Ha **************** ****Lnalo0 a: | i S3T«**! | ' j,************* VESTNIK NATIONAL HERALD. J* f< Največji slovenj, *J v Zedinjenih ^'9, ^ The Largest Šemi ' >* the United States i M«**** «*( »tednik f* : VJ«* dN0 GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. 3. DULUTH, MINN., MONDAY, JULY 13, 1914. — PONEDELJEK, 13. JULIJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. ‘ n X' ,01 POSLANIK V SRBIJI BAJE IZVRŠIL SAMOMOR. c^KI USTI GA DOLŽE, DA JE BIL V POSESTI LISTIN ln USMRČEN JE AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLED- VIKA SRBSKA ZAROTA ZA USMRČENJE NEMŠKEGA U sarja viljema odkrita v berolinu. ljub- JANŠKI DIJAK KOŠAK ARETOVAN. LINČARSKA SODBA NAD ZAMORSKO MORILKO. X da acnico bo z ensk Cisti, st. BEBEUs teleti ir, Pfodam m 0 j t P« zelot, ' bodei a vstanoti :Stvo je priprav dgovino ali sta,. e je obrniti na seph Smuk, Greaney, 111,151 lin Nemčija, 11- julrja. ^-‘i prinašajo senzacionelno J; Zatrjujejo namreč, da je u- E rtlSki poslanik v Belgradu , tr ia samomor, ko je bilo do n o°da ima kompromitiraj oče, ^atentat na avstrijskega presto- * slednika se nanašajoče listine, čelnega potrdila teh vesti ni, jat pišejo listi o tem na dolgo - ?r«ko. Enoglasno povdarjajo, ? ; e smrt ruskega poslanika, ki L velial za zakletega osvražnika Leiie in Avstro-Ogrske, dale- bežnega političnega pomena, rigova smrt pomenja za Gr¬ ud udarec. Kot ironije usode Bežijo, da je umrl ta smrtni sov- L,ik Nemčije in Avstro-Ogrske Uslopju avstrijskega poslaništ- L Tudi dunajsko časopisje piše avensko-Angleški 1 slov. - angl, skaj oisma in navodil Iržavljan poleg naji] ugl. in anjl.sbl aaj, Avstrija, 11. julija. — luajski “Neues Tageblatt” po¬ lje vest, da nameravajo vlasti rojnern sporazumu prepričati >ijo. da je v njenem lastnem in- strani) jejlteiai iga je nujno pobij ta. ako začne preganjati anar- ki se res želijonaj L ter da da Avstriji zadoščen- le. Cena v platni] To poročilo ne zveni ravno ne- ijetno. ker se za tem nasvetom Kubelka, 538W.1^U»; vladi ne skriva nič drugo, |»r diplomatična poteza, da se »atu v Sarajevu vzame politič- ezadje ter se ga predstavi kot artistični napad. Dunajska bor¬ iš i a bo slaba, klje.b temu, da ' uradnih krogih na vso moč Wo pregnati strah o politič- k za pljetljajih. r ojaških krogih zbirajo pri- ■ za spomenik usmrčenemu ionasledniku v Sarajevu. 15 z Chisliolma m os sem preselil svoj STILNO hišo na lake SB2 Množica je odvedla iz Ellore, S. C., iz zapora neko zamorko, jo obesila ter potem stre¬ ljala na truplo. armadni zbor v Bosni je dobil v to svrho že mnogo prispevkov. Vladi prijazni podrepni listi zahtevajo energičen nastop proti Srtbiji ter popolno pojasnilo, v ko¬ likem obsegu je bila srbska vlada (!) v zvezi z atentatom. Listi opo¬ zicije se poslužujejo pa še ostrej¬ ših izrazov. Vlado poživljajo, naj s Srbijo temeljito obračuna ter da naj opusti sedanjo “kavalir¬ sko” politiko proti njej. Nekateri listi nananjajo, da je nek neznanec na dan atentata v Sarajevo oddal v bosanskem glavnem mestu brzo¬ javko, naslovljeno na majorja Pribieeviča, v kateri naznanja, da sta “oba konja dobro prodana”. Oblasti preiskujejo, kdo je oddal to brzojavko. Berolin, Nemčija, 9. julija. — Tukajšnja policija je prišla na sled srbski zaroti, ki je imela na¬ men, usmrtiti nemškega cesarja Viljema. Policija je našla pri hiš- u preiskavi v Cervinus ulici v Charlottenburg veliko tiskovin ve¬ leizdajalske vsebine. Zarotniki, srbski dijaki so bili zaslišani, ali potem pogojno zopet izpuščeni na svobodo. Najbrže bodo izgnani. Njihova organizacija je bila znana j pod imenom “Edinstvo”. Ljubljana, Kranjsko, 11. julija. — Tukaj je bil .aretovan slovenski dijak Košak, pod sumom, da je igral važno vlogo v dijaški zvezi •Jugoslovanov (i). Aretacija je bi¬ la izvršena, ker je naznanila be- rolinska policija, da je našla pri klubu “Edinstvo” srbskih dija¬ kov v Berolinu več pisem, katere je poslal ljubljanski dijak Košak. Orangeburg, S. C., 12. julija. — Danes je naskočila množica raz¬ jarjenih belcev jetnišnico v Ello¬ re, nedaleč od tukaj, odvedla iz nje zamorko Rozo Carson, ter jo linčala. Zamorka je pripoznala, da je usmrtila 12 let staro hči D. F. Bella. ZamOrko je množica gnala na mesto, kjer je bil izvršen umor, ter jo obesila na neko drevo. Na¬ to so ljudje streljali na viseče ruplo. Predno so jo obesili, je za¬ morka baje svoj zločin priznala. Umorjeni otrok je izginil v so¬ boto, našli so njegovo truplo pa šele danes zjutraj, po celo noč tra¬ jajočem iskanju. Zamorka je umo¬ rila otroka radi nekega prepira z otrokovimi starši. Areitovana je bila danes s svojo sestro vred. Ko so izvedeli ljudje o zločinu ter njeni aretaciji, so naskočili 1 jetni¬ šnico. 'Sestra linčane zamorke se je rešila s tem, da je povedala, da je Rosa usmrtila otroka. ŽALOSTEN iu c s -g 'o ^ » . '5.^-2?. a Lansing, Ilich., 11. julija. — Statistični državni.urad je objavil h voj izvid, iz katerega je razvidno, da je imela lani država za oskrbo¬ vanje blaznih in epileptičnih bol¬ nikov stroškov $1,491,253. 'Oskr¬ bovanje državne univerze v Ann Arbor stane samo $1,373,834. ata?-- AMERIKANCEV CANADA VEČ TAKO NE MIČE. Izseljevanje pada, povratek Ame- rikancev se pa veča. Polje¬ deljski tajnik meni, da je to njegova zasluga. NVasliington, D. C., 11. julija. — Izseljevanje iz Združenih držav pada, in kakor naznanja poljedel¬ ski tajnik NVilson, Ainenikaneev Canada več tako ne miče, kakor prej, ko so se tja izseljevali v ve¬ likem številu. Bili so časi, ko je bila zvezna vlada v resnici v skr¬ beh radi velikega števila izseljen¬ cev Ainerikancev. Leta 1912 se je izselilo v -Canado 91,971 Anieri- kaneev, vrnilo se jih je pa le 38,- 317 . V enajstih mesecih, ki so se končali 31. maja 1914, je odšlo v sosednjo deželo 68,396 amerikan- ski-h državljanov, vrnilo se jih je pa 44,127. Torej je razmeroma iz¬ seljevanje nižje, število nazaj se vrnilih pa višje. Tajnik NVilson pripisuje deloma to svoji propa gandi. Predsednik Wilson je mnenja, da se mu sčasoma posreči prepri¬ čati trgovski svet, da je njegovo stališče napram trustom pravo. Henry Ford, znani tvorničar avto mobilov v Detroit, Mich., je izjavil nrijiki obiska v Beli hiši, da se ^ cd -šaj izboljšal, ter se je snem pridružil določbam pro- titrustnih predlog zvezne vlade. POSLEDICE TEMPERENCE SE ŽE KAŽEJO V. W. VA. Skrivne gostilne in beznice raste¬ jo kakor gobe po dežju. Vpra¬ šanje, kako sedaj plačati davke. STRAŠEN SAMOMOR. Chicago, UL, 12. julija. — Mrs, 'Ethel Sheffield si je končala da¬ nes življenje s tem, da je polila 'ob 1 ko :: :;;i/nliiii> BREČAVJOLIETU. le L N1-, U. julija. •— Blizu 0 je pri ostrem o - ‘ skočil iz tira nek delavski ,Icll i voz, se prevrnil ter pa- 10 str mini. Motornian Tony “aster je bil ubit, osem delav- e bilo težko ranjenih. C jak° P°% ;like so 1 m zabavi y ' ZANIMIV OBISK. I* N - Y, ll. julija. - [. aoamo je prišel sem- inženir Philippe :, ari Ha, bivši glavni rav- an X ke družbe za ^grad- ; e 1 , S ega kanala. Ogledati e dela v Pan, IZ BUTTE. MONT. Butte, Mont., 11. julija. — Tu¬ kajšnja lokalna unija štev. 1. za- padne rudarske federacije je vlo¬ žila proti mestu tožbo, v kateri zatrjuje, da mesto pri znanih iz¬ gredih 13. in 23. junija ni storilo svoje dolžnosti, in da je bila 'v,sled tega unijska dvorana razde¬ jana. Lokalna unija zahteva od¬ škodnino v znesku $138,291. VEDNO MODERNO. Pertle Gprings, Mo., 11. julija. — “Najboljše sredstvo, pridobiti mlade ljudi za kristjanstvo je, na¬ praviti na cerkvenih zemljiščih igrišča za tenis in druge take igre”, je izjavil duhovnik J. Cul- brecht na konvenciji episkopalne cerkve. Vera mora že hudo peša¬ ti, da se je treba duhovnikom po¬ služevati takih sredstev. jo. potem ožgala. ‘Samomorilka je bila prej cerkvena pevka. Z OTROCI UTONIL. Brantford, Ont., 11. julija. — Premožni farmer Thomas Garbe t je utonil s svojima obema otro koma, ko se je vozil po Grant Rt ver. Čoln je prišel v vrtinec, se prevrnil, in vsi trije so utonili predno je prišla,pomoč. Wheeling, W. Va. 11. julija. — Prohibicija v West Virginiji dr¬ žave ni mogla postaviti na suho. Skrivne gostilne in beznice raste¬ jo kakor gobe po dežju. V tem me¬ stu vedo podučeni za pet takih go¬ stiln, oblasti so jih zaprli že dvaj¬ set. Ob Ohio reki more- vsakdo priti v skrivne točilnice. Pred kratkim je bilo pravcato ljudsko preseljevanje iz suhih krajev Wešt Virginije v suhe kraje drža¬ ve Ohio, kjer so skrivne' gostilne znane že več let. Število aretacij pijanih ljudi se je sicer nekoliko znižalo, to bode pa pač pripisova¬ ti temu, ker so ljudje sedaj še pre¬ vidni. Vse pivovarne v West Virginiji so zaprte, prizadete so pa tudi one Ohio. Pomeroy pivovarna v Po- meroy, O., je nehala obratovati, ker se ji več ne izplača. Mesta in okraji si sedaj belijo glave, kje dobiti denar im pokriti ono svoto, katere so sedaj plačevale gostilne. V Huntigton so uvedli davek na avtomobile in — limonado! DIKTATOR HUERTA NAMERAVA “PROSTOVOLJNO” ODSTOPITI. PRIČAKOVATI JE, DA POBEGNE ŠE TA TEDEN. PO LAST¬ NI IZJAVI SE UMAKNE, DA DEŽELA NE BI BILA ZA¬ PLETENA V BRATOMORNO DRŽAVLJANSKO VOJNO. CILJ VODJE USTAŠEV OBREGONA JE MEKSIKANSKO GLAVNO MESTO. CARRANZA IN VILLA. BRATA USTRELILI. Dixon, UL, 11. julija. — Za ve¬ liko poroto sta pridržani obtoženi umora lastnega brata Mrs. Emma Hutton in Miss Lillie Byres. Do¬ mači prepiri so dali povod, da sta sestri ustrelili svojega brata. Va¬ dili sta se v streljanju nekaj dni prej. AMERIKANEC ZMAGAL. London, Anglija, 11. julija. — V zračni tekmi iz Hendona na An¬ gleškem v Pariz in nazaj je zma¬ gal amerikanski zrakoplovec Wal- 'ter Brook. 502 milji veliko razda¬ ljo v zračni črti je preletel v sed¬ mih urah in treh minutah. Vera Cruz, Mex., 12. julija. — Da reši deželo pred nevarnostjo bratomorne državljanske vojne, je sklenil provizorični predsednik Mefesike Huerta ‘ ‘ prostovoljno ’ ’ odstopiti. To se zgodi najbrže še ta teden. To je naznanil danes Roberto Estava-Ruiz, meksikanski podtaj¬ nik za zunanje zadeve, ki je pri¬ šel iz meksikanskega glavnega me¬ sta v Vera Cruz na svojem poto¬ vanju v Evropo. Kakor je nazna¬ nil, bode prepustil Huerta vlado Francis Carbajalu, novemu mini¬ stru za zunanje zadeve. ■ Washington, D. C., 12. julija. — Semkaj je prišlo poročilo o pred- stoječem Huertovem odstopu. To vest so pričakovali merodajni krogi že delj časa, da torej ni pri¬ šla presenetljivo. Douglas, Ariz., 11. julija. — Ge¬ neral Alvaro Obregon, poveljnik čet konstituci-onalistov, ki je zav¬ zel v sredo važno mesto Guadala¬ jara in ujel po tri dni trajajoči bitki 50°0 sovražnikov, se priprav¬ lja za pohod na Irapuapo. Ta kraj leži ob meksikanski centralni že¬ leznici, ki vodi v glavno mesto. Torreon, Mex., 11. julija. — Včeraj se je vršila zadnja konfe¬ renca med zastopniki Carranza in Villa. Vse diference so poravnane. Pogajanja so se sicer zaključila že v soboto, toda protokol še ni podpisan. Cuje se, da niti Carran¬ za niti Villa nista popolnoma zado¬ voljna z besedilom protokola, da NOV REKORD ZA POLET V VISOČINO. Mesarski trust nam obeta, da bodo že dovolj visoke cene mesu zopet 1 poskočile. --— “D. Tribune” te rekordni polet. Kako si predstavlja risar .M 1 \o ‘ ste s e 11 Air V’/ M 1 'i<» ,iP 'P' jofe |J' f°k e r» , 5 E i ni lami. Is « kaznjenca. -Ji 11 !? 11 julija. — Ve- • l an ske vojne Harry fc bil počili kaznje- 'iake , a J an jem zavetišču l izdal leto ; ® eda i P a "iavr-, ’ tov ariš iz vojnih i Son mora nazaj v ka- 'JIHSTVEN slučaj. ■einkh J 1 ' — v Min/ dos Pelem vlaku n-i5 ailkee & St - Paaxl i e ka mlado mla- ‘&a ip 2a a 2na ^ e zastKip- l{ Vf , povedala , da se pi- ter da ' SLUČAJ PETRAS. Geneva, UL, 11. julija. — V pro¬ cesu proti mlademu Avstrijcu Antonu 'Petras, ki jo obdolžen u- mora Tereze Hollander, se porot¬ niki niso niGgli zediniti, vsled če¬ sar so bili odpuščeni. Enajst po¬ rotnikov je bilo za oprostitev ob¬ toženca, dvanajsti pa, nek. far ¬ mer in oče desetih otrok, je bil tako prepričan o Petrasovi kriv¬ di, da ga niso mogli 1 preglasiti. Po¬ potniki so se posvetovali več kot 4° ur. MORILEC REŠITELJ. Jefferson City, Mo., 11. julija. 'Ker je z lastno smrtno nevarnost¬ jo zadnjo spomlad rešil neko ženo in otroka iz goreče hiše ua kaznil- nični farmi, je pomilostil guverner 'Major Williama Scliulte, ki je bil leta 1910 radi umora obsojen v desetletno ječo. ) 0 \ o t>y & yja je ma¬ ji. mneapolis. Nek ° r °pal za dragulje, s trup. Nek v vla- » j* se n ahai s an «ju v Iroquois AMERIKANCI STRELJAJO. Santo Domingo, 11. julija. — A mer ihanski bojni ladji South Carolina” in “Maehias” sta ob¬ streljevali tabor predsednika Bor- das v San Marcos. Bordas je sku¬ šal upornike iz Puerto Plata s silo pregnati, čemur so se pa Ame¬ rikami uprli. pa sta oba pripravljena vse pri¬ znati, kar se- sklene. V protokola je omenjeno, da so obstajala ne¬ soglasja. AVasliiugtou, D. C., 11. julija. — Na vprašanje, če se bodo mirovne konference zopet začele, in kdaj, tukaj ne vedo odgovorita. V tu¬ kajšnjih vladnih krogih posveča¬ jo največjo pozornost dogodkom v Meksiki. Najnovejša zmaga La¬ pornikov, zavzetje Guadalajare in vjetje toliko tisoč zveznih nieksi- kanskih vojakov stoji sedaj v ospredju. Tukaj ne dvomijo več o tem, da bode Huerta moral kmalu iti, Yilla pride v glavno mesto, ® tem so tukaj prepričani, kakor tudi o ;m, da je potem usoda diktator¬ ja Huerte zapečatena, Ako se Car ranza udeleži nameravane “infor- melne” konference, seda j več ni tako važno. Villa in Carranza ho¬ četa na vsak način izvesti svoje načrte, in pri tem jih morejo naj¬ manj ovirati sklepi jugoamerikan- skih posredovalcev. Mesto Guadalajara je oddal j e- o 3°0 milj od glavnega mesta. Obregon je torej glavnemu mestu čisto blizu, medtem, ko operira gen. Villa na severu. Tukajšnji za¬ stopniki upornikov so mnenja, da mogoče Obregon na svojo pest za¬ vzame glavno mesto. Galt/iHo, 11. julija. — Carranza je bil obveščen, da so zvezne čete odšle iz važnega pristaniškega mesta Guaymas. POGUMNA ŠTRAJKARICA. ' Pittsiburg, Pa., 11. julija. — Po¬ gumna 17 let stara Štrajkariea, ki bi pred 10 dnevi skoraj povzroči¬ la mogoče krvoprelitje, ker je pro¬ drla z oddelkom štrajkarjev kor¬ don millčnih vojakov, noseč na drogu amerikaasko zastavo, se vr¬ he v ponedeljek na delo. Za po¬ gumno deklico se je zavzel celo poveljnik milice pri IVeistinghou- še družbi, ki je obljubila, 'da dobi iulada deklica sedaj boljše plača¬ no mesto. NENAVADNA OPERACIJA. Philadelphia, Pa., 10. julija. — Pod vodstvom dr. Brausfielda so podvzeli ranocelniki v St. Agnes bolnici operacijo, kakršne menda še ni bilo. Odstranili so namreč 700 lesenih drobcev razne dolgo¬ sti iz telesa Johna Tomaconija, ki je pri dirki z motornim kolesom padel, pri čemur so se mu leseni drobci zajedli v meso. MINIMALNA PLAČA. 