmukanec, lanski in sveže zamrznjen cvetni prah osmukanec ter lipove satnike, lepljene, zbite, lahko zažičene, tel.: 040/845 113. Cvetlični med, mešan z lipo, tel.: 041/575 477. Cvetlični med, lastne pridelave v sodih ali kozarcih, tel.: 041/620 810. Cvetlični, akacijev, gozdni in lipov med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični med, lastne pridelave v kozarcih ali 40-kg sodih, možna dostava po Sloveniji, tel.: 041/366 161. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med lastne proizvodnje, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in kostanjev med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Mali oglasi 4/2017 letnik CXIX 123 OGLASI Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med v sodih, tel.: 031/810 337. Čebelje družine na 5 in 9 AŽ-satih (okolica Vrhnike), tel.: 031/588 587. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Domžale), tel.: 041/329 116. Čebelje družine na 7 AŽ-satih ter nekaj medu – lipov, gozdni, smrekov (Krka), tel.: 041/727 456. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih (okolica Kranja), tel.: 031/694 913. Čebelje družine na 10 AŽ-satih (okolica Kra- nja), tel.: 031/846 674. Čebelje družine na 10 AŽ-satih in smukalni- ke za cvetni prah, rabljene eno sezono, tel.: 041/368 115. Čebelje družine na AŽ-satih, aprila ali maja (Notranjska), tel.: 031/251 826 (po 15. uri). Čebelje družine na AŽ- in DB-satih, s panji ali brez, in prevozno enoto ter razne sorte medu, tel.: 031/787 235. Čebelje družine na AŽ in LR-satih, v mesecu maju (Ljubljana), tel.: 041/643 003. Čebelje družine na 10 LR standardnih satih, tel.: 041/722 875. Čebelje družine na LR-satih (Vrhnika), tel.: 041/559 279. Čebelje družine na LR-satih, tel.: 041/661 576. Čebelje družine na 2/3 LR-satih (Ljubljana), tel.: 070/170 444. Čebelje družine na 2/3 LR-satih ter eno- in dvoletne sadike medovitih dreves – evodije, tel.: 041/410 152. Čebelje družine na 2/3 LR-satih, s panji ali brez, ter nekaj malo rabljenih odličnih osmu- kalnikov za LR-panje, tel.: 040/888 979. Zdrave čebelje družine na 5 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Močne čebelje družine na 7 AŽ-satih z lanski- mi maticami (Primorska), tel.: 031/254 995. Gospodarske družine na 1/1 LR-satih ter drug pribor za LR-panje, tel.: 040/165 921. Nekaj močnih čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ- -satih, tel.: 031/619 189. Nekaj čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih v mesecu aprilu (Škocjan na Dolenjskem), tel.: 031/312 430. Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Postojne), tel.: 041/567 682, 05/757 21 83. Nekaj čebeljih družin na AŽ-satih (Pivka), tel.: 031/842 020. Dve čebelji družini skupaj z novima trietažni- ma AŽ-panjema, tel.: 041/236 256. Tri čebelje družine na RV-satih, tel.: 040/865 988. Štiri čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 041/705 639. Pet čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/820 756. Pet čebeljih družin na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami (Mokronog), tel.: 040/603 493. Šest čebeljih družin na 5 in 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 132. Šest čebeljih družin, na 10 AŽ-satih, konec aprila (Gorenjska), tel.: 041/617 052. Devet čebeljih družin z 11-satnimi AŽ-panji (okolica Kočevja), tel.: 070/854 316. 10 čebeljih družin na 6, 7 in 10 satih, tel.: 041/343 535. 10 čebeljih družin na 1/1 LR-satih z lansko matico (Celje), tel.: 031/311 750. 12 čebeljih družin na 5 AŽ-satih z lanskimi maticami (okolica Kamnika), tel.: 070/267 502. 12 čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Kočevja), tel.: 031/364 636 (zvečer). 18 čebeljih družin na 9 AŽ-satih, zdravih, z lanskimi maticami (Gorenjska), tel.: 041/366 642. 20 čebeljih družin na AŽ-satih, s starejšimi, obnovljenimi panji, z možnostjo satja v medi- šču, cena po dogovoru, tel.: 031/882 295. 21 čebeljih družin s panji, 9-satne AŽ-panje s satjem v medišču, panji so stari, obnovljeni, tel.: 031/882 295. 30 čebeljih družin v 10-satnih AŽ-panjih ter 300 kg ajdovega in gozdnega medu, tel.: 041/606 013. 