01ympic, AVash., 11. julija. — Državna komisija za ! določitev minimalne plače ženskih nastav- ljenk v telefonski službi je spre¬ jela sklep, da uslužbenke ne smejo dobiti manj na teden, kot $9.00. Minimalna plača za nastavljenke 'po trgovinah znaša $10.00. PREVEČ ŽGANJA. Louisville, Ky., 11. julija. — Nad polovico izdelovalcev žganja v Kentucky je sklenilo, zmanjšati produkcijo žganja v letu 1914, ker je še mnogo zaloge od prej¬ šnjega leta. To leto bodo napra¬ vili samo 20 milijonov galono v 'žganja. Tudi v državah Ohio, In¬ diana in Illinois se producira pre¬ več žganja. Kakor dokazuje sta¬ tistika, je poskočil konsnm žganja v zadnjih petih letih od 20 na 35 milijonov galon na leto. NEMCI TEPENI. Dunaj, Avstrija, 11. julija. — Iz moravskega glavnega mesta Brno poročajo o izgredih Čehov proti Nemcem, ki so prišli tja iz¬ zivat. Neko nemško pevsko društ¬ vo je namreč priredilo neko slav¬ nost, in pri povratku v mesto so tako izzivali Čehe, da je slednjim zavrela kri' in so jih temeljito pre¬ mikastili. BUBONSKA KUGA. New Orleans, La., 12. julija. — Zdravstvena oblast zaznamuje že peti slučaj kuge. Z* to strašno bo¬ leznijo je obolela neka zamorka, prva ženska od pojava bubonske kuge. NEURJE V PARIZU. Pariz, Francija, 12. julija. — 'Vsled silnega deževja se je danes hdrlo več ulic v onem delu mesta, kjer bivajo “odličnejši” Pariža¬ ni. Človeških žrtev ni poročati. VELIKA VROČINA. Louisville, Ky., 12. julija. — Danes je vladala tukaj uprav pe¬ klenska vročina. Na ulicah so ka¬ zali toplomeri 112 stopinj nad ni¬ člo. Dva smrtna slučaja vsled soln- čarice sta bila naznanjena. V LJUBOSUMNOSTI. Ottumiva, Imva, 12. julija. — V ljubosumnosti je ustrelil danes Melvin Johnson svojo ženo, ne- i arno ranil s strelom taščo ter po¬ tem izvršil samomor. Tudi tašča, Mrs. Seeley, najbrže umre. 2 narodni ves tnik SLOVENSKO KATOLIŠKO l PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, \Y il 1 o c k, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. H.’ podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, \Vyoming. Tainik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 Nortli Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 Nortli Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Vietor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. Il' upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’ Poročilo za mesec maj iz urada gl. tajnika, K. S. P. društva sv. Barbare v Forest City. Pa. PRESTOPILI ČL ANI: K postaji št. 8 v Moon Run, Pa., Peter Rupnik, rojen 11, jun. 1896: Jakob Supane, 12 jul, 1877, Nikolaj Jager, 6. dec. 1894. K postaji št. 9 v Weir City, Kans., Jožef Močnik, 18. marca 1898, Frank Drev 30. sept. 1896. K postaji št. 17. v Broughton, Pa., John Dolenc 8. Dec. 1896. K postaji št. 21. v Little Falls N. Y., Anton Federan 21. dec. 1890. K postaji št. 26. v Collinrvood., O., Alojz Kozlevčar 8. apr. 1894. Martin Opolk 4. mar. 1893. K postaji št. 27. v Yale, Kans., Ivan Kuplaij, 6. aug. 1888 Josef Jezernik 16. februarja 1884. K postaji št. 28. v So. Lorain, O., Anton Jakopin 22. may. 1898. K postaji št. 32. v Braddock, Pa., Anton Pekolj, 26. apr. 1893. K postaji št. 31 v Calumet, Mich., Anton Senica, 24. junija 1882; Jožef Bohte 19. mar. 1882. K postaji št. 39. v Clarksville, Pa., Gery Covada, 3. sept. 1881. K postaji št. 43. v Dodson, Md., Ivan Rovan, o. dec. 1877. Marko Čiča, 15. maja 1884; Alojz Debevc, 29. junija 1883; Martin Sandel, 5. oktobra 1896. K postaji št. 46. v Pens Sta, Pa,. Frank Stemfer, 28. mar. 1878. K postaji št. 63 v Superior, Wyo., Frank Famler, 18. maja 1994. K postaji št. 65 Joliet, 111., Anton Šircelj, 4. maja 1S95; Štefan Uremovič, rojen 1886. K postaji št. 58. v Chisholm, Minn., Frank Grum, 2. feb. 1882. K postaji št. 78. v Somerset, Colo,, Jakob Kremenšek, 15. aug. 1886. Frank Šain, 9. mar. 1882. K postaji št. 79. v Leadville, Colo., Josef Ponikvar, 16. mar. 1892. K postaji št. 91 v Oglesby, 111., Mike Novak, 16. septembra 1894. K postaji št. 93. v Cliff Mine, Pa., Frank Brence, 10. apr. 1885. PRISTOPILE ČLANICE: K postaji št. v Johnstown, Pa., Frančiška Koren, 15. mar. 1895. K postaji št. 16, Pa., Alojzija Pirc, 26. maja 1891. K postaji št. 34. v Wandling, Pa.,'Mary Osel, 4. jul. 1879. K postaji št. 42. v lVinterquarters, Utah., Paulina Supan, 3. jan. 1891. K postaji št. 73. v East Helena, Mont., Ana Pačič, 8. sept. 1895. K postaji št. 79 v Leadville, Colo., Marija Sprajcar, 15. septembra 1876. SUSFENDOVANI IN ZOPET SPREJETI: K postaji št. 17. Angelo Maričini, št. 4883. K postaji št. 44. v Franklin Kans., št. 7588. Peter Eihorn, 6761. Anton Femc, 5649. Joe Smarda, 2712. Rudolf Blažič, 3882. John Vidmar, 5860. John Volk, 1471. Rudolf Božič, 3464. Martin Breložnik, 2635. Frank Polšak. PRESTOPILI: Od postaje 67 k postaji 23 št. 4157 Silvester Robnik. Od 67 k 23 št. 4221 Alojz Robnik, od 44 k 37 št. 1527 Frank Anžel. Od 84 k 69 št. 5350 Alojz Hribar, od 44 k 9 št. 794 Louis Femc, od 27 k 85 št. 7125 John Jarc, od 2 k 3 št. 1250 Joe Sadar od 45 k 24 Frank Smerdel št. 4082, od 54 k 24 od 30 k 44 Frank Nolimal št. 7888. Od 13 k 44 št. 318 Frank Debelak, od 50 k 17 št. 7291 John Udovič. Od 68 k 17 št. 7965 Frank Skerbec, od 42 k 17 št. 7422 Andrej Drobeš. Od 19 k 83 št. 1302 John Deželan, od 19 k 83 št. 889 Helena Deželan. Od 66 k 65 št. 7446 Frank Bučar, od 18 k 94 št. 1453 Alojz Šikovec. ODSTOPILI ČLANI: št. 72. Hostetter, Pa., Ana Ferlin, eert. št. 467. št. 88, Herminie, Pa., Jožef Doblekar, 7638 Jakob Baloh, 3029 Antin Au- belj, 7629. št. 50, Ana Pink, 879. št. 69. Sublet, Wyo., Georg Solar, 5529. Št. 30. Eveletji, Minn., Anton Starc, 7682. št. 58. Chisholm, Minn., Josef Oblak. 6108. STISPENDOVANI ČLANI: 7433 John 7277 Joe št. 19. Josef Vovka, 3186 John Zagorc, 7085 Matija Kraina, 7408. št. 55, Ignac Vidmar, 7849 Elizabeta Vidmar, 988. št. 11. Josef Cit.kovski, 7239 John Ihanc, 8516 John Gingelevski, 7238 Frank Okovski, 8171 Rudolf Sič, 7509 John štoleman, 7612 Anton Kovačič, 7170. Št. 6. Anton Berguč, 6119 John Gregorič, 5989 John Zorman, 1518 Andrej Korenčič, 6192 Josef Žnidaršič, 6039 Josef Kobalj, 5887 Alojz Lipovšek, 4907 Jo¬ žef Luner, 4004 John Tvrršinar, 6493 Jožef Špelič, 7641 Anton Sedmak, 6128 Frank Krajšek, 7332. št. 82. Martin Junkovič, 8542. št. 72. Karol Mušjak, 7111 Matija Švigelj, 8061 Josef Gintovnik 7983. Št. 64. Alojz Cvirjanovič, 8768. Št. 14. Luip Tomeli, 8124. št. 2, Mike Bregar 7212, Vincenc Kovač 6939. št. 37. John Petrovič, 890. št. 54. Math, Longus, 6590 John Stopar, 6967 Kadunc, 7448 Alojz Rus, Alojz Mulej, 8369 Fouri Toter,8776 Josefa Paulovčič, 7776. št. 60. Anton Lomšek, (3922. št. 69. Anton Smerkol, 6012 John Slapar, 1368 Matija Tomšič, Hribar, 5343 John Kotin, 2432 Štefan Mamula, 6406 Joe Konečnik, Stermole, 4912 Frank Mikuš, 8606. št. 49. Frank Pivk, 5935 Frank Bezek, 6261. Št. 3. Moon Run., Pa. Jury Smarda, 4422 John Goršin, 1677 Alojz Dremelj, 6827 John Arhar 4022 Jernej Zagode, 5854 Tomaž Kaučič, 2298 Karel Zalokar, 7057 Josef Poljšak, 8034 Mihael Sudovski, 4513 Jerenj Miklaučič, 2776. št. 53, Anton Cergolj 7563, Jožef Grahek 7684, Frank Cergolj 7829, Matt Skedner, 8112 Rudolf Cerigoj, 7565 Emil Markič, 7832. št. 16, John Derko 4455, Jožef Fortuna 2505, John Koplenk 1203, Pavej Cju- deni, 6359. št. 81. Frank Žakelj, 8227. št. 77. Jakob Možina, 7401 Josef Slak, 8406. Št. 20. Jakob Draga, 766 Frank Stepnik, 4615 Kristel Pšenica, 7807 John Klobučar, 7739 Frank Tičar, 7244. št. 56, Frank Koprivnikar 6040. Št. 24. Anton černik, 3569. št. 66. Josef Kern, 7851 Anton Grmadnih, 6050 Ivan Kral, 8138 Frank Gra- disar, 8411. ’ i !!‘J 3 ; Josof žu P an > 8075 A “ton Gorenc, 8610 John Kastelc, 8826 John Cver- fo!, 8448 John Pernar, 8076 Anton Abram, 4311 Anton Gregorčič, 2898 Josef Šketel, 6668 Andrej Slakar, 5693 Alojz Rozman, 4831 Anton Jankovič, 3605 iranc Muren 2904 John Barovčan, 2841 Marija Abram, 523. , 2 °' Mahnič, 5856 Vincenc Golobič, 8107 Frank Žiberna, 7246 An¬ ton Jelercič 6574, Josen Ilaramia 5441, Pavel Sziladi 4024. št. 67. Leopold Stopar, 5716. št. 29, Filip Dolenc 5864, Martin Basel 5495. ftt' ?n’ Vončina, 8340, Fran aletel, Anton Což 8767, John Malevič 8242. fiirnk 7679 Dremelj, 8323 Anton Gornik > 7677 John Oblak, 7884 Jakob Širok, (6/J Josef Zorec, 1868 Louis Marčun, 8244. št. /3. Mary Dušan, 930. fh tr' ™ Dto . n ■? ast( ; lie > 4707 Pavel Marčič, 6859 Martin Cesar, 6280. , 7 S 5 fi°A F t ran /- N ° Vak JAt 889 Anton Glass, 8333 Viljem šmidt, 7580 Josef Ca- ter, 7836 Anton čmžar, 7936. št. 65. Anton Sopar, 7898 Frank Planinčič 8151 Anton Bolte, 6687 Josef Mihelič, 7501. št. 58. Florjan Grvol, 5961 Thomas Bičanič 8472 Anton Krnc, 6255. št. 25. John Bizjak, 7894 John Spelič, 5396 John" Povshe, 1388. št. 38, Stani Vencalski 7075, Stani Jagelski 7794 Št. 10. Lovrenc Hafner, 5327. št. 59. Štefan Rogel 3828 Frane Proslan, 8529 Albert Naprudnik. sef Homšak, 7430. ČRTANI ČRTANI ČLANI: John Bortalovič, št. 19, C. 7406. št. 89. Josef Gornik, 8458. št. 14. Jakob Kovač, 8329. 5644 Jo- so ! dišče Williama Heusel ter Wi- iliama Murphy iz Minneapolis. Obtožena sta ropa, kot tožitelj je nastopil Harry Armstrong, ki tr¬ di, da sta mm obtoženca med spa¬ njem izmaknila $65.°0 gotovine. 7963. št. 60. Lovrenc Kropivšek, 6237 Mihael Saročonski, 6923 Josef Breznikar št. 3. Franc Možina, 8065. št. 16. John Klemenčič, 8305 Anton Depretes 4782. Št. 77. Frank Trinkaus, 7031 Anton Pernišek 6650 Frank Vodovnik, 6313 Frank Trinkaus, 8184. Št. 20. Elija Kevrič, 3519. št. 44, Frank Aleš 8026, Oto Eber 6330, Frank Oražen 1529. št. 70. Josef Ježanc, 7977 Mihael Berlogar 5220 Andrej Zorman, 4879. št. 28. Hieronin Žvanut, 1666 Pavel Uljaki 5440 Josef Škapin, 6576 Štefan Golobič, 6724 Jury Rajher, 6952 Matija Uljaki, ’7825. Št. 26. Ignac Peče, 4139 Frank Mestnik, 5888 Lovrenc Torkar, 6375. Št. 30. Frank Gruden, 6921 Louis Strkkar, 7886. št. 42. Peter Zmerzlikar, 4204 John Keržič, 3533 Mary Krulej, 713 Martin Supan, 5126. Št. 25. Mijo Panežič, 3478 Karol Lukman, 2319. št. 31. Josef Novak, 5181. št. 63. Frank Izda, 5381 Anton Marinčič, 5786. Hibbing. — Uspehi v Eveleth 'so napotili tudi tukajšnji občin¬ ski svet, da se 'bodo plačevale na¬ grade za pobite podgane. Zdrav¬ stveni- odsek sprejme v svoje pod¬ ročje to zadevo. — 21 let je preteklo od ustano¬ vitve tega kraja. Obletnico -bodo 'proslavili 'z en teden trajajočimi Slavnostmi. Slavnosti priredi tu¬ kajšnji avtomobilski klub. UMRLI ČLANI: št. 107. Josef Grilc, član postaje št. 4 v Lurerne, Pa., zavarovan za $250.00, umrl 21. jun. 1914, vzrok smrti pneumonija. št. 2971 Ivan Ribič, član postaje št. 35 v Ralphton, Pa., zavarovan za $250. 00, umrl 19. jun. 1914, vzrok smrti ponesrečen. Št. 772 Anton Čadež, član postaje št. 56. Pleasantvaley, Pa., zavarovan za $250.00, umrl 24. aprila 1914, vzrok smrti pneumouia. št. 2435 Jakob Vičič, član postaje št. 38. v Clarksville, Pa., zavarovan za $250.00, umrl 20. maja 1914., št. 6298 Anton Hafnar, član postaje št. 40. v Cumberland, Wyo., zavarovan za $500.00, umrl 5. maja 1914. vzrok smrti ponesrečen. št. 380 Johana Lampert, članica postaje št. 71. v Johnstown, Pa., zavarova¬ na za $500.00, umrla 2 maja 1914. vzrok smrti operacija. Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam JOHN TELBAN, glavni tajnik. MINNESOTA. Duluth. — Naš komisar Hickeu je laihko zadovoljen s svojim de¬ lom — preganjanjem saloonarjev, če pa bodo tudi davkoplačevalci, je drugo vprašanje. Ko je prišel Hickeu v urad je ljudsko varnost aprila meseca 1913, je bilo v Du- luthu 184 salo-onov danes jih j.d' pa dvajset manj, torej še 164. Sa¬ dno tekom 30 dni je zaprlo vrata pet saloonov. Tukajšnji tempe- renčniki so tega seveda zelo vese¬ li, kakor bi -dosegli kdove kako bo- goljuben in domoljuben čin, rado¬ vedni smo pa, kake obraze bodo delali, ko bode treba plačati večje davke. 'Mesto je namreč že dose- daj na škodi za $20.000, in ta zne¬ sek bode treba dobiti pač drugje — ■davkoplačevalci bodo morali seči glob j e v žep! — Šestnajst delavcev je bilo več ali manj težko poškodovanih, 'ko je zadnjo sredo zjutraj v Su¬ perior skočil iz tira Billings-Park Voz električne poulične železnice ter se zvrnil 20 čevljev globoko po strmini-. Smrtnonevarno ni bil nikdo ranjen. — 'Pomožni šerif McDonald je aretoval te dni nekega Paul Goli- ka, ter ga spravil na policijski glavni stan. Golik je ves poha¬ bljen ter nezmožen za vsako delo. Aretovan je bil pod sumom, da je nameraval izvršiti atetant s samo¬ kresom na sodnika, ki je sodil v njegovem slučaju. Pri njem so našli otro nabit samokres, in ker 'se je že več tednov sumljiv-o ob¬ našal ter hodil okoli sodnijskega poslopja, ga je že omenjeni pomo¬ žni šerif areto-val. Predzgodovina je sledeča : Paul Golik je ponesrečil pri -delu in je edaj nesposoben »a vsako delo. 'Tožil je za odškodnino, in sodišče mu je pripoznalo $1.100, od 'kate¬ re svote pa še ni dobil niti vinar¬ ja. Po odbitku odvetniških “stro¬ škov” je namreč padlo nanj sa¬ mo $210.31, katere svote pa ni maral sprejeti. Denar so izročili 'njegovemu varuhu L. A. Marvi- nu. — Torej zopet en slučaj, ki nam kaže, da poškodovanec ne 'do¬ bi skoraj nič, odvetnik pa oboga¬ ti. Najbolj žalostno je še to, ker se je nesrečniku vslecl tega najbr- že omračil um. — V West Duluth je bil obso¬ jen Mike Vukovič v denarno glo¬ bo $100 oziroma v 85 dnevni za¬ por radi prodajanja opojnih pijač mladoletnim. — Ko je hotela Mrs. Minnie Hargraves vzbuditi enega svojih 'stanovalcev, se je morala prepri* čati, da leži v postelji mrtev člo¬ vek. Najbrže za srčno kapjo nena¬ doma umrli “boarder” je 25 let stari Charles Anderson iz Buffa- lo, N. Y. — Štrajkarski sklad N. V. za potrebne štrajfcarske rodbine v Colorado. Darovali so: John Ma¬ jerle, nabral v gostilni Steve Ag- niea v Ely. Minn. od milosrčnih r.ojakov $1.80. Zadnjič izkazali ene rojake, naj se ob raznih prili¬ kah'spominjajo svojih sotrpinov v Colorado. — V našem uradu so se 'zglasi¬ li: Hrvatski rojak Steve Gervajs, posestnik in gostilničar v Ohis- holm, Minn. k zdravnikom Mays kadi operacije sinčka in zdravlje¬ nja sohe; rojak Matt Potuje, far- mer iz Greaney, Minn. in njegov odraščen sin'Ferdinand. Na potu sta iz Clupeiva Falls, 'VViss., kjer sta bila radi hčere, ki je bila ope¬ rirana, a se počuti dobro. Apeliramo še enkrat na dobrosr- Aurora. — V majhnem potoku je utonila 1 leto in 4 mesece sta¬ ra hči 3akpj||ldh Frazama. Otrok je prišel priblizu vode, padel in 'utonil. Našli so ga šele čez nekaj Časa mrtvega, ko so ga šli iskat. Ely. — Truplo zavratno ustre¬ ljenega rudarskega inženirja Mc Doualda so prepeljali v Mount Gilead, Ohio, kjer bode pokopan. 'To se je zgodilo na prošnjo mate¬ re umorjenega. — Zadnjo sredo sta bila naen¬ krat pokopana dva otroka, in si¬ cer 1 let stari- otrok 'zakonskih Matešič, ter šest mesečno dete 'rodbine Kapanič. Prizadetima rod binarna naše sožalje. 1 — 22. — 25. julija se 'bodo vr¬ šile tukaj velike slavnosti gasil¬ cev. Razun drugih prireditev bo¬ de videti tudi zrakoplovca Neb- S-terja, ki- bode p-odvzel več pole¬ tov. Eveleth. — 17. julija se bodo vršile posebne volitve, in volilci se 'bodo morali izjaviti ta 'dan, -ali so za ali proti nakupu Home Hea- ting & Electric Co. Mesto potre¬ buje 'za nakup $133.°00. — Junijsko poročilo zdravstve nega 'komisarja dr. Bueklega ka¬ že, da je to mesto jako zdravo. Znan je samo en slučaj nalezljive bolezni lažje vrste, nobena hiša ni pod karanteno. Rojstev je bilo 22, Smrtnih slučajev šest meseca ju¬ nija. — Ivo je odstranjeval okraske za 4. julija s hiše št. 710 IIayes St., je padel 'z lestve Anton Pene- telle ter se precej hudo potolkel. Zdrobil si je tudi nos. / Grand Rapids. — Za obravna¬ vo pred veliko poroto je obdržalo Nashwauk. Igranje s patrona- mi je ‘zopet zahtevalo nesrečo, pri kateri sta prizadeta Slavka in Ka ■rol, otroka zakonskih Rapinac. Dekletce je držalo patrono, deček jo je pa prižigal z vžigalico. Na¬ enkrat patrona eksplodira in odtr ga deklici štiri -prste, deček je pa tako opečen po obrazu, da je v hevarnosti njegov vid. Otroka so takoj prepeljali v bolnico. Starši, pazite na otroke, da ne dobijo ta¬ kih nevarnih -stvari v roke! Virginia. — Tako majhnega iz¬ voza rude, .kakor sedaj še ni bilo v zadnjem desetletju ta čks na M-esaba range. Ceni se, da iz Lake Superior di-strikta letos ne bodo izvozili več rude kot 30 milijonov ton, napram 48 milijoni preteklo leto. Sploh se v vseh rudnikih pov prečno slabo dela. — Policija je izgnala iz mesta '30 brezposelnih delavcev, med ka¬ terimi je bilo tudi vč postopačev. Zajela, jili je v tovornih vozovih, ‘kjer so prenočevali. — V okrajno jetnišnico v Du¬ luth je poslalo tukajšnje sodišče 'devet postopačev, ko niso mogli plačati naložene jim denarne glo¬ be. Pokorili se bodo v okrajnih za ‘porih 20 -dni. Sodnik Carrey je na¬ dalje tudi ukazal izgon 18 goz-d- 'nih -delavcev, ki so nekam pozno ‘po pravem dnevu praznovali dan proglašenja neodvisnosti. — 400 'brezposelnih delavcev je naprosilo občinski svet, naj jim da mesto -delo. Prošnjo so izročili 'posebnemu ddseku v pretres. — Radi nedovoljenega prodaja nja opojnih pijač in vzdržavanja 'zloglasne hiše je bil aretovan tu¬ kaj Tom Sulich, a pozneje po po¬ ložitvi jamčevine izpuščen. Sulich taji vsako krivdo. Warba. — Tukajšnja žaga A. 'M. Johnssona je v soboto za to se¬ zono nehala obratovati. Razžaga¬ li so okoli 60°.000 čevljev lesa, naj več trdega. PENNSYLVANIA. Pittsburg. — Tukaj je umrl do br-oznani rojak Josip Lukman v starosti 55 let. Nahajal se je sko¬ paj štiri leta v bolnišnici, kjer je 'slednjič v Gospodu zaspal. Rojen je bil v Toplicah na Dolenjskem, V Ameriki je pa bival več kot dvajset let. Bil je odbornik tukaj¬ šnje cerkve ter član in ustanovi¬ telj društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. V stari domovini zapušča žalujočo vdovo. Naj v miru poči¬ va ! Canonsburg. — Tukaj je umrl po kratki in m-učni bolezni pov¬ sod priljubljeni rojak Fr. Potočar oo-domače Lužar. Bodi mu lahka svobodna zemljica ! $5.00, torej skupaj $6.80, Živeli darovalci in njihovi nasledniki! Greaney. — Farmarski klub 0- pozarja vse člane, da se vdeležij-o seje -dne 2. augusta tl. popoldne 'ob 1 uri, ker to. ho obletnica naše¬ ga obstoja. Prečita! se bo celolet¬ ni račun, vršila se bo volitev odbo ra in na dnevnem redu bo še .več ‘stvari katere morajo prej ali slej rešiti farmerje tukajšnje okolice. Vabljeni so pa tudi vsi nečlani k temu zborovanju, pri katerem se zamore vsak vpisati za elana in kot tak sodelovati za povzdigo na še okolice in naših posestev. Seja se vrši' pri Jožef Kasun. Odbor. GEO. L. FIRST M. J. MURPHY, predsednik. S o™;e BAMk PRVA DRŽAVNA BANKA, £Ly se vljudno priporoča za vse bančne posle kakor - * na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne od sto 3°', vlog, 1 po Ni, od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo v mestu i n ntent Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri ttrr ti iz Chicage in New Torka, zatorej so Vaše vlogep® 811411 * S absolutno varne DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vš t vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavaroval* d , aB k istotako izvršujemo vsa notarska dela. 06 ar užbe A Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob nlarlu-L ......... .. ;..., . 1 x: 1. *_ .Pmeilnik dne le poj V«, Proti posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri* “ Qne vih 1 80 tui» e< $ faJ1 for.ua. VL J c Ji * s# r ,, e 1 stU 1 1 tla- 'P lir P** , ila- * Svoji k svojin, [N j*' IZ o> dIl£ l £ Ifi Podpisani priporoča cenjenim rojakom*- Hi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice 1D Elov k ifi jeno in bogato založeno sv °j° lepo | grocerijsko trgovin V zalogi ima občeznano “Cremo" ** Ifi Hi Ifi Ifi Ifi Ifi Ifi Ifi moko: daje krmo za živino, kakor: oves, koruzcT 0 ' ^ *- Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila ° ' C jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE*^ 1 ‘ Zalmnogobrojen pose, in naklonfenost se ul|udn ^ M A T H. V I D as* slovenska trgovina * BIVVABIK, MINN. 0, t m 1 !»' etro v si jaki o kih 2'a .^eTjeV^ *ija- da» *° f Ifj ; • 1 » ' 5 S£W .'»‘••kSih ro ' id«' '"' j •* Dne fl' Y zadnje« 1 'c k J e v . v novo« P oženol ; okrai«; i SO n a&1 , ,, 4 zlate P Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tdket"- Baltimore and Ohio železni CHICAGO do NEW Y0RKA K Pišite : .R. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL Kj po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železni parnika. Najgotovejši je gotovo na farmi, m zato je tudi denar najboA naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, imaie domačijo ir, imate zagotovljen kruh; nič vas ne briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpor. in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti, imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar storit! je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vred - če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo farme Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je po¬ pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth t Iron Range železniška kompanija je vstanovib j več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis coud- ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.01: prej na lahka odplačila. Pišite za podrobnoJJ slovenskem jeziku na: L B. ARNOLD, Land 110 Wolwin Building Duluth, uje® s0 jv za ' ir ° : . en tolar Manje r 59 vin. goto^ ne ’ delavsko knjižico. sodiscu .ikrajne®« 4 .sevanje obsojenca, ^ j an ez Zabret iz jj nevaren človek, ki “jstkrat kaznovan jiih 'deliktov. Šele pre( šl obsojen na dva ' j jeie, ker je napravil ; posestnici Apoloniji jiPo obravnavi je šel k..-o. da se maščuje n; > silo je vdrl v njen rA na tla ter jo osu' id precej poškodovan je tudi grozil Veso vi, lil Zabreta so aretir Si sodišču. esre.t. Peni Urbančič T ‘krenji vasi pri Zapl '- ‘ voza in si zlomil - - P :-k.» rij, vsle v Šmihelu, je in si j,> poškodo ■4'J v kolku. •- p r . (j *. u ^* tl¥ šei, se. je p požaru, ke je Sel žri °P es<: i »a desni ^ >; rc, tov. < h\ se Ponesrečil r LjVute odrezal, ^a,y t egaBrit °fa V tor ek, d ne 2 Johnstown. — Dne 4. julija se je napotil Ivan Omrzu ob sedmih 'zvečer v mesto, pa se ni ve ( č vrnil. Celo noč so ga iskali in šele proti Jutru ga je našla njegova žena mrtvega na progi Pennsylvania železnice. Glavo je imel vso razbi¬ to. Pokojnik je bil ustanovitelj društva sv. Cirila, in Metoda št. K- K. J., povsod splošno pri ljubljen in 'dober oče svojim otro¬ kom. Doma je 'bil iz rajhenburške fare na Spodnještajerskem. Čudno da se je na tem -mestu v teku pe¬ tih let ponesrečil že četrti Slove¬ nec. "V miru počivaj. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA DRŽAVO MINNESOTO ' ' (Minnesota Workmens Compensaticn Act' Cena 30 Centov Navodila kako postati dr Cena 15 Centov ' s.?'» Peljali *'»'« 4« ke r £ : lno / Sedati, k f lster > i ;>cev ceni1 '- ] , t ai ^oi se iju '4 bi ^zt ega I ‘V lea,, |r ^ Ta ^ ^ka po, > je S? r '■pit in Ji e z a °k°U S K at er, d, 2 e. ek V? - 16 k 1 CH. m So n Je Iz stare domovine. narodni vestnik f/M*' kranjsko. Strojni delavec pri Ljubljani »niiiesu >---.. v . |^:„. je rezal pri strojni žagi neke desno ter prišel pri tem z . b " ‘ Lpu stroja, kateri mu je ri drugem členku S dr %>, JjfcO i ,x ' ,„,,1 mezmec pri Strela ubila tri osebe. Dne 19. t ;; a ob enajstih dopoldne je raz j,, v Topli Rdbri pri Žužemiber- 1 ’ -ovihta. Več fantov, ki Dih sCOt Pjfi pijiut 11 ' ito v [ Maščevanje obsojenca. 40-letni ievee Janez Zabret iz Mengša fzelo nevaren človek, ki je bn -šestnajstkrat kaznovan zaradi ’ jenih deliktov. Šele pred krat- V ba obsojen na dva meseca le ječe, ker je napravil večjo si) posestnici Apoloniji Ves v Po obravnavi je šel takoj I Bodico, da se maščuje nad Ve¬ re. S silo je vdrl v njeno hišo, vrgel na tla ter jo osuval, da lila precej poškodovana. Zva¬ lit je tudi grozil Vesovi, da jo ubil Zabreta so aretirali ter silili sodišču. INesreče. Ferd Grbanči«, hi.a 'Gorenji vasi pri Zaplazu, je tel i voza in si zlomil desno m, — F\ vsa«rij, učen«': šole v Šmihelu, je paui |«šn;e in si je j-oskodo al re- osojio v kolku. — Fr. GMri, u- Pristavici, se je p-i tarn¬ am požaru, ko je šel v hlev pkravo, opekel na desni roki in Natu — Gr. l’;rc, tov. delavce |No!i:, se je ponesrečil pri kro- Ngi, ki mu je odrezala palec roke. temenskega Britofa na No- jskem. V torek, dne 21 . juni- 6 iU. zvečer so peljali k več- Počitku ostanke dveh po- radarjev, bila sta to J. P 12 Famelj, oče dveli malih b, y “tudenič And. Vatovec * t 0 rem ' ljudje se močno zo- . ^’i°> ker najemnik rudo- , lt ,' r °' ^ v gnst Pister, noče ni- , Sedati, kdaj dobe v k P" a Ponesrečenih. Po pre- 80 8e l ^ e P°- k - -.j ; ™° nobenih nemirov, svojega ponesre- i. 1 bi mu izkazali zadnjo 1 " a v saj do groba spre- najemnica. Pri Kati v V^emvrhu Ahčina Bela i Kaeir J na '* emu neka osoben- Lj' 1 ”' ^ a ženska je zelo se ■ r Se razjezi, pobije vse. S. godilo tudi pred ne- ‘ il raV° J e v . gospodinja o- ‘ a vnif .® a najemnine, j 11 aa ji je zagrozila 1% ^ s ^ eia žalila cesarja. d sodnike - g(J* V dat ‘ Neki Langar 'K že > s tar okoli 20 let, je r ; l rse ,! e J a sku P a J 20 let K' 5 . kate„ \ tatvine. Šestlet- ■^efl ° 36 P resta l v Gra- , nrn ni po- ‘ a sti. p Ck ? ma " a I a - Začel je rjJ^set je v Novo me- Tu je ukradel * ^ e Pkosti V n ^ e l a,vcem ne- ^■° so ,ga zasači¬ li, je dejal, da ne ve, jeli vzel ali ne, ker mu včasih “tako pride”. Ce sem, pa sem, samo v Gradiš¬ ko me ne dajte, kamor hočete dru¬ gam, v Gradiški je zame neždra- v o. baj vem, zdaj mi pa ne manj¬ ka zopet nekaj let. No, saj smo no¬ tri dobro postreženi, zunaj se me itak vsaj boji in ne dolbim griž¬ ljaja. Mož je zopet pod ključem in pride kot tat iz navade pred po¬ roto. Lojze Drganc, znani potepuh in tat, je iz ljubljanskega zapora pri šel v Novo mesto. Tu se je nekaj časa potikal po podih in slednjič, ker je uvidel, da oko postave ve¬ dno nanj preži, vstopil v službo pivovarne “Union”. V .tej službi je bil le par dni in začel je krasti kakor sraka. Najraje je imel pivo ‘v steklenicah. Teh se je nabasal po celeifn životu, da ni bilo opaziti tatvine. Ko je pa peljal pivo v 'kavarno “Ontral” si je tudi tu preskrbel -več škatelj sardin, ko je v ledeno omaro natrosil led. Ker so ga pa opazili, so ga dali aretirati. Vlom. Dne 3. junija so obiskali neznani tatovi na samem stoječo hišico vdovca Naželja v Novem 'mestu. Mož živi in obdeluje obšir¬ no polje že dokaj let s svojo hčer¬ ko. Vsak ga ima za zelo premož¬ nega. Star je že. Spati ni mogel. Slišal je okoli dveh ponoči, da je 'nekdo pri oknu. Vstati pa ni mo- el, morebiti so ga vlomilci preje omamili. Pobrali so mu vse obuva¬ lo, dežnike, obleko in tudi po ne¬ kaj denarju so stikali, ta pa je 'bil pod njim v postelji in ga zato niso dobili. Tatovi so bili ciganje. Umor in samomor. 'Zakonska F. in Jožefa Bučar v Mrvicah, v o- fcraju Cerklje na Dolenjskem sta živela že dalje časa v večnem pre- 1 piru. On, notoričen pijanec, je pro¬ dal pred kratkim svojo kovačijo in denar zapil, sedaj pa je zahte¬ val od svoje žene, da ona proda liišo. Ker tega ni hotela storiti, ji je zagrozil, da jo bo ustrelil. Se¬ daj pa je zbolel in je bil šele 15. junija izpuščen iz bolnišnice v Kr¬ škem 2°. junija je Franc Bučar po čakal svojo ženo Jožefo, ki je bi¬ la v delu pri posestniku Katiču v njegovem vinogradu na Trški go¬ ri 20. junija, ko se je vračala z de¬ la v , svislih Karoline Volavšek. Tam se je pridružil svoji ženi in njenima spremljevalkama ter po¬ sestniku Katiču, vnel se je pirepir, v katerem je ustrelil z revolverjem svojo ženo dvakrat, nato pa po¬ begnil. žena je vsled zadobljenih poškodb med operacijo v bolnišni¬ ci v Krškem umrla. Orožništvo in policija sta iskala morilca ter ga zalotila na Trški gori. Da bi pa ušel roki pravice, je skočil Franc Bučar v Krko in utonil. Njegovo truplo do sedaj še niso našli. Otrok .povzročil strašen požar. Iz Št. Vida pri Zatičini: V ponede¬ ljek, 22. junija., ob 2. uri popoldne je neki šestletni otrok v vasi 'Pri¬ stavica, občina Zagorica, zakuril z vžigalicami pod oknom domače hiše. Ker je vlekel močan veter, se je ogenj hitro razširil in v 15 minutah je 'bila cela vas v ognju. Zgorelo je 12 hiš z vsemi gospo¬ darskimi poslopji in kmetijskim modjem. Zgorelo je tudi dt> 20 svinj. Ljudje so bili večinoma na jjolju in travnikih, zato niso mo gli nič rešiti, tako da je mnogim zgorela celo obleka in jim ni dru¬ gega ostalo, kakor to, kar so ime¬ li na sebi. Prišle so na pomoč po¬ žarne brambe iz Št. Vida, Trebnje¬ ga in Velike Loke, a niso mogle 'priti do vode, ker je bil okrog vseh vodnjakov in luž ogenj. Tudi se je več ljudi opeklo pri gašenju. Na pomoč došlo občinstvo in orož¬ niki so delali neumorno. V hiši št. 7 so iz goreče hiše nosili pohištvo in se je pri tem vdrl v veži goreči štrop. Le s težavo so rešili iz go¬ reče hiše tri fante, ki so dobili 'večje ali manjše poškodbe. Vaš¬ čani so večinoma vsi revni in za¬ dolženi in le za male vsote zava rov a/ni. PRIMORSKO. Smrtna kosa. Umrl je v Trstu pekovski mojster Jos. Mrevlje v Rojanu. Bil je zaveden Slovenec Podlegel je desetdnevni bolezni. Njegova zasluga je, da je pri spo¬ mladanskih volitvah prodrla slo¬ venska lista pri pekovski zadrugi. Drzna žepna tatvina. V Trstu sta dva žepna tatova napadla na trgu Goldoni nekega nemškega trgovca iz avstrijske Šlezije, Vilj. Arnold po imenu, ter mu iz žepa izmaknila denarnico z 159 krona¬ mi gotovine. O tatovih ni sledu. Požar v trgovini. 23. junija je v Trstu na ulici Belvederu izbru¬ hnil velik požar v manufakturni trgovini Gizele Grinovec. Povzro¬ čil je nad 5000 kron škode, ki pa je 7. zavarovalnino krita. Nepreviden voznik. Kmet Ant. Mihelič iz Škofij v Istri je vozil iz Kopra domov na svojem eno¬ vprežnem vozu kmeta Ivana Peča riča, njegovo ženo Uršulo in nje¬ gove tri male hčerke. Mihelič je bil vinjen. Ob morskem obrežnem ‘kanalu je 'voz zavil s tira in se prevrnil. Pečaričeve hčerke, Nata¬ lija, Lizika in Otilija so padle v morje. O pravem času so jih še potegnili iz vode. Poškodovale se niso, pač pa 'zelo prestrašile. Poboj. V Repentabru je na neki plesni veselici nastal strahovit pretep, pri katerem sta bila tež¬ ko ranjena 191etni Ivan Ravbar ir, 251etni delavec Ant. Škabar. Oba so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. Samomor. V nedeljo popoldne so našli v botaničnem vrtu pri' Sv. Alojziju v Trstu 20—241etno te¬ kle, ki se je zvijalo v bolečinah. Nesrečnica je popila večjo množi¬ no karbolne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je par minut po prihodu umrla. Vzrok samomora ni znan. Aretirali so v Gorici brezposel¬ no deklo Marijo Saladin, ki je ob 'dolžena, da je ukradla svoji go¬ spodinji več raziličnih predmetov ["V vrednosti 140 K. Iz Amerike je prišel v Trst po 'smrt 381etni črkostavec Peter Žni¬ deršič. Pripeljal se je s parnikom čil in zdrav v Trst, v nedeljo dne 19. junija zvečer pa se ga je ne- badoma polastila slabost in je ma¬ lo pozneje umrl. Nezgoda otroka. Osemletna Ce¬ lestina Leban, stanujoča 's staršem it* V Sesljanu, je popoldne padla z !/ nekega zidu in si pri padcu zlomi¬ la nogo. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico v Trstu. Pretep radi cvetlic. Nedavno je prišel v neko gostilno v Trstu vo¬ dja finančne straže Viktor Špeh. ki so mu silno ugajale vrtnice na mizi v gostilni. Poprosil je krč¬ marja za eno cvetko, a ko mu je ta ni hotel dati, je v jezi pograbil 'eno vrtnico in jo 'zalučal za krč¬ marjem. To pa je kramarja take ujezilo, da je udaril vodjo finanč- 'ne straže s tako silo po nosu, da mu je zdrobil nosne kosti. Seve¬ da je temu činu sledila ovadba. Pretep med Slovenci in Nemci Skednju do rabuke in pretepa Lkednju do rabuke in pretepa med Slovenci in Nemci. Okoli 1. ponoči je bila obveščena rešilna postaja, da se nahajata dva ran¬ jenca na policijskem inšpektoratu 'v ulici Navale. Ko je dospel rešil¬ ni voz tja, je našel zdravnik dva ranjenega železničarja, oba Slo¬ venca: Matijo Šmajherja in Frana Kokela. Oba sta imela rane na glavi, ki so jih prizadjali Nemci z noži. Oba sta se mirno vračala domov ter se med potjo pogovar¬ jala slovensko. ‘Zato jih je napa¬ dla družba Nemcev, ki je takoj potegnila nože. —Stražnik je pri¬ peljal na komisarijat tudi nekega bernskega delavca Mih. Bauman- ba, čigar izpoved pa je malo ver¬ jetna, ker trdi, da je bil on in še neki drugi njegov spremljevalec napaden od Slovencev. Malo ver- jeno pa je to že iz enostavnega razloga, ker Baumann trdi, da je [njegov prijatelj pobegnil, on pa je v silobranu ralbil nož, ker sta ga Slovenca tudi napadla z nožmi. Dočim pa on nima nikake poškod¬ be, sta oba slovenska železničarja ranjena na glavi. — So pač res junaki ti Nemci v Trstu, pristni pobratimi laških atentatorjev. - - O celi zadevi se je obvestilo sodiš¬ če, ki bo dognalo resnico. ŠTAJERSKO. Za župana izvoljen je v Pušin cih pri Ormožu je g. Matija Ala sten. Umrla je v Laporju učiteljica gospa Milena Kopriva, rojena Pav iič, v 34 letu s roje starosti. Truplo svojega otroka je po¬ tegnil iz vode. Iz Ormoža poroča¬ jo: 20. junija se je kopalo več otrok ondotne ljudske šole v Dra¬ vi. Neki deček je prisilil drugega dečka, da je vrgel klobuk v Dra¬ vo in da je skočil v valove za klo- ■utkoto. Ker deee-o m znal plavati, j- lairc.j izginil v valovih. < »ec po- n .