40 čebeljih družin na 5, 9 in 10 AŽ-satih ter akacijev med in zamrznjen cvetni prah (Breži- ce), tel.: 051/341 321. Več čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih (Višnja Gora), tel.: 041/470 100. Več čebeljih družin na 9 in 10 AŽ-satih in LR- -satih, s panji ali brez (Slovenska Bistrica), tel.: 041 768 351. Več čebeljih družin na 2/3 LR-satih ter nove 2/3 naklade s satniki ali brez satnikov, podni- ce, pokrovi (Krško), tel.: 041/849 782. Čebelje roje, v mesecu maju (Brežice), tel.: 041/682 020. Paketne čebele, po 15. maju, v paketu so 1,2 kg čebel ter matičnica z matico, vplačilo kavcije, tel.: 031/617 394. Suhe kostanjeve deske debeline 3 cm, idealne za izdelavo satnikov, tel.: 041/649 142. AŽ-panje 10 S, iz smrekovega lesa, prirejeni na 5-l kantico na cevko, tel.: 040/972 650. Nove AŽ-panje, 10- in 11-satne, ter 7- in 9-satne prašilčke, kompletne (Cerknica), tel.: 041/840 357. Večje število dobro ohranjenih AŽ-panjev 7- in 10-satarjev (Tacen), tel.: 041/561 548. 2/3 LR-panje, lepo ohranjene, po simbolični ceni, ter zamrznjen cvetni prah osmukanec, tel.: 051/855 070. Nove nakladne LR-panje, komplet treh naklad z zažičenimi satniki, podnica, matična rešet- ka, pitalnik in pokrov, tel.: 051/645 520. LR-panje (1/1, 10 S), s čebelami ali brez, možna menjava za AŽ-panje ter nove 2/3 in 1/1 nakla- de (Bela krajina), tel.: 031/553 293. Srednje Kirarjeve panje, nenaseljene, cena po dogovoru, tel.: 041/471 150. AŽ-satnike (okolica Maribora), tel.: 041/911 557. AŽ-satnike, lipove, kakovostne, lepljene, zbite, 6-krat vrtane, vogali pobrušeni, lahko zažičene, ter čebeljo pogačo Apifonda 2,5 kg, tel.: 031/753 345. Kakovostne lipove AŽ-satnike, 6x vrtane, lepljene, zbite, lahko nezbite, ugodno, tel.: 031/753 345. Zažičene AŽ-, LR-, DB- in Zander satnike (Kobarid), tel.: 031/870 709. Pitalnike za standardne LR-panje, tel.: 031/505 855. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Tri 3-etažne panje, 10-satarje, rabljene štiri sezone, možna menjava za čebelje družine (Slovenske Konjice), tel.: 041/731 494. 10 naseljenih LR-panjev 1/1, 6 nenaseljenih LR-panjev, zabojnik za prevoz 8 + 2 panja, posodo za med, rabljene satnike, tel.: 042/972 913. Zabojnik za avtomobilsko prikolico z osmimi AŽ-panji 10 s in samoobračalno točilo na 6 AŽ- -satov z avtomatiko (Tolmin), tel.: 051/688 690. Nov čebelnjak s 15 novimi AŽ-panji (Kostanje- vica na Krki), tel.: 031/446 349. Čebelarsko tehtnico z vgrajenim zaslonom, tel.: 041/722 102. Sončni talilnik na dva sata, star 2 leti, tel.: 031/406 175. Kotel za kuhanje voska, korita in pulte,vse inoks (Borovnica), tel.: 041/670 726. Samoobračalno 4-satno točilo za LR-panje, daljinsko GSM-tehtnico ter vso čebelarsko opremo, zaradi smrti moža (Ravne na Koro- škem), tel.: 031/223 321. 4/2017 letnik CXIX124 OGLASI KUPIM Čebeljo družino na LR-satih (Škofja Loka), tel.: 031/692 216. Čebeljo družino na LR-satih brez panja (okoli- ca Ljubljane), tel.: 051/365 716. Čebelje družine na 3 do 5 satih, tel.: 041/336 674. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 040/648 719. Čebelje družine na AŽ-satih (okolica Maribo- ra), tel.: 031/348 678. Čebelje družine na AŽ- in 1/1 LR-satih, tel.: 040/595 999. Nekaj čebeljih družin na 5 satih (okolica Idri- je), tel.: 051/213 146. Nekaj čebeljih družin na 5, 7 AŽ-satih, tel.: 070/705 468. Štiri družine na AŽ-satih, tel.: 040/937 818. 10 čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 031/817 727. IŠČEM Čebelarja mentorja (LR-panji) iz Vrhnike ali okolice, Ljubljana – Logatec, sem začetnik, tel.: 041/474 341. 4/2017 letnik CXIX 125 OGLASI PE LUKOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVICA ( (01) 729 61 30, e-mail: cebelarna.lukovica@gmail.com -PANJI -OPREMA ZA PANJE -SATNICE -ZAŠČITNA OPREMA -OSTALI ČEBELARSKI PRIPOMOČKI -OPREMA IN PRIPOMOČKI ZA ODKRIVANJE SATOV -TOČILA -CEDILA -OPREMA ZA SEGREVANJE MEDU -OPREMA ZA POLNJENJE MEDU -EMBALAŽA Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih (Farrar). Sprejemamo naročila. Iščemo dobro usposobljenega čebelarja, za delo s čebelami in za vzrejo matic. Informacije na tel.: 041/344 503. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STIMI - KOLIČINSKI POPUST za več kot 150 kg, pri plačilu z gotovino STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF – 4,8 EUR 250 g CINKANE – 2,9 EUR GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ E 4/2017 letnik CXIX126 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Glavne prednosti točil ATELŠEK: • Robustna stabilna konstrukcija, izdelana iz nerjevečega jekla. • Košare, izdelane na način, ki zmajšuje trganje mladega satja. • Sifonsko oblikovana iztočna pipa za iztok medu brez voščin. • Velikost in dimenzije točila lahko prilagodimo vašim potrebam. CENIK TALILNIKOV: Premer Cena z DDV 170 mm 70,00 € 215 mm 75,00 € 300 mm 85,00 € 350 mm 95,00 € MODELI TOČIL: 6-satno AŽ, 6-satno AŽ + LR, 6-satno AŽ + DB, 12-satno AŽ, 36-satno RADIALNO. TALILNIKI ZA MED IN TOČILA ATELŠEK Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana e-pošta: jani@atelsek.si, GSM: 031 667 158 Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 4/2017 letnik CXIX 127 OGLASI Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499. Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 Miha Kunstelj, s. p., GSM: +386 (0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net inž. Jože Kunstelj, s.p., GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@amis.net 1234 Mengeš, SLOVENIJA 4/2017 letnik CXIX128 V SPOMIN Zapustili so nas FRANC AŽBE 3. 10. 1950−17. 6. 2016 Junija lani smo se loški čebe- larji s praporom in poslovil- nim govorom na pokopališču v Selcih poslovili od svojega dolgoletnega člana Franca Ažbeta. Franc je bil vseskozi povezan z naravo, zato se je že kmalu posvetil živalim, saj je bil vnet lovec in čebelar. V naše vrste se je vključil leta 1983, bil aktiven v delovanju društva ter vseskozi skrbel za svoje čebele, ki jih je imel na vrtu ob domači hiši, tudi v zadnjih nekaj letih, ko ga je začela napadati bolezen. Še zadnje dni svojega življenja je z nasveti spodbujal sina Rudija, ki bo nadaljeval dru- žinsko čebelarsko tradicijo. Čebelaril je stacionarno z največ do dvajsetimi druži- nami. Franc, bil si vedrega in duhovitega značaja in takega te bomo v spominu ohranili. Škofjeloški čebelarji JANKO KOŠIR 28. 5.1926−16. 6. 2016 Junija lani smo se poslo- vili od svojega dolgoletnega člana Janka Koširja s Križne Gore. S čebelami se je pr- vič srečal kot dvanajstletni fantič in z njimi preživel vse življenje. Tudi uničenje čebelnjaka in cele vasi med zadnjo vojno mu ni vzelo ljubezni do čebel. Vseskozi je ljubeče skrbel za do 15 pa- njev čebel. V naše društve- no življenje se je vključil leta 1982 in v okviru svojega raz- položljivega prostega časa tudi aktivno pripomogel k splošnemu ugledu društva. Čebelarji pa ga posebno cenimo zaradi njegovega osebnega prispevka v obliki brezobrestnega posojila in materialne likovne oboga- titve svojih društvenih pro- storov. Za svoj prispevek je prejel priznanje Antona Janše III. stopnje. V naših spominih bo ostal kot pre- prost in dober čebelar. Škofjeloški čebelarji IVAN KOŽUH 11. 10. 1928−12. 7. 2016 Na mestnem pokopa- lišču v Škofji Loki smo se poslovili od Ivana Kožuha. Življenjska pot ga je vodila skozi vodenje manjše me- ščanske kmetije in čebelar- stva. S čebelami se je srečal že v zgodnji mladosti, čebe- larstvo je bila družinska tra- dicija. Po začetnem čebelar- jenju v strogem mestnem jedru je v dobro čebel in so- sedstva čebelnjak z 18 panji preselil v Poljansko dolino. V naše društvo se je vključil leta 1964 in bil med najsta- rejšimi čebelarji. V društve- no dogajanje se je aktivno vključeval, bil dva mandata član upravnega odbora, ve- lik pa je njegov prispevek k vzdrževanju dobrega med- sebojnega odnosa med čla- ni. Pomagal je pri gradnji našega čebelarskega doma in večkrat daroval tudi les za ogrevanje naših prosto- rov. Prejel je odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Škofjeloški čebelarji www.cebelar.net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebelar.net Čebelar.net Čebelar.net Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 V čebelarski trgovini EVRO API ponujamo preizkušeno in cenovno ugodno čebelarsko opremo. Vsem kupcem nudimo svetovanje pri izbiri in strokovno pomoč. GSM 1: 070/758 752 • GSM 2: 041/477 140 Izdelano s smislom za detajle. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. Fo to : F ra nc Ši vi c