«:« rio ega doc-c* za nesrečo ni vedel in je mirno delal na svojem posestvu ob Dravi. Nabrat vidi, da valovi neso neko otroško truplo, skoči v vodo in potegne truplo na suho. Bil je truplo — njegovega sina. Lahko si mislimo, kako jo bilo očetu. Zavratni umor. Med kočarjevim sinom Lovro Topolovcem in ko- arj e ih 531etnim Kuharjem iz Gru škovca pri Rogatcu je obstojalo že d el j časa hudo sovraštvo. Ko se dne 21. junija peljal Kuhar iz Krapine proti 'Ptuju, ga je priča¬ kal Topolovec v 'zasedi z. nekin- drogom čez glavo, da mu je loba- lijo prebil. Kulia'r je 22 jun. vsled 'poškodb umrl. Topolovca pa je žandarmerija izročila sodišču v Rogatcu. Samoumor gostilničarja. V Ma¬ riboru se je obesil dne 24. junija 'zvečer gostilničar in voznik na Ko roški cesti F. Marlko. Našli so ga ‘visečega na tanki žici na drevesu v vrtu. Ko so ga našli, 'bilo je še življenje v njem. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v bolnišni¬ co, a je med potjo umrl. Obesil se je, ker je bil v hudih denarnih sti¬ skah. Še isti dan je imel rubežem Ker ni našel nikjer pomoči, si je Vzel življenje. Vojska pri novačenju. Dne 6. junija so se v Št. Lenartu v Slov. Goricah vršili vojaški nabori. V gostilni Aubl so pili fantje in oro¬ žniki. Prišlo je do hudega prepi¬ ra. Posebno liud je bil fant L. Fras. Orožnik Mlinarič je hotel ekcederita spraviti iz hiše. Fantje so se pa za Frasa zavzeli. Nastalo je ruvanje med orožniki in fanti. Orožniki so več fantov aretirali. Fantje so napravili na žandarje čele atake in so dva spravili k tlom 'Fantje so hoteli orožnikom odvze¬ ti orožje, kar se jim je deloma tu¬ di posrečilo. Župan iz Male Zimice pri iSv. Barbari niže Maribora Fr. Škof (štajerčijanec) se je za ! vzel 'za fante in je klical orožnikom: Kaj imate opraviti s fanti? Jaz jih ke pustim aretirati. Bom vam že pokazal! Tudi med aretacijo so trajale nasilnosti naprej. V občin¬ skem zaporu so fantje napravili škodo s tem, da so razbili vrata, okna in peč. Dne 24. jun| so stali pred senatom mariborske okrožne sodnije fantje Leon Frass, Mihael Frass, Sim. Teršoveč, Fr. Žižek, Leop. Grušovnik in župan Franc Škof iz Male Zimice. Predno se je obravnava končala, so padli vsi obtoženci na kolena pred sodnika in so prosili za odpustitev oziroma milostno kazen. Sodišče je vse ob- tžence obsodilo in sicer: M. Frass je dobil 4, Teršoveč in Leo Frass 3, župan Škof 2 meseca, Žižek pa 6 tednov ječe, 'Gruševnik pa je do¬ bil 1 teden je/če. — Vsi se imajo zahvaliti kazni za težko kazen — | demonu alkoholu — ptujskemu šnopsu, ki ima v Št. Lenartu in 'okolici obilo prijateljev. ko silo v desno oko, da je dekla olko izgubila in so jo morali težko poškodovano prepeljati v deželno bolnico. Tatvina draguljev. V bližini Ce¬ lovca so aretirali te dni dninari¬ co Pilini, ker je osumljena, la je izvršila pred časom v stanovanju delodajalke Ivane Zeg tatvino draguljev. Ukradla je razne dra¬ gocenosti v vrednošti 144 K 90 v. Oddali so jo deželnemu sodišču v Celovcu. Samomor. V Celovcu se je obe¬ sil v nekem tamošnjem hotelu 35 letni potnik Fran Krešar ia sicer so ga našli uslužbenci zjutraj obe¬ šenega na vratih. Prepeljali so truplo samomorilca v mestno mrt¬ vašnico. Zakaj je nesrečnež izvr¬ šil samomor, se ne ve. Neprevidno ravnanje s pištolo. V Kotmari vasi sta se igrala s pi¬ štolo hlapec Lovrenc Schalle in učenec Juri Uršinjak, pri čemer sta tako neprevidno ravnala, da je učenec Uršinjak dobil strelno rano v spodnjem delu telesa. Oba neprevidneža so naznanili pristoj¬ ni oblasti.. Nezgoda. Pri sv. Hemi si je zlo¬ mila pri pometanju neke pečne ce¬ vi vdoya Katarina Ambrus dva¬ krat desno roko. Prepeljali so jo v bolnico v Celovcu. POGREB V LETALNEM STROJU. Ruski milijonar Sapomovski, ki je bil v svojem življenju velik pro- tivnik modernizma in ki se n. pr. nikdar ni hotel voziti z avtomobi¬ lom, je zapustil v svoji oporoki pol milijona onemu aviatiku, ki bo prenesel njegovo truplo od do¬ ma do groba. In res je mladi ruski 'aviatik Posov prenesel krsto z mi¬ lijonarjevim truplom v (biplanu na pokopališče. Malo je manjkalo, da 'bi aviatik Posov ne izgubil svoje¬ ga življenja ob izkopanem grobu, ker je vsled vetra zelo težko pri¬ stal na zemljo. Dediči so morali Posovu plačati določeno vsoto, a kljub temu, da so letalcu želeli mogoče smrt pri tem nenavadnem 'pogrebu. JOHN AGNICH aostilničar GRANT STREET EVELETH, MINN. Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne pijače ter unijske smotke. Prodajam železniške in parobrodne listke na vse kraje sveta. Rojakom In bratom Hrvatom se najtopljeje priporočam. Miners National Bank, EVELETH, MINN. n » « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 »H ti Pošiljamo denar in prodajama parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. / KOROŠKO. Požar, ki ga je povzročila strela. Pri Sv. Tomažu je udarila 22. jun. strela v gospodarsko poslopje po¬ sestnika I. Treferja ter je vžgala. Poslopje je z vsemi poljskimi pri¬ delki vred zgorelo do tal ter so bila ogrožena tudi sosednja po¬ slopja. Vlom. Pri Sv. Gertrudi so do se¬ daj še neznani tatovi vlomili v pro dajalno posestnika in trgovca Tralbesinerja. Ker je okno proda¬ jalne zamreženo, morali so vlomil¬ ci rabiti kakega 5 do 21etnega de¬ čka. Ta je ukradel 250 K denarja in večjo množino znamlk. 'Poklicali so policijskega psa, ki pa ni dose¬ gel nobenega vspelia. O storilcih nimajo še nobene sledi. Najdeno truplo v Vrbskem je¬ zeru. 22. junija so našli zgodaj zjutraj v Vrbskem jezeru truplo žene zidarskega mojstra Dolber- gerja. Mlada žena, mati treh o- trok, v starosti tri, štiri in pet let, zdravila se je zadnje čase pri ne¬ kem zdravniku radi živčne bolez¬ ni. Najbrže si je vzela življenje v zmedenosti misli. Truplo so pre¬ peljali v njeno stanovanje. Težka nezgoda. V Borovljah je bil v gozdu zaposlen lesni delavec Ivan Pogamuičnik s sekanjem le¬ sa. Pri tem delu pa se mu je spro¬ žila smrka, ki je nesrečneža pritis¬ nila s tako močjo, da mn je zlo¬ mila desno nogo v stegnu. Pone¬ srečenca so morali prepeljati v bolnico v Celovec. Krava je zabodla v špitalu ob Dravi pri posestniku Lukošicu za posleno 'deklo Maripo 'Sape s ta- Ponosen na svojo izurjenost Mož, ki kadi NAVY, je ponosen na svojo izurje¬ nost v zvijanju svileno-mehkega, dolgo rezanega to - baka v okrogle, pravilne cigarete, on kadi te sveže, močne cigarete ves dan, s zdravim veseljem — dela smehljaje, in opravi boljše delo. G Al L & AX NAVY Long Cuf Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavitku” Tu je sladak, zrel, zelo dober vonj v NAVY, kakršnega ne najdete v nobenem drugem tobaku. Ta vonj prihaja od previdne¬ ga staranja in mešanja močnega kentukijske- ga tobakovega listja — in od čistega, svežega stanja, ker ohrani izborni NAVY zavitek s štirimi ovoji tobak vedno dober in čist. NAVY je najpripravnejši tobak na svetu za zvijanje perfektnih cigaret — ni drobiž, katerega odpihne — ampak dolgo rezan tobak. NAVY je tudi hladno, izborno kajenje v pipi, ali pa za žvečenje — sploh je tobak za vse. Zastonj Vprašajte svojega tr¬ govca za knjižico pa¬ pirčkov zastonj, a- tere dobite z vsakim zavitkom za 5c. NARODNI VEST NIK 13. Juli; “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and publlshed by the Slovenlan Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued e*ery Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 Tite best Acvertlsmg niedluc: among Slovenians in the Northwest, Rates on application c ntered as second-dass matter May ii. 1911 at the post Otlice Duluth, Mino., under the Act March 3,18/9." _ .NARODNI VESTNIK« izdaia ct... venska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. Tkal« vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto ■ ^2.00 za pol leta $100 Za Evropo In Canado za celo leto . . . $3.00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. OSEBNA SVOBODA. Louis N. Hammerling. XIII. Ako bi ne imeli ti -članki nobenega drugega namena kot akademično razpravljati prineipi- je svobode, potem 'bi imeli dvomljivo vrednost, da razlagajo to, kar se je že veliko boljše raz¬ ložilo poprej, kajti veliki misleci, ki so se ro¬ dili, so zagovarjali te principije ter ugotovili njihovo resnico za vse čase. Ako bi bilo pri¬ znanje resničnosti teh nazorov od strani ve¬ čine jamstvo za nedotakljivost naše prostosti, potem bi lahko okrcali z roko one, ki nas ho¬ čejo oropati teh prostosti. Večine pa niso ni¬ kdar vladale med ljudmi, tudi v tej naj večji moderni demokraciji ne, in večine čutijo zelo redko kedaj potrebo, da se organizirajo v ob¬ rano pravic, vsaj toliko časa ne, dokler jih ne oropa kaka dobro organizirana manjšina. Dočim se poglabljamo mi v misel, da vlada narod, je nasprotno dejstvo, da vlada narod le potencijalno. To pomeni toliko, da prepusti narod vlado usurpatorjem, ki imajo eneržijo, da se polaste oblasti ter prikroje prostost po svojih lastnih nazorih. Proti tem razmeram je in je bilo vedno le eno sredstvo in razpravljanje o tem sredstvu je zadnji namen teh člankov. Da spravi svojo moč do veljave in si zagotovi svoje pravice, mora stremeti večina za vzgledom vladajoče manjšine ter se organizirati v obrano onih pravic, katere skuša manjšina razdreti. Moč, ki leži v številu, je pri vseh namenih in tež¬ njah brezuspešna, -dokler je ne vodi neko zna¬ nje, ki je splošno vsem in dokler je ne navdu¬ šuje kak gotov namen, v dosego kojega smo se vsi združili. Taka sila je pravica glasovanja ali volitve. Dasiravno smo zelo ponosni na to, da imamo to pravico, je vendar brez vsake praktične ve¬ ljave za nas, dokler je ne znamo vporabiti kot bi bila moderna pušika brez vsake veljave za vojaka, ki je ne zna prijeti v roko ter ni znan z njenim mehanizmom. Ena najusodnejših na¬ pak je misel, da smo varni edinole radi tega, ker volimo one, ki nas vladajo. Prav tako lah¬ ko je izvoliti tirane kot pa iznebiti se jih. V vsakem slučaju je pomanjkanje tega znanja, ki je. neolbhodno potrebno, da uporabimo v pravi smeri svojo kolektivno moč za vladanje onih, ki vladajo nas. Naj izpraša vsak izmed volilcev svojo last¬ no vest v tem oziru. Ali se kaj trudi, da spo¬ zna ljudi, katerim pripomore s svojim glasom do urada? Niti eden izmed desetih volilcev ne stori tega. In vendar izroča v roke teh mož obrano svoje prostosti, zaupajoč na stranko,' kateri pripada. V tem pa leži njegova velika napaka. On pozablja, da je njege. glas za moža, ki veruje v prikrajšanje osebne svobode, znak za stran¬ ko, ki je postavila moža, da se volilee sam stri¬ nja s prikrajšanjem osebne svobode, Vsle-d tega priprostega in neoporekljivega dejstva je mogoče -da primeroma majhne, a dobro organizirane stranke naroda, o katerega se domneva, da se vlada samega sebe, vsilijo veliki večini naroda -svoje lastno mnenje in svojo lastno voljo. Vsled tega je bilo mogoče, da se je prikrajšalo najdražje pravice ter la s tem -delom še nadaljuje in se bo nadaljevalo, ako ne bo v enajsti uri vstal narod v obrano tega, kar je še ostalo. Nobenega dvoma ni, da je pretežna večina naroda te dežele nasprotna ciljem in metodam onih, ki pravijo, da bodo prinesli deželi mile- nij s tem, da postavnim potom oropajo ljudi pravice samoodločbe, kakšne produkte nara¬ ve naj zavživajo in kakšne ne, kakšnim vese¬ lje™ se -smejo uda jati, kakšne navade smejo imeti in kaj naj počnejo na Gospodov dan, ali naj se smejejo ali jočejo. Nobenega -dvoma ni, da ima ta večina moč preprečiti uzakonjenje sličnih postav. Kljub temu pa so naši zakoniki polni takih določb. In zakaj ? Odgovor je lahak. Ker prepušča večina onih, ki tvorijo to pretežno večino, obrambo njiho¬ vih prostosti sosedu. Ker pa stori sosed isto, je posledica ta, da postane stvar vsakoga važno dolžnofet, katero se je naložilo posamez- stvar nobenega in da vsi zanemarjajo najbolj nemu državljanu. Prav radi priznamo, da dolguje prostost ljubeči Amerikanec globoko -hvalo tujejezične¬ mu časopisju te dežele, ker je prvo sprožilo svarilni glas pred nevarnostjo, v katero smo zašli vsle-d malomarnosti in letargije pretežne večine naših volilcev. V prihodnjih člankih hočemo v konkretnih slučajih pokazati, kaj je treba storiti od stra¬ ni posameznega volilca, da se odvrne pretečo nevarnost. Vsak posameznik mora delati in ne prepuščati zadevo sosedu. Nobena skupina v tej -deželi pa ni boljše vsposobljena -za obrano ogroženih prostosti kot ona, h kateri -govorijo tujejezični -časopisi. Ta skupina je enakih nazorov, • enakih misli ter zasleduje enake cilje. Glavni namen teh člankov je bil, da se vzbu¬ di prijatelje prostosti k zavesti, kakšne raz¬ mere da v resnici vladajo. V naslednjih pa hočemo navesti sredstva in metode, potom ko jih se bo dalo rešiti ogroženo prostost. POLŠESTI MILIJON ANALFABETOV. V Združenih državah je 5V 2 milijona nad deset let starih ljudi, ki ne iznajo ne pisati ne brati. Tako pripoveduje zvezni komisar za vzgojo dr. P. P. Claston, ki mora biti o tem gotovo dobro poučen. Tekom debate o na-selniški predlogi, ki za¬ hteva kakor znano od naseljencev, da znajo brati in pisati, so nasprotniki omenjene za¬ konske osnove večkrat naglašali, da Združe¬ nim državam ni treba dobavljati analfabetov iz inozemstva, ker jih imajo dovolj med čisto¬ krvnimi A-merikan-ci. Ravno med temi je raz¬ meroma jako visoko število analfabetov, in to so prostovoljni analfabeti, medtem, ko so si¬ romašni naseljenci, ki pridejo iz nekaterih de¬ žel Evrope, prisiljeni iliterati, ker v svoji do¬ movini niso imeli prilike, obiskovati šole. Do¬ kazano je nadalje tudi, da je med otroci na¬ seljencev, ki so bili tukaj vzgojeni, mnogo manj analfabetov, kakor med otroci “čisto¬ krvnih” Amerikaneev. In nadalje naznanja dr. Claxton, da priha¬ ja največji del analfabetov iz južnih držav, torej iz onih, kjer skoraj ne poznajo naselje¬ vanja, kjer živijo Ahierikanci čistega anglo¬ saškega pokolenja z mnogimi -milijoni zamor¬ cev. Resnica je, da je v južnih državah med zamorci največ analfabetov; kakor pravi dr. Claxton, je 2$4 milijona črncev, ki niti ne zna¬ jo prebrati svojih glasovnic. In ti analfabeti imajo celo- volilno pravico. Najhujše obdolžitve pa dviga dr. Claston, ki je bil sam rojen v južnih državah, proti o- nim državam na jugu, kjer najbolj zahtevajo dokaz naobraz-be naseljencev, ko pravi, da velik del tamosnjih, že generacije tam bivajo¬ čih in volilno pravico izvršujočih naseljencev ne zna ne brati in ne pisati. To so oni “čistokrvni” Amerikanci, ki so poslali v kongres zastopnike kakor sta Hob- son in -Bu-rnett! Ti zahtevajo dokaz naobraz- be, ki bi sicer pripustil izobraženega lopova v deželo, izključil pa pridnega in poštenega de¬ lavca, ker ne zna brati in pisati, kakor ne zna velik del prebivalstva v Alabami, Georgiji, Tennessee, Virginiji in Carolini. SRBSKI KONKORDAT. Dunaj, 25. junija. Srbski konkordat je bil včeraj v Rimu pod¬ pisan. Priobčili smo nekatere najvažnejše do¬ ločbe te pogodbe, ki pomenja -definitivni ko¬ nec vsakega zunanjega vpliva na srbske kato zadeve so se nahajale po-d neke vrste avstrij skim pokroviteljstvom, katoličani v novem srb skem ozemlju pa so stali pod oficijalnim pro¬ tektoratom Avstro-Ogrs-ke. -Cerkveni nrotekto- rati nimajo z vero ničesar opraviti, oni so mar¬ več le politična sredstva, ki dajejo protektor- jem priložnost in navidezno pravico, se vmeša¬ vati v notranje zadeve druge države. Tako so veljali katoliški Albanci v nekdanjih turških evropskih pokrajinah za nekake posebne vrste avstrijske podanike in avstrijski konzuli niso bili le njihovi zaščitniki v verskih zadevah, temveč tudi njihovi zaupniki in voditelji in politicis. To se je posebno pokazalo pri raz¬ nih incidentih -tekom albanske vojne. Kar se špecijalno stare Srbije tiče, je spadalo vpra¬ šanje tamkajšnjih katolikov med sredstva, s katerimi je -dunajska politika operirala za trajno razdvojenje katoliških in pravoslavnih Jugoslovanov. De jure-canonico je spadala Srbija pod jurisdikcijo djakovačlrih škofov, srbski katoliki so bili torej v cerkvenih zade¬ vah podrejeni inozemski oblasti, katere upliv se je udejstvoval seveda tudi na političnem polju. Faktično so se ua ta način nahajali vsi katoliški Jugoslovani pod okriljem Dunaja, katerega moralična pozicija je bila tem jačja, ker je izgledalo, da uživajo katoliki v Srbiji le toliko verske -svobode, v kolikor skrbi zanje Avstrija. Stara priljubljena fraza dunajske politike je bila ta: da je katoliški element v Srbiji zapostavljen in zatiran, da si srbski ka¬ toliki ne smejo stvariti nikake cerkvene orga¬ nizacije in -da jih fanatično pravoslavje prega¬ nja. Verska intoleranca“ -Srbije je bila uspe¬ šno agitačno sredstvo zoper približanje pravo¬ slavnih katoliških Jugoslovanov. Iz spominov pokojnega-Str 0 ;ssmayerja vemo, da si je du¬ najska politika to agitačno sredstvo takore- koč nasilno ohranjevala. Srbija je že v 80 le¬ tih in pozneje še ponovno poskusila urediti cerkvene razmere svojih katoliških državlja¬ nov potom konkordata z Vatikanom — toda ti poskusi se niso nikdar obnesli, ker jim je dunajska diplomacija s svojimi intrigami pri Vatikanu vedno upropastila. Tudi papežka stolica je političen urad, ki zna kaj skrbno iz¬ birati med verskimi in cerkvenimi blagri. Ju- raj Strossmayer pripoveduje v enem svojih pisem, da mu je minister grof Kanlnoky iz¬ recno poudaril: “Zaključenje konkordata med Srbijo in Vatikanom ni nikakor v interesu Avstrije.” Nemški in madžarski diplomati so znali papeža prepričati, da je dajal prednost takozvanim avstrijskim (i. e. nemško-madžar- skim) interesom pred verskimi. Po zaključenju balkanske vojne je posta¬ lo katoliško vprašanje za Srbijo tem aktual¬ nejše, ker se je število njenih katoliških dr¬ žavljanov znatno pomnožilo in ker se je velik del teh katoličanov nahajal pod okriljem av¬ strijskega cerkvenega protektorata. Dunajska diplomacija je javno naznanjala, da se monar¬ hija tega historičnega prava ne odreče, in pre¬ zirajoč dejstyo, da moderna država Srbija ni Turčija, je grof Berehtold zahteval, da ostane ‘katoliški protektorat ohranjen. Seveda ga pri tem niso vodili kaki verski ali moralični na¬ meni: z ohranitvijo protektorata nad novim katoliškim prebivalstvom Srbije bi si bila Av¬ strija ustvarila takorekoč svojo posebno stran¬ ko v sosedni neodvisni državi —- ter bi tako¬ rekoč razpolagala s permanentnim povodom za vmešavanje v srbske državne posle. Naši rimski diplomati so zato storili v Vatikanu vse, da tudi tokrat preprečijo zaključenje cerkveno-politične -konvencije — toda položaj se je bil spremenil in njihove intrige so se iz¬ jalovile. Končno je dunajska diplomacija za¬ stavila vse svoje sile, da vsaj upropasti določ¬ bo o uvedbi glagolice, staroslovenske službe božje v srbske katoliške cerkve. Tudi to ji ni popolnoma uspelo; konkordat sicer ne vvaja slovanske liturgije, ; a jo tudi ne prepoveduje, in kakor se nam -zatrjuje, bo uvedba staroslo¬ venskega obreda v -srbskih katoliških župnijah odvisna od belgrad-skega metropolita, kate¬ rega sicer imenuje papež, toda le v sporazumu s srbsko vlado. Dunajski politiki se boje, da b; uvedba gla-golice v Srbiji imela “zle” po¬ sledice tudi med katoliškimi Jugoslovani v monarhiji, češ, -da bi med njimi nastalo novo gibanje za narodne pravice v cerkvi. Tudi tej “nevarnosti” se -skrbni naši državniki najbr- že ne bodo izognili. Največja prodaja fonogr a f^\M- Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj¬ glasnejši in naičisteiši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev Široka, 7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastov,ne, bogato emajlirana ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpeznost se jamči 15 let Te vrste stroji prodajali so se doslej po $40.00 *a radV* 0 TTI naibel daj te stroje Širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšim, pesmami katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo y NA MESEC {frp & .r °X’ n e ^ * M * lC . E # > ° c 1 *,»f istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter COLUM- Pišite po naš novi, bogato ilustrovani cenik, katereča BIA gramofone. Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York C , P re \ 1 i l e v „ uri t° z 1 » ] Zaključenje 'konkordata pozdravljajo srbski listi z velikim zadovoljstvom -ter ga pozdrav¬ ljajo kot važen političen uspeh. -Srbija je se¬ daj tudi na katoliško-cerkvenem polju neod¬ visna in bo lahko -dokazala, kako grdo je bila obrekovana, ko so ji očitali versko intoleranco. ‘S. N.” like. Do svojega povečanja je imela Srbija le neznatno katoliško manjšino, katere cerkvene' Terezijskega dvora blizu Varšave, ki je last KONEC SENZACIJONALNEGA PRO¬ CESA. V Varšavi se je nedavno tega končal skoro po štiridesettedenski razpravi proces proti ba¬ ronu Jur ju Bispi-ngu. Proces je bil senzacija za najvišjo rusko -družbo, kajti obtoženi Bis- ping je bil ena najuglednejših oseb varšavske¬ ga plemstva. In mož, ki ga je — kakor je tr¬ dila obtožnica — Bisping umoril, knez Drucki Libecki, je bil eden izmed najpre.inož-nejših ve¬ leposestnikov n-a Poljskem. Bisping je razen- tega zaradi svoje žene, bourbonske princezin- je, v sorodu s španskim kraljem, kateremu je španski poslanik v Petrogradu sleherni dan moral poročati o poteku procesa. Ne z manjšo pozornostjo je zasledoval proces car. Bisping je bil obtožen, da je 21. aprila 1913 v parku kneza Drucki-Libeckega, umoril kneza. Pri de janju ni bilo nobenih prič, tako da so m-orali vesti proti baronu Bispingu dolgotrajen pro¬ ces na podlagi indi-cij. Procesni akti obsegajo 16 zvezkov. Bisping, ki je bil intimen prijatelj knezov, je trdovratno tajil. Ko so -strokovnja¬ ki v streljanju izpovedali, da kro-glja, ki je tičala v truplu umorjenega kneza, ni bila iz Bispi-ngovega. brovvn-inga, se je zdelo, da je baron dobil proces. T-oda Bisping ni -mogel do¬ kazati svojega alibi. Razentega ga je obrem- njevala še neka druga zadeva. Ponaredil je sedem menic po 100.000 rubljev na ime kneza Drucki-Ltibecka. Tako da je prišlo sodišče do prepričanj a,, da je obtoženec umoril kneza rav¬ no zaradi teli menic. Sodišče je pa bilo nazi- ra-nja, da umor ni bil premišljen, marveč je bil izvrše nv afektu, v prepiru zaradi omenje¬ nih menic. In tako je bil baron Bisping spo¬ znan za krivega, da je v strastni razburjenosti izvršil umor in da je ponaredil menice. Obso¬ jen je bil v štiriletno prisilno delavnico. Ob¬ enem pa izgubi vse predpravice in na plem¬ stvo. Razsodbo bodo predložili carju. Bisping je mirno poslušal razsodbo ter prosil, naj ga provizorično izpuste iz zapora proti kavciji. Sodni dvor pa ni ugodil temu. Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vesti Izdelujmo vse v tiskarsko stroko stvari lično, ceno in točno. spadajoče Tiskovine z a društva v eni ali več barvah naša posebno^ Pismeni papir in kuverte izdelujemo jj^ okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. jamčimo linijska tiskarna. RAZNOTEROSTI. O izseljevanju mohamedancev iz novih črnogorskih krajev poro- Srbobranov” cetinjski dopis- ca nik: Mohamedanei se trumoma iz¬ seljujejo v Malo Azijo; od Plevlja do Djakovice in Gu-sinja se širi iz¬ seljevanje kakor kužna bolezen. Najbolj čudno in žalostno je to, da se izseljujejo zgolj mohamedan¬ ski Srbi, izmed Albancev in poar- nav-tenih Srbov se pa niti e-den ni¬ kamor ne gane-. Ako vprašaš mo¬ hamedanskega 'Srba izseljenca,, če mu beži z ro-dne grude, -dobiš ste¬ reotipni odgovor: “Gremo k svo¬ jemu carju; lasten car je Vsakemu iiajmilej-ši. Tu je sedaj raja kakor 4ui, a tega naša vera ue prenese”. Ako ga opomniš, da je po rodu 'Srb, da govori srbski jezik in da gre v Malo Azijo med same tujce, kjer ga nihče -razumel ne bo uiti on drugih, tedaj odgovarja: “Ne, ari Bogu! Mi govorimo bosenski jezik in naš car nas bo že razu- 'mel. Iz Azije smo 'bili prišli 'n v Azijo se vračamo”. In čez hip lu¬ žnega molka pristavi resignirano: “Tako je hotel Alah, k, smet . . . 'Srbi s krvavečim srcem gledajo to ■blodno izseljevanje krvnih bratov, ki jih v tujini čaka nedvomna bri¬ dka usoda, za srb-aki naro-d pa po- me-nja to izseljevanje veliko izgu¬ bo duševnih in telesnih sil; Črna- 'gora pa bo kot država tudi gospo¬ darsko težko prizadeta, 'ker bo za dolgo časa izgubila mnogo najbolj šili produktivnih in davčnih sil. Naseljevanja na zapuščenih zem¬ ljiščih Črnagora še ne bo mogla tako kmalu povoljno izvesti, ker nima -denarja, da bi revnim nase¬ ljencem dala potrebno podporo za prvi začtek. Študija idej je ze-lo slična občevanju z lju¬ dmi. Mnogo znancev imaš, s katerimi govoriš o najrazličnejšem in katere poznaš samo povr¬ šno, a iinaš prijatelje, s katerimi te veže duša in oni ti odkrivajo tajnosti dnše in svoje ob¬ jektivnosti. V tem torej obstoja skrivnost pravega umevanja idej: Da se jim vdaš, da napolniš ž njimi svojo notranjost. Dvigajo te in napolnijo z -življenjem. Naši zapiski II., 2. ČEŠKA DENARNA MOČ. M “Slav. Monatshe-fte” priob¬ čuje dr. J. Horak p-regled češkega kapitala, osredotočenega v čeških denarnih zavodih. Akcijski kapi- tali, rezervni fondi in vloge teh zavodov znašajo -skupno 4 milijar¬ de m 730 milijonov (4.730.000.000) kron ter pride na vsako češko du¬ šo (Cehov j e 6,400.000) 739 K. Od lega kapitala je v poljedeljskih zadrugah 140 milijonov, kreditnih za nigah 180 milijonov, hranilni- ‘vi hipotekarnih ban- -vah 0 8 milijonov, deželni banki eesta m moravski 743 milijonov, 'moravski deželni banki 172 milijo^ s^v tior skih bankah 1087 SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. Pozor rojaki! sin. Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretn » vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam tr hz»tano, umazano stne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavba:.* 1 * : s knimi pajcevm slopij, čiščenje zemlje, in druge vabljive pretveze, kateri m »P tl( a e .f ae Bi« >r ed 2e io res m .. “pe- pl ’vlečej°’’• P* leP e tak 0 yaj° s vj ak° 31 ’<>v; - 11.1 ^evatd ^ J 5 mislite, : , p r em , s %. »' ite z hpi® 1 lb 1 lepih vzgiedov- b- „a primer moraš la resnicoljubno k brezštevilno] 0 'b' la kako n°j . m varčnost, tak 30 brez dela poka sc po cele dneve po g , n aj uči svojo ličen a pridnega gospo- ki ima po hiši in ! pri tako slabih morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in i-j nega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničei zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo farmarske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo kupljen svet in jih je tudi že lepo število naseljenih. Tam je rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrsten ter vinsko trto. Ta svet se nahaja poleg prijaznega mesta ki karne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mno podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno dobiti dober in rodnviten kos zemlje v zdravem in prijaznem biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku ia k tako lepa be, 'bo nekaj časi igal, a le iz strahu ser ve, da ga imaš še £0 pa je nekoliko 1 se ti bo v obraz -ti ; vzgledom. In če ga svariti, rekel ti bo za 'ii li bil in si ti ka, ! Jaz živim tako, ka k vidim tebe! -i-lgo temu, kar sen A M A 1MTFI 5 Poletnim sinč • 1Wtrdili 1 MJIj *. Janca. N a vprašan L. BOX 221 WAUSAUKEE, WIS c - a, mi odgovori: po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske far©.';; s ‘ J ' ' aj m °ram selbkie predno greste kam drugam svet gledati, ter čas iz-- 1 $e bom tlfr"-"' n 1 L., luai J az nepotrebnem tratiti. JWj tl,kakor «aš ata m Pomilovanja t , 1S1 > je mogoč ) "J™"- pr«vu i uj hidi p r j v ■•«.4 ‘ mi »» « .«1 '« s kozi ,. ' Pozabii e J lvl -|( **''WS** it: 1 . J) Ta « Hat! aa t '^°ji i a l . ... v a , k °ršn e Mi s*.. a ho .. rs me Zlvl Jenj ( ^m l p 2 e tj P°sii „ h- NARODNI VETSNIK ZA VAS, 4^1oo Vt e E L C O A U R O R A, T « E*,, M I N N Vam. vedno nudi _UIiU UUU 1 ltd.l UUi .1 »C jkinTro c !0 ^ r.vi matične predstave- — Nase ^edstave s° gc in joc. poS e* mlade m stare. — Vstopnina vedno samo o ^$0 “ ™ k n ‘SA,S Ti ,.,?f m i«,«. 3* ° s ;:< a X '»»»O* UR Range. katere -u u.t - m/, i c. * —vi— TOMOBIL za poroke, krste m pogrebe. TELEON 64. .—_ Kadar se hočete peySJ* T ,W&/7S¥ JE ) katere so nainižie. NASA POSEBNObl d rt0 no "— - - „ in pogrebe, 'k-*- Sandberg bratje, H i NARODNI VESTNIK ifllija 1914. ® ® • Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ vem> • ••••§•• «Ti STARŠEM kako je vendar Vil SilJ Otroci’tak« neubogljivi, da 30 trobim, kaj je prav in V >'^ s r e niS ne zaleže. Do- !iol' r °’ ^ a ,oim pred očmi, je že še, & i ih 1 -ih pustim le nekoliko pa Vsi nauki bob ob D0! ■„ nodflfeno mi toži marsi- | ^°.^ b en oče, marsikatera lju fe 8 ® 4 . 1 ', vi e neki tiči vzrok Podel® 0 , • otročji sla' 30St • r a vsem seveda ne smemo po- Fr , npira in zelo resničnega Koraki P ravi: “ Besede mi Kgtedi P a viečej' 0 ”. In res, W’ Varajo še tako lepe besede, ru blU nauki, ako jih pa ne r M mheC to se pravi, ako sam riniješ tega, kar učiš in ze- rlbi spolnjevala tvoja deca, W nai vpoštevajo tudi učitelji tl in religije.) ^Premislite, dragi starši, nekoliko l življenje! Premislite, koliko- P) i e vaše dejanje in nehanje Illnoma nasprotno vašim nau- Boni! In potem še vprašujete, kaj Tkivo otročji neubogljivosti. Kri | . j e v i sami, ki svojim otro- L ne daste z lepimi besedami L tudi lepih vzgledov. ISakona primer moraš učiti svo- L otroka resnicoljubnosti, ako ;e otrok brezštevilnokrat zasa- gg i a ži! In kako naj nci sina Ldnost in varčnost, tak oče ki L vedno brez dela pohajkuje in Leda po cele dneve po gostilnah! kako naj uči svojo hčerko snaž- Lti in pridnega gospodinjstvu L mati, ki ima po hiši in kuhinji te razmetano, umazano in pre- fceno s črnimi pajčevinami! Ni Loče! 'Pri tako slabih vzgledih »vsaka še.tako lepa beseda za- fsn. LOirok te 'bo nekaj časa morda ■ ubogal, a le iz strahu pred te- ^ker ve, da-ga imaš še v obla- Ko pa je nekoliko odrastel, kal se ti bo v obraz ter sledil ■jim vzgledom. In če ga boš sku¬ pi svariti, rekel ti bo zasmehiji- r "Si li bil in si ti kaj druga- F- Jaz živim tako, kakor sem pd in vidim tebe! Pl dolgo temu, kar sem se raz¬ piha s petletnim sinčkom ne- r a pijanca. Na vprašanje, če je p priden, mi odgovori: “Priden P- priden.-Saj moram biti pri- p -ur sem še majhen. Ko bom Vf lik, se bom tudi jaz smel ta- 'Mpiti, kakor naš ata!” J°?i in pomilovanja vredni P snažite obleko, živite normalno, pijte mnogo vode, in prenašali bo¬ ste ložje vročino ter ognili se bo¬ ste zdravniškim stroškom. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. I 8r se sliši, je mogoče, kar se Cm gotovo”, pravi naše ljud- 1)1 0 velja tudi pri vzgoji. 0- a tudi pri vzgoji. “c zadostuje samo povedati, _ mi ' je tudi pokazati, a ne le Ih ’ * 5az ati mu je treba vedno |j/ s °d. skozi vse življenje ! ^ pozabite torej, dragi stari- E n!° Da ^ e P*i nauki prazni in L® ena > ako jim ne sledijo L z ' ato glejte, skrbite in de- k0 ^i močmi na to, da bo¬ ni na jsvetejši nalogi — krj v m kakoršne si želite jtf . Kakoršne si želite 1 sv °je življenje! M. Z. ložje prenesti vročino? ^i''bo»° Sled ' Polšja. Vre- 1 v r oJi h nam Pošilja marsika- l "zl° ; j- an ' P ° južnih državah »krat ° ®e*N> v termometru Sev ernb d 1° v sto P in j> in tu- \et er » 1 drzav ah je značil '•leve. 26 D ar Krat precej vro- ^Oebf^T ’ mn °g° po mestih mejne t . iti : košena stanovanja 1 vl ad „° ^»ča. Neznosna C^iih. y °? e ° uo na gornjih r ° ce i e pa tudi za H ° ra ra vno v teh vro- ■u ; sola «£ n ° deMi pod pe ’ njegov . zarkl > ako hoče, >& d ' eIek o: ^iIen. I^ašar Vda K sobe se vročina lož- s Ka . Snazae - Nobene ne- 1 na j ne bo v sobi. ge je najbolje odstraniti. Okna in vrata naj bodo široko odprta. Isti, ki imate priliko, poslužite se sen¬ ce. Vročina je povod mnogih bo¬ lezni, zato storite vse, da jo zmanj¬ šate. Snaga pa ni potrebna le v Sta¬ novanjih, ampak tudi na životu. •Snažite si vsaki dan zobe s krta- eieo, ki se kupi v trgovini in le¬ karni ter se imenuje ‘to-oth brush’ (agovori: tut broš). Zdravniki so dognali, da pospešujejo nesnažni zobje ne le bolezni, da niso krivi le smradu iz ust, ampak, da pospe¬ šujejo tudi vročino telesa. Vsak gnoj je topel, je vroč, če se vname. Ako ne snažimo zob vsaki dan, na berejo se tudi na njih razni ostan¬ ki, ki niso nič druzega kot gnoj. Ne imejmo toraj v ustih stranišča, ampak snažimo si zobe vsaki dan s krtačo, na katero potrosimo ma¬ lo ogljenega praha in z mlačno vo¬ do. To se naj: stori, kadar se člo¬ vek umiva zjutraj. Časa za to de¬ lo ima vsak človek dovolj. Uma¬ zani zobi delajo celega človeka 'vmazanega, oni so povod gnitja zob, smradu iz ust, raznih bolezni in višje telesne vročine. Toraj zob¬ ne krtače v roke in proč z 'gnojem iz zob. Čistite jih zjutraj; čistite jih tudi zvečer po večerji: to Vam bo v vsestransko korist. Bodite snažni tudi na telesu. Predvsem pride tu v poštev člo¬ veška kdža. Vročina žene skozi kožne luknjice znoj iz telesa. Skr¬ beti je treba toraj, da so to kožne luknjice odprte, da zamore vroči¬ na. prosto vliajati iz notrine člove¬ ka, in da ne gre vročina telesa nad 100 stopinj Fahrenheit. Normalna temperatura človeške krvi je 9S stopinj Fahrenheit, in če se ta tem peratura zviša, podvržen je človek bolj raznim boleznim. Skrbite to¬ raj, da bodo kožne luknjice odpr¬ te, da bo zauiogel gnoj svobodno uhajati iz telesa. To se pa doseže z vmivanjem in kopanjem. Ne pu¬ stite, da bi se znoj prisušil na te¬ lesu. To zamaši kožne luknjice, in to povzroča, da človek smrdi. Dr¬ žite vašo kožo snažno. Ako nima¬ te v hiši kopalnice, vzemite si vo¬ de v kako veliko posodo, in vmij- te si telo z vodo, milom in japon¬ sko krtačo (Japan brush, zgovori džepen broš), ki se dobi v vsaki lekarni. Odrgnite s to krtačo suho telo. Vzemite potem milo in odrg¬ nite si telo z navadno krtačo ali cunjo in s toplo vodo. Splaknite o.teni telo z mrzlo vodo in obriši¬ te je s kopalno brisačo. Če ste bli¬ zu potoka, reke ali jezera, kopaj¬ te in vmijte se v tej živi vodi. Sna- ženje telesa je eden najvažnejših pripomočkov, 'ki drži človeka pri zdravju, zato kopajmo in snažimo se, če mogoče vsaki dan, vsaj pa dvakrat na teden. Noge, roke in obraz si pa vmijmo vsaki dan. Oblačimo se priprosto, in koli¬ kor mogoče lahko in malo. Oble¬ ka naj bo snažna. Veliko bolje je izdati denar za perilo in za oble¬ ko kot pa za alkoholno pijačo, za tobak, za prstane in za druge ne¬ potrebnosti. Gledati je tudi, da gre človek redno na stran. V vročini je nesmi¬ selno jesti mnogo mesa. Posebno fevinjina je težko prebavljiva in povzroča vročino. Hrana naj ob¬ stoji le iz toliko mesa kolikor ga ! je potrebno za vz drž a vanj e telesa pri moči. Močnate jedi in zelenja¬ va so po leti najboljša hrana. Al¬ koholne pijače dvigajo vročino te¬ lesa. Najbolje se ji je povsem vz¬ držati. Pije naj se mnogo sveže vo¬ de, posebno zvečer predno se gre k počitku. Cel ta odstavek velja posebno za revmatične in za one, ki trpijo vsled želodčnih bolezni, zaprtja, glavobola, itd. Ledene vode naj ne pije nikdo, pač pa mrzlo, svežo studenčnico ali sploh pitno vodo naravne temperature. Ob hudi vročini je najboljša pija¬ ča pinjevka, po angležko butter- toilk.” 1 Če se preneha znojiti človek, ki dela na solncu, naj gre- v senco ter se naj počije. Prenehanja zno¬ jenja je znak, da ni v telesu vse V redu, da se zbira vročina v tele- i su j n da preti človeku solnčariea Zgodovinski spis. Priredij za “N. V.” Milutin. °fe, ’ Ogrinjale m prepro- ali kaka druga bolezen. Snažite toraj zobe, snažite telo, (Dalje). Sovražnik je pa strašno trpel vsled bolezni. Jugozapadno od Ve ra Cruz, v oddaljenosti dveh ki¬ lometrov, na zadnjih peščenih gričih je bilo postavljenih vse polno barak, nad katerimi je vi¬ hrala velika bela zastava v zna¬ menje, da se borijo tukaj ljudje s kužno smrtjo. Ob vznožju je bi la na visokem' drogu druga bela ž as tava s črnim križem v sredi v znak, da so tukaj pokopali v pe- šku žrtve bolezni k večnemu po¬ čitku. Skoraj vsako uro smo vi¬ deli pogreb: dva moža vlečeta na dolgih vrveh za seboj voz, na ka¬ terem leži mrtvec. Pokopati ga je treba kolikor mogoče daleč od ži- 'vih; za mrzlico umrlega truplo se začne namreč takoj razkrajati in velja za nevaren vir nalezljivosti: Na obeh straneh se opravlja ta žalostna služba. Železna trdnjav¬ ska vrata so odprta ves dan, v mestu umrli se prepeljejo v kr¬ stah na pokopališče za kužne. Le tuintam zagrmi kak top, kakor bi naznanjal, da se še dobe ljudje, ki kljubujejo bolezni in železu. Pod takimi razmerami je umlji¬ vo, da nas je sovražnik malo nad¬ legoval, posebno še po pouku, ka¬ terega je dobil od poročnika. ‘ 1 Šrrum. ’ ’ Dne 12. maja 1867 so me prepe¬ ljali 'v bolnico San Sebastian, lo- “tila se je i mene rumena mrzlica. Toda že 20. istega meseca so me izpustili kot okrevanega in povelj nik trdnjave me je oprostil 'za o- 'sem dni od službe. Tekom tega ča 'sa sem imel dovolj prilike preu¬ čiti položaj in občevati s tovari¬ ši, kar mi je bilo od začetka me¬ seca marca skoraj nemogoče, ker nobeden nas Avstrijcev, v katere je imelo prebivalstvo največje za¬ sipanje, ni smelo, ali ni moglo 0 - ktaviti svojih mest. Moj tovariš v sobi bolnice je bil nek severoamerikanski inženir, ki je vodil gradnjo železnice iz Ve¬ ra Cruz do Paso-del-Macbo (t. j. mulski prelaz) ter pozneje trasi- ral progo od tega kraja skozi For¬ dovo v Orizaba. Toda po odhodu Francozov je bil radi nastopilih anarhističnih razmer prisiljen o- pustiti delo ter pobegniti preko .Jalapa proti obrežju. Prišel je v Tampico, od koder se je odpeljal z neko trgovsko ladjo v Vera Cruz, kamor je dospel začetkom maja kmalu se ga je lotila mrzli¬ ca, da je moral v bolnišnico. To okolnost omenjam radi tega obšir nejše ker mi je šeie inženir potrdil da je mesto Puebla dne 2. aprila v resnici padlo, ker sme izvedeli od njega, da Meksiko in Quereta- ro sovražnik sicer res oblega, da !pa vlada celo med Maksimilija¬ novimi nasprotniki mnenje, da se bode generaloma Miramonu in Dtejia s svojimi dobro disciplini¬ ranimi in junaškimi četami med- vomnO posrečilo, poraziti -Juareza ■pred Queretaro ter potem rešiti glavno mesto. Inženir nam je naznanil nada¬ lje, da. vlada v sovražnem taboru 'mnenje, da pride na ravnimi pred Vera Cruz do velike odločilne bi¬ tke, da se bojijo Maksimilijanove¬ ga prihoda pred padcem trdnja- Ve. To so bila za nas vesela poročila in so nam dala tem več snovi za •najdrznejše kombinacije in naj¬ lepša upanja, ker smo bili o do¬ godkih v notrini dežele popolno¬ ma nepoučeni. Do srede mesca ma ja je še prišel tuintam kak podje¬ ten trgovec, ki nam je prinesel po leg živil tudi vesti o “vojnih do¬ godkih v Meksiki.” 1 Od tedaj pa ni prišla več nobe¬ na ladja v Vera Cruz, luka je bi¬ la osamljena. Vse “brodovje” je -ibstalo iz mekiikanskega bojne¬ ga parnika “Tabasco,” avstrij¬ ske korvete “Elisabeth” ter ne¬ kaj ribiških bark. Ker je bilo sedaj, kakor že ome¬ njeno malo “dela” >se je začelo pred karavanami pod arkadami velikega trga živahno življenje, da smo že pozabljali na rumeno mrzlico in pomanjkanje živil. Skupine častnikov vseh vrst oro- Sja so se razgovarjale vedno o enem in istem, namreč, koliko hu¬ dih bojev bode še, predno pride cesar Maksimilijan s svojo pomo¬ žno armado, katere poti se poslu- ži — in če so vladala še tako raz¬ lična mnenja, v tem smo bili edi¬ ni, da cesar pride in da najde Ve¬ ra Cruz, ključ države, dobro bra¬ njen. Še danes sem prepričan, da je pripovedovanje tovariša v bolni¬ šnici mnogo pripomoglo k moje¬ mu okrevanju. Upal sem veliko od cesarjevega prihoda, in danes si odpuščam oni egoizem, oziroma ono kolikorkoli opravičeno časti¬ hlepnost, ki je opravičljiva pri petindvajset let staremu možu. Toda dobro je, da človek ne mo re gledati v bodočnost. Koliko le¬ pili ur v življenju ne bi bilo. mar¬ sikatero veselo ali resno delo ne bi bilo izvršeno, ako ne bi bilo Ti¬ panja. Tudi jaz sem upal, vsi smo [upali, toda doživeli smo novo raz¬ očaranje. KATASTROFA V QURETANO. ! Za -sovražnikovo bolnišnico se je dvigalo prostorno poslopje, od ka¬ terega pa je bil videti radi bujne ga grmičevja in visokih dreves samo gorenji del; ali tudi tega so deloma zakrivale košate planta- ne in pinije. Poslopje se je imeno¬ valo “Casamata” in ta beseda nam je takoj izpočetka vzbudila sum nje, posebno ker se je nahajala zgradba na mestu, odkoder je bi¬ lo mogoče obvladati ladjedelnico “Sacrificios”, fort Santiago in važna železna trdnjavska vrata. Nikdo od vse posadke ni poznal poslopja natančneje; mestni pre¬ bivalci so samo vedeli, da je tam pristava, in da se nahaja sredi po slopij gosposki dvorec. Ker nam pa od te strani ni nikdar grozila nevarnost se za poslopja tudi ni¬ smo zmenili. Sredi meseca maja 1. 1867, — jaz — sem bil še v kužni bolnišni¬ ci San Sebastijan, se je pomikal skozi železna vrata kakor vsak dan mrtvaški sprevod na kužno pokopališče. Tekom te žalostne dolžnosti je spremljajoča eskorta v bližnjih sipinah prijela nekega moža in privedla na poveljništvo. Bil je nek meksikanski podčastnik ki je služil v armadi Porfirio Di- ‘aza in katerega so poslali po padcd mesta Puebla pred Vera Cruz. Ra di nekega pogreška ga je dal ba¬ taljonski povljnik bičati - v mek¬ sikanski armadi običajna kazen, toda navadno 'brez izgube sarže I — in zato je pobegnil ter se dal ujeti od naših ljudi. Od tega begunca smo izvedeli, da ise je sovražnik nastanil v case- mati, ter da postavlja pod var¬ stvom barak in bele zastave tež¬ ke topove. To nas je precej vzne¬ mirilo, in ko nam je begune nada¬ lje povedal, da je takozvani go¬ sposki dvorec masivna kamenita zgradba, da je ploščišče strehe obdano z močnim zidom, da so 0 - stale zgradbe sicer res gospodar¬ ska poslopja, da je pa sedaj v njih velik del oblegovalnih čet — smo vedeli, kaj pomen j a za nas to po¬ slopje: središče za operacije sov¬ ražnika, glavna oporna točka za prihodnji naskok na trdnjavo, za varovan z belo zastavo. Pri nas smo napravili velik voj¬ ni svet, kako uničiti nevarno po¬ slopje, ne da bi se pregrešili zo¬ per ljudskem pravu nedotaklji¬ vo belo zastavo. Ugibali smo to in uno, in končno smo prišli do zaključka, da so topovi v Santi- ftgo premajhnega kalibra za uspe šen ogenj. Iz te zadrege nam je 'pomagal poveljnik forta Santia¬ go, naš rojak L. Na prostoru med železnimi vratini in Santiago so bili štirje demontirani možnarji, deloma 'že zasuti s peskom. L. jih je dal montirati; preskrbel je fbombe ter otvoril ogenj. Ko sem prišel 20. maja iz bolnišnice, je sovražnik že ostavil močno poško¬ dovano “casamato,’ bela zastava je izginila z barak, postavili so jo Višje na greben višin,- kamor bi jo morali razobesiti že prej; sov¬ ražnik nas je pač znal prevariti, ker nismo poznali ozemlja. Hitro k petelincu z ostrim očesom D OBLR lovec mora biti mož mirnih živcev m imeti mora svoje mišice pod kontrolo — pripravljen mora biti vedno, da pomeri puško naglo, oka hoče za¬ deti goloba. To pomeni, da mora biti lovec izkušen, da mora biti pripravljen za vsak slučaj. Zanesti se mora T , v povsem na svoje živce. daz dosežem s Tuxedo pomir- A T 1 1 * • * 1 jenje in zabavo. On miri živce in tukaj navajamo imena nekaterih najboljših fajijubšh 0 111 potdfcl ’ Zat ° 1,11 ^ lovcev, kateri kadijo Tuxedo. Oni kadijo radi; ven- r, dar nečejo oni kaditi tobaka, ki bi jih vznemirjal. GEORGE W. MAXWELL dobro znani* lovec. TOM A. MARSHALL znameniti lovec. Tuxedo tobak je nedvomno vi¬ šek popolnosti; kdo rkadi Tu- xedo, isti ima vesele dneve. Tke Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette je nalašč tako narejen, da Vam da vse dobrote najbolj¬ šega tobaka. Narejen je iz najboljšega tobaka, kar ga* raste v Kentucky — zrelega, sladkega, milega Burley, ki je mlajen do skrajne popolnosti. Potem se ravna ž njim po prvotnem “Tuxedo” procesu, kateri vzame ven vse kar peče, in napravi Tuxedo hladilen, počasi goreč tobak, in jamči, da vas ne bo pekel jezik. Tuxedo je imel mnogo ponarejalcev; vendar nikdo nikdo ni mogel doseči nje¬ gove popolnosti kar se tiče kakovostim vrednosti za kajenje. TUXEDO SE ZAMORE KU¬ PITI VSEPOVSOD. Znamenita zelena škatlja z zlatimi črkami, narejena j tako, da gre ravno v žepi FRED GILBERT slavni lovec. Najliladilnejši, najbolj dišeč in najlljubši tobak mi je Tuxedo. On je mil in pristen. Pripravna vrečica, podvleče- na znotraj z vodo varnim pa- C pirjem dv V stekleni posodi 50c in 90c. aSSURICAN TOBACCO COMPASIV VPRAŠANJA IN ODGOVORI. J, U., Chisholm, Minn. — Vze¬ mite Soo Line vlak ob 5.55 popol¬ dne v Dulutli. V Chicago dojdete bb 8.40 zjutraj. V Chicagi vzemi¬ te Dixie Flier ob 9.10 zjutraj, in 'dojdete v Očala, Fla., ob 8. uri zve¬ čer. Vožnjo stane $38.18. Po 21. juliju je “excursion”, ki stane iz Dulutha v Očala, in na¬ zaj, le $54.80. F. K., Nokomis, 111. — Dotična tvrdka ne obstoji več. Bil je itak le humbug. ' J. S. Pittsburg, Kan. — Mi ne vemo, kje se nahaja duhovnik z imenom John Sajevec. On je baje v Ljubljani; tako se nam zdi. Či- tatelji so prošeni, da nam ‘blago¬ hotno naznanijo naslov tega. du¬ hovna, če bi kdo vedel kje je. Gre se namreč za sorodniške zadeve. F. R. Indianapolis, Ind. — Do¬ tična zsmlja nam je znana. Videli dar, se že vnaprej za¬ hvaljujemo. S sobratski mpozdravom Luka Bergant, tajnik postaje št. 24, Box 505, Legundo, Colo. 'Opomba. Vsi darovi naj se poši¬ ljajo na gorenji naslov. VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač im trgovec, Chisholm, Minn. Najboljše obdelane in neobdelane FARME v okrajih Rusk in Chippewa, Wis- comsin, (blizu hitro napredujočih biest Ladysmith s 5000 in Chip- pewa Falls s 10,000 prebivalci. Ozemlje križata dve glavni že¬ lezniški progi na Duluth in Minne 'apolis. Vsa okolica je že gosto naseljena kar je najboljši dokaz za dobroto naše zemlje. — Težka ilovnata čr- 'na prst, ki se redkokje “drugod do 'bi. Kupilo je tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami pre¬ pričajte, ka;ko lepo sedaj vse Ta¬ kte. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis naše žemlje. SLOVENSKA NASELNIŠKA DRUŽBA 108 — lst Ave. ,Milwaukee, Wis. KNJIGOVODKINJA dobi službo v trgovini. Znati mora slovensko in angleško. —'Plača po dogovoru. Obrniti se j ! e na: ANTON SMOLICH, Box 303 Aurora, Minn. SLOVO. Predno zapustim Ameriko in se vkrcam na parnik, vozeč v staro 'domovino, pozdravim vse znance in prijatelje na Chisholmu, Minn., posebno pa brata Edvarda in tri bratrance. John Stebla j. j Dopisi. $ Ralphtcm, Pa. Cenjeni urednik N. V.: ^ er v že dolgo ni bilo iz naše naselbine nobenega dopisa, sem se Jaz malo namenil poročati o tukajšnjih raz- imerali. Glede dela, moram žal po¬ ročati, da se slabo dela, zasluzelc je pa tudi tako pičel, da se koma,) preživljamo. Ker imamo po tri dni na teden počitnice, lahko vsak^vi- 'di, 'da ne moremo veliko zaslužiti, 'potem je pa tudi v tej naselbini strašna draginja. Kojakom torej ne morem svetovati hoditi semkaj ’ za delom, ker nas je tukaj že itak ovolj takih, ki nimamo dovolj za¬ služka. Društva imamo tukaj dva, ki dobro napredujeta. Rojakom sve¬ tujem, da se zavarujejo pri obeh ruštvih, ker nikdo ne ve, kje ga ■čaka nesreča, in je v takem sluča¬ ju dvojna bolniška podpora goto¬ vo dobrodošla. Naselbina je naprednega mišlje¬ nja, zato priporočam rojakom de¬ lavske liste, posebno Narodni Ve¬ stnik, ki ne bi smel manjkati v no¬ beni slovenski hiši v Ameriki. Korično pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, pose¬ bno pa čitatelje Narodnega Vest¬ nika ! Martin Koroschetz. Wausaukee, Wis. Cenjeni urednik N. V.: — Od¬ merite mi nekoliko prostora v N. V., da poročam nekoliko novic iz tulkajšnje farmerske naselbine. Kakor znano že iz oglasov, se je tu ustanovila slovenska farmer- Ska naselbina, ki dobro napreduje. Tovvnship "VVausaukee šteje nad 2000 prebivalcev, mestece je zelo prijazno, kakor tudi ljudje. Pre¬ bivalci so po narodnosti Ameri- kanci, Čehi in canadski Francozi. Slovencev je v okolici, kjer so ku¬ pili lani in letos svet, tudi že pre¬ cej in vlada lepa sloga med njimi. Pomagamo drug drugemu tako, da lažje premagamo prve težkoče. Slovenska naselbina je od Wau- saukee kako uro hoda in obeta se prav lepo razviti. Seveda, vsak za¬ četek je težak, toda z vztrajnostjo si bodemo napravili lepo življenje. Pred tedni smo tudi ustanovili farmerslki klub, od katerega pri¬ čakujemo, da bode nam vsem v ' korist. Podnebje je prav dobro in zdravo, vode čiste in mrzle imamo dovolj. Kakor sem izvedel, so tu¬ di pred leti iskali ter najdli želez¬ no rudo, zakaj pa so nadaljno pre¬ iskovanje končali, ne vem. Več Slovencev tukaj je tudi naročeno ha Narodni Vestnik. Pozdrav vsem Slovencem in Slo¬ venkam širom Amerike. Slovenski farmer. New York, K. Y. go drugih rojakov. Zaročil se je pa g. John Volek z neko ljubko Amerikanko, katere ime pa žal ne vem. Obema veliko sreče. Pozdrav vsem rojakom in roja¬ kinjam širom Amerike. Jos. Franke. Skidmore, Kans. Pozor društva sv. Barbare: — Na redni seji dne 5. julija posta¬ je št. 51. društva sv. Barbare, sp .- daj oče v Fore-st City, Pa., se je prebralo poročilo gl. tajnika John Telbana, priobčeno v Proletarcu dne 30. junija. V onem poneilu se glasi, da je gl. tajnik John Telban pisal W. Sitterju, predsedniku pripravljalnega odbora za združi¬ tev, da se organizacija sv. Barba¬ re ne bo združila, ker je večina društev proti temu. Nam se pa to ne zdi verjetno, zatoraj pozivamo vsa društva si'. Barbare, vse tajnike krajevnih društev, spadajoče k združeni popolnoma pristen. |V| hočemo prodajati povsod, ga vaš trgovec nima, ga Va ml pošljemo po pošti Po n vadni ceni 5 centov za skati dokler ga ne dobite pri va^ trgovcu. Sprejemamo tuc poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanjt je najboljši tobak na svetuj cikati. i e "ve ter ril 1- ;»■ ;1 ji3 ...vaji ® i’ ' te M! a 0 11 , Ji 2 v ai' k br e ,«> be,; Goti . risalo ■ jutro ) e . „ ir al «"> st S?*! «»> eofrr®* 1 . .. pri ; ’ -Ivih studu- • WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New Yoii ibregn s0 bb * ausodep 01116 ® ,: j- morah i- Yv. a ; so se risi ali ( -ako s° P« s sled je sledd •p 0 ! 'so pristali ob stand Koliko je ba rk P° SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V W.” j« ^ l) " -j® bratu-mi ostal K K našli kakega zna-m t skupini eden, ki govt i Mihajlo, pojdita z m a femraellu; četa, ki na ji jer je zbirališče, in ml bratje, in Bog nam f ahaiii so drug dru-gen meiarno delo. Pri opominjanju za poteklo na ročnino srno prišli na sled dejstvu da nekateri rojaki zlorabljajo pod jetje Narodnega Vestnika. Nekaj jih je, ki jemljejo list, četudi n-i pošiljan na njih ime. Ti se pač ne aivedajo kako nevarno je to de¬ janje. Poštna uprava da časni¬ kom tako-zvami “secon-d clas-s ma- t-ter” zato, da -so časniki ceneje, in -da je ta vir izobrazbe vsakemu odprt. Poštna uprava torej sode¬ luje s časniki. Ona tudi prevzame nalogo dostavljenja lista onim, na koje je naslovljen. Če torej jemlje list oseba, na katero lis-t ni naslov ljen, zlorablja časnikarsko pod¬ jetje in zvezno poštno upravo. Ka ko strogo postavo ima za t-a presto pek poštna uprava pač najbrže dotični ne vedo sicer bi ne jemali tujega blaga. Mi imamo imena ne¬ katerih rojakov, katere Ibi lahko spravili v resne sitnosti radi tega zoperpo-sta-vnega počenjanja. Iz¬ govor na nevednost ne velja nič; vsakdo -mora vedeti, da je tuje blago pri -miru pustiti, in list je blago kakor vsaka druga stvar, ki cirkulira med človeštvom s pomoč jo -denarja. Mi mečemo mazati rok s tem, da bi ovadili to pot take slu čaje; svarimo pa z vso resnostjo, ’da naj nikdo ne jemlje lista, ako 'ni nanj naslovljen, ali- ako je na¬ slovljen namj, a ga ne misli plača¬ ti. List se pošilja i-stim, ki se nanj haro-če in naročniki ga morajo pla čati, 'dokler ga sprejemajo. Kdor lista neče, naj nam to javi, ali pa bi-aj pove pismonoši- ali poštarju, da ga -neče. Pošt-a nas bo potem obvestila, da naj list vstavimo. Vsa zaostala naročnina je pa v takem slučaju poravnati, in vsak možak, ki ima kaj časti v sebi, jo bo tudi poravnal. S pomočjo zvezne pošt¬ ne uprave -se ta poravnava lahko prisili; vendar mi upamo, da ima¬ mo opraviti z resnimi možmi, ki ne kaj držijo na svojo čast, na svoje poštenje, na svojo možko besedo, In- se ne mislimo poslnžiti Itega za¬ dnjega -koraka, -ki bi bil za priza¬ deto -stranko povod sitnosti in pa stroškov Kdor ne more plačati, naj nam to javi pravočasno; isto Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov -kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov krai zervni zaklad hranilnice 1.330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. Pr Povest. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim premoženj* euvstev, ki so ga ol — ^ o'-' jJM*****'* ^ mamiva J.AJ. uv.ll iC*r X ( J 171J Cl -110 iv C L Li v OV/1U . U J““ I . • | OVJ (J [ vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada CT -Ga malenkost i ' uborni komisiji. 1] Denar posJjajte po posti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vtmpov k,,; J1Vost ' ’ - , be zakrivil Uberite se'” le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno takoj pišite, po -kateri banki dobrino za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. "K: ^Pomeni to?” jev 111 ^til, o eem bodi 'n od 1 v ku 'Binji se ^lamto Pojdite v Frank ^JtozjoT. naobr! Kš tak , ■^ on- ‘s r ^ ^ '- v ° ien n ’ v,Se R * Vložil i 80 H Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. ClairAve, CLEVELAND, O. P J? d 'Z' sratao* V ° Z " fl Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Prodaja I^Paea., ,^te S p abi til $ p ?p °dobi\! Dea '’ PAROBRODNE j| : LISTKE vse prekmorske parobrodne družbe po izvir 15 * >> til hge s?!** - Ko l pa ^ le, »ti p’ k daj i ?° e« it "Tat! 80 PL in ceno. Ek^af^ ila se Pastir Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki ii§^' ta V, ^ bm 11 . "Že.jkl k ° s t v narodni vestnik 13 . 1914. U SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. C f Mo 1 Sl%| aai H ' S vsod. ’ 9a Van li PO * za škati 0i pri vašen a mo tud za čikanje i svetu N CO. New Yof (Dalje.) . ge je zazibala; črne postave turških mornarjev so se jad rDlu ^ , ih. Veter je potegnil krepkeje in zagnal po Bosporu , ,i e po J aiu , r !eZ L čedo valov. roi Kemal je st< _ . KSTte čuvaj, gospodar!” - £»*** k bregu Liri P rot ' S i utro j e risalo na vztoku ozko rdečo progo, ki je rastla ’ leSenS zlatimi prsti mrakove pred seboj. 1 ladv Helena sta videli polurazločno, kako so zlezli Skipe stopil na kraj in vrgel nekaj na barko; zapelo je, n in srebrom. so viknili divji glasovi vojnikov. jadrnica se je premeknila in jela rala : Jerica m J ,lio m odkorakali v mesto; na krovu barke je obsedel raztr- i 11:1 su J‘" a 4 e c s fesom na glavi, pušil cigareto in gledal zamišljeno (lolg0 pra v tja, kjer je ležalo pisemce . . . M 58 "d ici sta se obrnili nehote stran, ker nista hoteli obuditi s ‘ ^',^'niem pozornosti razbojniških bratov. •" 5trm ^j| a jadrnica daleč, daleč od obale. Takrat pa se je ozrla njenemu grlu se je izvil pritajen, pol radosten pol tesnoben Že ».-•a, ia f ■' motorna ladja je bila pridrevila k bregu; iz nje so poskaka- ■ ^ na v; jih iz dalje ni mogla več razločiti. Toda skrivnosten r- -'hhdvignil v njenih prsih in zaklical: *f T J e s0 rešitelji! To je Ivan, tvoj brat, in Dušan, pobratim nje- J) v r a o-ležkinja je začutila krčevit pritisk njene roke, obrnila glavo "lidala; njene velike oči so se zasvetile. Pkrat pa je pristopil Isa Kemal in kriknil kratko, z vso odur- ■ * ki jo je pridobila njegova podedovana arnavtska sirovost za dunajskHi študij. ‘•Tkajuto! Tu ni kraj za otožno razgledavanje! . . ’ Možje na ibregu so bili res naši prijatelji. Žalost nad smrtjo vrlega Jova jim ni bila vzela trdne volje, ukre- ; v tem usodepolnem trenotku vse, da ohranijo svoj sled. ■Tukaj so se morali izkrcati in nikjer drugod,” je velel divji J - __ ako so pristali olj stambulski obali.” "^Ivanov pogled je sledil zamišljeno beli jadrnici, ki je plula neda- I od njih. [ ..f eso pristali oh stambulski obali . . .” je ponovil zamolklo. “A jo ve’Koliko je bark po pristanišču! Ali moremo ugeniti, katera l-i f) ” njihova? . . . | "Iščimo!” je dejal Dušan odločno. “Če ostane gospod Kazakov Lojem bratu — mi ostali hitimo poizvedovat po obrežju; ni vraga, [nebinašli kakega znamenja ! Razdelimo se na dvoje — da bo pri skupini eden, ki govori nekaj po turško . . . Gostot “VVheeler Mihajlo, pojdita z mano; ti, Ivan, se pridružiš Marku in gospo- ■Mirnelln; četa, ki najde prva kaj, se vrne nemudoma k našemu L, kjer je zbirališče, in pošlje enega izmed svojih po ostale . . . ipot, bratje, in Bog nam daj obilo sreče ! ...” Staknili so drug drugemu z roko in se razšli v dve nasprotni sme- težavno delo. - ■ Dogme, njih naloga ni bila lahka! Mislimo si le jutranje mrgolen¬ je pristaniškega obrežja, kjer hiti po svojih opravkih na stotine suro¬ vih mornarjev in težakov, po večini fanatičnih muslimanov — Tur¬ kov, ki ne zro ravno prijazno na vsiljive nevernike . • • Kamorkoli so se obrnili naši znanci, povsod jim je odgovarjalo jezno godrnjanje — ako niso našla njih vprašanja sploh gluhih ušes. Mornarji niso bili nikjer in nikoli vljuden narod; prav redkokateri izmed teh cari¬ grajskih pomorščakov je znal toliko spodobnosti, da je pogledal tuj¬ cem v oči ter odgovoril prijazno: Rad 'bi ti ustregel, effendi, a nisem jih videl, Allah ve, da ne.” In niti njemu niso mogli pogledati v srce, ali laže, ali govori res¬ nico. Vrhu tega je odhajal čoln za 'čolnom, in drugi je pristal na nje¬ govem mestu; kaj lahko je bilo mogoče, da je barka, v kateri je pri¬ plul Ali Kemal s svojim plenom in svojimi pomagači, že zdavnaj kdo ve kje . . . Upali so, da najdejo vsaj eno tistih pisemc, ki jih je bila omeni¬ la lady Helena, da bodo zaznamovala njuno sled; toda zaman so jim begale oči po pesku in kamenju. Ali je bila pobrala listek tuja roka ? Ali se jetnicama niti ni posrečilo, spustiti ga na tla ? To je bilo manj verjetno; ženska, ki hoče varati svojega sovražnika, ukani tudi naj- prebrisanejšega Arnavta . . . Solnce je lezlo čimdalje više in više; zdaj pa zidaj je pogledal kateri na uro in opomnil tovariše s tesnobo, da se bliža poldanski čas ... Ni torej čudo, da je našim prijateljem upadalo upanje po ta¬ ko dolgem in brezuspešnem iskanju. “Ne bilo bi napačno, ako bi šel poprašat k našemu poslaništvu”, je rekel Dušanu poročnik AVheeler. “Ako sta iztresli takšno pismo in je našlo pot, ki mu je bila namenjena izprva, potem utegne biti že tam; in če ne, najdem morda kako drugo obvestilo, tičoče se lady Helene, katere usoda je zdaj itak tudi Jeričina ...” To je govoril v trenotku, ko so se bližali kapitanovi ladjici že tre tjikrat, da poprašajo, ali so imeli tudi ostali tako malo sreče. V svojo veliko žalost so zagledali od daleč tudi Estournella, Iva¬ na in Marka, ki so se vračali z nasprotne strani, kažoči z mahanjem rok svoj neuspeh in malodušje. Zdajci pa je obudilo nekaj njihovo pozornost. Ivan se je bil ma¬ homa ustavil in pokazal tovarišemo z odločno gesto velik čoln na ja¬ dra, ki se je zibal v bližini. Mahljaj njegove roke je pomenil: “Ta je in nobeden drugi! ...” Dušana in njegovega spremljevalca je popadla ena tistih slutenj, ki so tako močne in pravilne, da že v prvem trenotku ne dovoljujejo nikakega dvoma. “Našli so nekaj !” je vzkliknil AVheeler. “Gospodje, požurimo se!” In vsa trojica je hitela k tovarišem. Niso se motili! . . . Ivanovo oko je bilo obviselo na črnikasti banki, kakor že parkrat to jutro, nato pa je dejal Marku z veliko go¬ tovostjo : “Vrag me vzemi, ako jih ni vozil ta falot! . . . Svoj čoln ima natanko tam, kjer je najverjetnejše, da so pristali Arnavti . . . Ko smo dospeli, smo ga še videli, kako je pospravljal jadro in zadrgaval vrvi; a zdaj — poglejta! •— zdaj dremlje in kima— že vse popoldne . . . To pomeni, da je imel delo ponoči! . . .” Svoje mnenje je ponovil tudi Dušanu, ki ga je raztolmačil AVhee- lerju in Estournellu. Mihajlo Jankovič je zmajal z glavo: “Saj ste ga prašali — ali ne? ... ” (Dalje psdiodnjič.) No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jav vedno tja za hajam, ker tam sem vedno naj - boljše postrežen s svežo pivo in linijskimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča ANTON BABIČ HOTEL VANDLING, PA. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine ILL razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. a ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JdSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s< obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali aa njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in (tanadi VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Slieboygran, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,030,000 BANKof SHEBOYGAN A ROLL OF HONOR BANK ** 3% 1NTEREST PAID ON SAVINGS S*q FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V (o banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Taylor County V/is., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. ANJSKO .NICA. C milijonov k« 1 '‘šparih „ nata^ 0 (Dalje.) Taj pomeni to?” je vprašal na kratko Stržen, 'ko je spoznal če- | in slutil, o čem bode govor. Za noben denar ne bi bil prodal čuvstev, ki so ga obšla. Ženica je prosila, naj me bode hud, če *;■ prinesla malenkost, in naj izpregovori dobro besedo za njenega p Pri naborni komisiji. Ha, kako se je nagubančilo čelo Strženu,ku¬ pljivo sta se zakrivili ustni, ko je zakričal: “Kaj ? Podkupiti me Poberite se!” in odprl je vrata. Žena je vzela vsa zmočena jer- k '-'‘Hšla; v kuhinji se je obrnila še do Roze: “Gospodična, vzemi- n smem. Pojdite v božjem imenu!” je odvrnila ona, in žena Potegnila ruto na obraz in na solzne oči in šla osramočena in ža- j 0 j e i Z p ra .g eva j doma, kaj ji je, in kaj pomenita raci v P’ 111 povedala mu je vso zgodbo. “Kakor je božja volja, tako f ; je dejal on; “vsega župan tudi še ne premore.” Peter pa je na mater, da je storila kaj takega. On se ni bal vojaš¬ ki er v ®je mislil, da so minuli zanj veseli časi; da, zdelo se mu je, se r ad ločil od domačih krajev. f® P a d miroval, ampak storil, kar je mogel, da mu oproste j.® ® n b°tel podpisati župan prošnje, marveč tožil Petra kot J i a ia Pretepača. Moral je Peter k naboru; in ko so se pnpe- m gašenem vozu fantje ponj, mu je pripela Franca kitico za |L’ f”’ ®amota bi bila, če bi šel tak fant s praznim klobukom s: r ' N res, Franca”, je dejal Peter brezskrbno; “G si še dek. Spodobi, druge ~ ’ -” ti si še dekle, U ‘UCJfti -L *,**,——-' . ugeso pa že kar gospodične.” Odpeljali so se « pa ji doma molila in delala obljube za oproščen¬ ima. Ko pa j e slnce , šlo na poldne, je ni trpelo ve_c doma; , • •_1 in +A7.K O O? rS k e “•Petrova mati na - Ko pa je silnce šlo na poiane, je m ’ l «č gori p 0 cesti, koder se je imel vrniti Pete*, m težko [j t ■> - -• -v • _ r^T-rr\ imu oo to tfilrn n.Ji.Ifl pu ceai, Koaer se ----z . pride kar mladenič in ji pove, kar se je tako bala . “Poldne so prihaiali fantje, veseli in žalostni, a vsi glasni da ge n | tu na • JOc ' Ta j e rekel, d. ni nič videl Petra; oni, da se ni du na rn a t° Pet ed€n ’ da ie mvnda izvržen, 'kar je le še bolj vznemirilo K; er> Napotila se je zopet po cesti dohajajočim naproti, do- U:,5 eS al znanec in j izporočil, da je sin potrjen. Nobenega A klanec m j izporocii, aa je u ri. u , uo ® njenih ust, kihi dal dnška stisnjenemu srcu. Kolena JM* je lezla dom>v, in doma se zgrudila na klop m je a jjovati. y si so veddj kaj se je zgad ilo, in jokale so z go- P kle > in pastir je ka> tulil v klobuk; zakaj vsi so ljubih L[ f - HufV 0 dohajali fantj pit, in Minica je vlekla na uho, da ia. f i n kak ? ^ s p etrom. O,kako se je bila motila, ko si je dopo- rah ri Se ze ne zmeni več deti zanj ! Sedaj, sedaj se je pac meni¬ li. ^ ?ak ala hude novici Ko pa jo je nagovoril nov prišlec: Hf a , Se ne koš nič jokala ženina so ti vzeli,” so jo posdile je t0 videl - i e -tpašal zamolklo: “Kako, mati? Ali 8 v Se a j Že!” raždrlo s Petrom ? ’ “In lejte! Jaz sem rekla ’ v »ei 0 ,i e odgovorila matina glas. --- . v Se Pričela tista sitnost s mrekami : Čedin, ti se bos se e- ' i e tako zgodilo.’ Postaren možak pa je sunil z komolcem Mejača in dejal poluglas- no in pokazal na Strženovo hišo : ‘ ‘Ta-le je kriv; nobeden drug. Ampak Petra je škoda; to jaz pečem”. “Škoda,” je dejal Mejač, a dobro mu je dela ta beseda. “Tam-le doli”, je nadaljeval starec glasno, “pravijo, da je dre- meljski bog; a jaz tako pravim: stari bog še živi in ni še dal gospo¬ darstva iz rok.” Peter se je vrnil z očetom domov, in pomirila sta žalostno dru¬ žino, ki se je tolažila s tem, da ostanejo do jeseni skupaj. Tesnejša vez je družila zdaj sina z roditelji; a čim prijetnejše jkn je bilo skup¬ no življenje, tembolj jih je strašila misel na ločitev. Vedno delo seveda jim ni dajalo mnogo časa za premišljevanje. A med delom tudi čas hitro teče. Kmalu je prišla jesen in obnovi¬ la žalost v Čedinovi hiši. Težko je bilo srce Petru, ko je dan pred od¬ hodom hodil po pašniku, kjer se je igral kot deček, po njivah, ki jih je bil še sam obsejal, po gozdu, kjer ga je obsipalo rumeno listje. K griča je gledal na prijazno vas, ki jo bo moral ostaviti, morebiti za vselej. Misel, da Minica ne mara več zanj, mu je lajšala slovo; in ven¬ dar bi mu bilo še mnogo lažje, če bi bil vedel, kako bridko je Minici pri srcu zaradi njega in njegovega slovesa. Sedaj je prav spoznala, kako rada ima Petra. Od konca, ko se je pričel prepir, se je vedla moško proti njemu, in prijetna ji je bila misel, da.se on jezi, če se meni ona s Strženom; a na dnu srca je živelo upanje, da se bode vse poravnalo. Ker se pa Peter na videz ni 'brigal za njeno nagajanje, se je razhudila nanj prav resno; da, ko je začela mati namigavati, da jo vzame ne¬ mara Stržen, je začela, jezna na Petra, premišljevati, kako bi bilo prijetno, lepo obleko nositi in v senci sedeti: kdo bi si ne želel zložnega življenja; »katera ženska ne lepe obleke »Spoznala pa je kmalu tudi sa¬ ma, da ji ugaja pravzaprav le Strženov stan, mož pa ji je bil zopenej- ši od dne do dne.. Od vseh strani je čula, kako nerodno se vede; besede njegove, katerim se je prej tako sladko smejala, so se ji zdele neizre¬ čeno puste, in postava sama, ta ji je najbolje kazalo razliko med njim in Petrom. Kdor je govoril o Petru, vsakdo, razen domačih ljudi, je hvalil njegovo pridnost in doštojno obnašanje; da, na veliko jezo Me- jačeve matere ga je imenoval župnik o priliki najboljšega mladeniča v fari. Živo se je zbudila v Miničinem srcu želja po spravi in z željo upanje, da se vrne prejšnji zlati čas. A skrivala je skrbno ta čuvstva pred svojimi ljudmi, ki niso imeli radi Petra. Le, ko je 'bil Peter vzet v vojake, se ni mogla več zatajiti; tako, da. jo je mati hudo oštela, češ, vse snubce bo odpodila. 'Prepir med sosedoma se je bil polegel, a pri¬ jateljstvo se ni hotelo povrniti. Obirala se je Minica po Petra in nade¬ jala se je do zadnjega trenotka, da jo nagovori, a on ji ni zaupal in je ni ogovoril; ona pa ni imela srca. Ko pa je prišel večer pred odho¬ dom, ji ni dalo več mira; morala je govoriti s Petrom in mu seči vro- 'ko, morebiti 'zadnjikrat. Pazila je, kdaj da pojde z doma, in ko je vi¬ dela, da odhaja na polje, je odrezala kito rožmarina, popadla košek, kakor da ide po zelenjave, in hjtela za njim. Ustavila se je v gozdičku kraj pota, po katerem se je moral vrniti. Čakala je dolgo, da ga je pričakala. Prihajal je ves zamišljen, in njej je tolklo ubogo srce, kakor da hoče prsi prebiti. Sedaj, sedaj je prišel; njej pa je upadel po¬ gum. Hotela je k njemu, pa odrekli sta ji nogi; koprneče ga je kli¬ calo njeno srce, a usta so bila nema. Šel je mimo; ona pa je sedla na zemljo, zakrila si z rokama obraz in bridko jokala. Počasi je koračil Peter proti domu, oziral se proti Mejačevim, kakor bi se hotel po¬ sloviti od koga. Prišel je od vrta sem Mejač, in ko ga je zagledal, se obrnil na drugo stran; s praga je izginila Mejačka, tudi njej je bilo nekako pusto pri srcu. A nje, nje, ki bi jo bil Peter tako rad še enkrat videl, še enkrat ogovoril, nje ni bilo. “Moška je, je mrmral sam pri sebi in šel. (Dalje prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvcrrii SALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVICH. □ E 3ŠE DE Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku Ite cigaro =S. N. P. ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. 5 pristnih pijač in te so Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po • skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zamere kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., J0UET, ILL II -l g[ DE y Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar izišla velezanimiva knjiga: na avstrilsRem dvom. Grofica Laneh, sorodnica zamrle avBtrijske cesarice Elizabete, je pred nedavnim časom objav,la svoje spomine iz življenja. - Vspričo tragične usode te mučenice nt prStofu .^ zagonetne smrti njenega srna, cesarjeviča Rudolfa, je vzbudila ta knjiga povsod veli¬ kansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj? Ker je najti v njej^eTntimnofti ki so se dogajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larish piše o Smrti Rudolfa tore?o predmetu, o katerem se je napisale ze cele kupe knjig. Da je njeno pisanje verodostojno, o tem svedoci njeno ime. ObilvV jS k , a .?L? a ,'TlriP 1 papiriu ‘ er nailepla, kar jih je kedaj idilo r Ameriki v »Imenskem jeziku. Obsega 144 »tram ter tri slike na posebnem papirja, cesarice ELIZABETE, cesarjeviča RUDOLFA in nesrečne baronice VETSERE, ljubimke slednjega. Cena knjigi s poštnino vred 1,— dolar. Denar pošUite v rekomandiranem listu ali pošt. Money Order. NAROČILA JE NASLOVITI NA: ZNAK DOBRE OBLEKE Cloihjnj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena ia vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih ln poštenih cenah. m John Pufrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York Cily. 3BE IE3E i*i. i?s. i'4 i'š i't Vi Vi Vi va vi »v «'»6 »v »v »v »v ,t. »v ,t# «v *u ,t« FIRST NATIONAL BANkI SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MI-NN. Phono 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML ? W j'i V i'i v a'i V Jk V & $ § V afe . V § J'4 V i s ¥ f i Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! 8 Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. pa planil izprevodnik v voz ter hlastno vprašal: “Kdo je ustavil vlak? Kaj se je zgodilo?” “Moj sin je privezal za zadnji voz psa, ki ga imamo že mnogo let pri hiši,” je vzdihovala mama. '“Odvežite in rešite ga, gospod iz¬ prevodnik!” (Dalie ) ' Predrzen človek me je nekaj ... . . ' v« sem se od- časa gledal, kod bi me hotel po- inzemr je precej, ko sem m u . v ® ’ peljal, brzojavil na sosednoj^ po-, zl 1 '■ stajo, da naj osebni vlak pacala tam in da naj tovorni v--.^ x _ „ isel sa _ VZROK KATASTROFE. Qucbec, Canada, 12. julija. k Komisija za ugotovitev vzro- ov katastrofe “Bmpress of Ire- and” je prišla do zaključka, da 'je tovorni parnik “Storstad” za- rivil dne 29. maja katastrofo, pri ateri je izgubilo življenje nad 1000 ljudi. k sce. Vsi so mislili, da me bo na dro “Bolje bi bilo, da bi bil same- rni vlak na kak : ga sebe privezal,” je mrmral; šel način ustavijo. Na križišču so to- 'je gledat, a na vrvici je v: rei tir spremenili tako, da sem za- mo se košček usesa; vlak smo u- vn/il naravnost v tovorno skladi-■ stavili torej zastonj. Zal mi je bi- lo po liektorju, ker je bil zvest cu- I Vaj naše hiše. Hotel sem mu na- , i praviti veselje, a zvodil sem ga v fone kosce raztrgalo kar se pa m P* J ’ zgodilo, kajti odnesel se m samo j ^ e p a j :eT j ljudje strašno smrče. debelo buško na g a\ . | g e ,) 3 j j lne i j az to slabo navado, bi sem namii-c p.i-' 1 ( '■ nikdar ne potoval ponoči. Papa volne ki ie bilci nsmenjenB, zr . ,. v , . -i ' . v n . , J . ! je bil razljucen, ker je moral pla- bližnjo suuijaiiio. . _ čati sedem goldinarjev za oddelek Celo mesto se jezi, ker se msem j S p a j ne g a voza> potem pa kljub te- ubil; pravijo, da sem nevaren sko! n - mogel spati . y oddelku nad i r,:li -ajuo j rez ! nam j j e :na mreč nekdo smrčal, da kar voz potresal. Večkrat DRZNOST SUFRAGET. Edinburg, Škotska, 12. julija. Ko se je peljala danes zjutraj angleška kraljevska dvojica v cerkev St. 'Giles, je neka sufrage- ta prodrla kordon ter vrgla v kraljevski voz žogo, na kateri je bilo zapisano: “končajte z nasil- 'nim prehranjevanjem”. Žoga je padla kraljici v naročje, ki jo je smeje vrgla proč. ‘Sufrageto so 'aretovali, pozneje pa-zopet izpu¬ stili. dodelec in da bi kili najbolj brez skrbi, če bi bil mrtev. Lokomotiva I je in sedem te. vernih voz je popolno- L em ga ^ušal predramiti, ker tu¬ rna razbitih. j Hi mama v sled njegovega stnrče- Ravno do sem sem napisal, ko je ; n j a n j Z a-spala, pa vse ni nič po- prišla Beti v sobo in mi povedala, j niagalo. Slednjič mi je pa pošla da je občinski odbor pravkar skle potrpežljivost in nenadoma sem nil, da me zapre. Kakor mi je po-: nlu p re eej dolgo iglo prav v živo vedala, so tako-le sklenili: _! zabodel v ramo ter se nato hitro “Ker je Jurček Haker nepobolj .potuhnil, kakor bi sladko spal. šljiv grešnik, ki je mestu napia- g m rčenje je v hipu prenehalo, vil že velikansko škodo, se nasled- & Qni sam n j vedel, kaj ga je hi- NOVA BOJNA LADJA. Za krč v želodcu rabite znano in za¬ nesljivo domače sredstvo Richter-jev ANCH 0 R PAIN- EXPELLER. Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki je ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c in 50c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 ‘Washi2ig't02i Street NEW YORK, N. V. ‘RAZPRODAJA KNJIG. Probate Gourt Notices. nje ukrene: I. Zaprt naj bo 6 mesecev v de¬ želnem zaporu, da se more -zopet povrniti mir in zadovoljnost v raz burjeno -mesto. II. Spoštovani rodbini Haker- jevi naj posebna deputacija v i- memu celega mestnega zastopa iz¬ reče svoje -sožalje in jo prosi o- proščenja, ker mora malega 'liudo- delnika odvesti v ječo.” Beti mi je prišla zato s tako na¬ glico pravit, da bi pravočasno še lahko ušel iz mesta. Premišljeval sem in mislil, slednjič pa sklenil, da se dam zapreti, kajti med tem časom -se mi vsaj- odlušči vsa grda barva iz obraza. Beti mi je oblju¬ bila, da mi prinese vsak dan polno košarico izvrstnih jedil v -zapor. ; P. S. Vse skupaj je bila le laž, katero si je doktor izmislil, da hi me oplašil. Grozijo mi pa, da me prihodnjič zaprejo zaradi tatvine, če bom vnovič hotel -krasti cel to¬ vorni vlak. Pri slapu Niagara. .Slednjič sem se pa res prav po¬ polnoma poboljšal in celo Elza pravi, da ne -more več spoznati svojega nekdanjega bratca. Vzrok 'te izprememlbe je -grozen dogodek, katerega bi bil malodane plačal z življenjem; solze mi pridejo v oči, če pomislim, kako zelo bi se bila mama jokala, če bi bil njen edini sinček na tak strašen na .in utonil. Bilo je pa takole. Starši so me pretekli teden vzeli na malo po¬ tovanje s seboj. Mama je bila nam -reč že tako utrujena od samih družinskih skrbi, da jo je oče po¬ vabil za razvedrilo na izlet k nia¬ garskemu slapu. Vsi smo rekli, da je to izvrstna misel, le Elza se je kujala, da sama z Jurčkom na no¬ ben način noče ostati doma in za¬ htevala je, da ga vzameta s seboj. Elza jih že zna naviti. Od vese¬ lja sem se postavljal na glavo, ko je papa obljubil, da grem. Hek¬ tor je skakal okrog mene ter se mi prilizoval, zato sem mu pa ob¬ ljubil, da ga vzamem s seboj in mu pokažem slap. Prihodnji ve¬ čer smo se že z brzovlakom odpe¬ ljali. Na kolodvor so nas spremili Ihektor, Elza in njen ženin. Ker nisem takoj vstopil, se je začela mama po ženski navadi vznemir¬ jati: “Jurček, Jurček! Kje pa si? Za daj boš ostal! Ali misliš, da mo¬ raš vedno čakati in vstopiti šele, ko vlak že gre?” “Vse je v redu,” sem rekel, ko smo se nekaj časa že peljali. “Ra¬ di tega sem se nekoliko zamudil, 'ker sem hektorja privezal za zad¬ nji voz; hotel je namreč na vsak način z nami.” Mami je postalo menda slabo ker se je onemoglo nagnila nazaj in pričela vpiti: “Ustavite vlak! tt “K'd° Pa vpije?” “Kaj pa je?” Ali je kdo poškodovan?” “Potegnite hitro za zavoro!” “Trčili bomo z drugim vlakom!” “Moj Bog, ustavite, ustavite!” Ženske so vpile in moški so ble- ' dih lic in s strahom v očeh gledali skozi okna; nekaj jih je potegnilo za zavoro. Vlak se je premikal po¬ časneje in počasneje, obenem je hod- ti polira zbudilo. -Skočil je na 'nik ter vpil: “Ljudje božji, nekdo me hoče umoriti in oropati!’ “Ne bodite neumni,” se je o- glalsil strežaj, “gotovo vas je mo¬ ra tlačila.” “Najbrže bo kaj takega," je pripomnil nekdo iz drugega od¬ delka, ki je pa tudi sam smrčal za stavo. Ljudje so se mu pričeli smeja¬ ti- in zato je zlezel nazaj, na svoje ležišče ter ležal tiho i-n mirno. Kakor ponavadi, kadar se v-o zim, me 'je tudi tisto noč mučila grozovita žeja; komaj je hrup ne¬ koliko potihnil, že sem moral kli¬ cati strežaja, da mi prinese koza¬ rec vode. Prine-sel mi jo je sicer, toda še sem bil žejen. Ker nisem hotel vnovič potnikov motiti i spanju, sem tiho vstal ter šel -pi ti; nato šeni se zopet po prstih, ti¬ ho kot miška splazil nazaj v po steljo. Komaj sem pa do polovice zlezel po-d odejo, zaslišim prav po leg sebe tak krik, da sem skoro 'a met izgubil, obenem me -dvoje rok z nadčloveško silo vrže vun i-n kot klopčič sem se zatrkljal po hodniku. Vsi potniki so iztegoval vratove in izpraševali, če koga zo pet mora tlači. Strežaj me je po bral ter me tresel in mikastil, ka kor bi držal prašno cunjo v roki stara plešasta baba, ki je imela svoje zobovje pod blazino, je pa med jokom in stokom pripovedo vala, da je mislila, da kak strali leze k njej. Zdi se mi, da sem zašel v nepravi ddelek. Počasi je zavla dal zopet mir in sladek spanec je potolažil razburjene duhove. Možaki imajo grdo navado, da preklinjajo v jezi, kar ženske na vadno ne delajo. Kar je bilo moških v našem spalnem vozu, vsi so se tisto, jutro odlikovali v izbiri različnih klet' vic in sicer samo radi tega, ker jim je ubogi strežaj zmešal obu valo! nihče ni dobil svojih, ali sploh enakih črevljev. Strežaj j atrjeval, da ni on kriv te zmede, ker je vsak par osnaženih črev¬ ljev postavil posebej lepo na prej¬ šnje mesto; nekateri so pričeli pogledovati mene, ki sem se kot jagnje pohlevno napravljal v svo¬ jem kotu. Kako krivičen je ven- dar s-vet! Hektorju je lahko žal, ker ni živel toliko časa, da bi bil videl slap, ; ki je v resnici nekaj velikan¬ skega. Dve uri daleč se razlega šum padajoče vode in človek bi mislil, da -grom buči pod nebom. Če bi ta slap mogel gospod Bar- num vzeti s seiboj in ga kazati v svojem cirkusu, to bi se mu izpla¬ čalo! Vodniki so pa tu silno dra- gi; papa je rekel, da so njih zahte ve še bolj velikanske in občudova¬ nja vredne, kakor pa slap sam. Prvi dan, ko smo prišli, je šel neki Uraneoz po napeti vrvi čez slap. Mama je rekla, da mora bi¬ ti blazen in ga ni hotela iti gle¬ dat, pač pa sva šla midva z oče¬ tom, kateremu je zabičavala, da me niti za trenotek ne sme posti- izpred oči; mama je hotela Quincy, Mass., 11. julija. •—• Da¬ nes so splovili v ladjedelnici Fore River Shipfouilding Co. bojno la¬ djo “Nevada”, ki razrine vode za 27,000 ton ter je izmed vseh 1 merikanške mornarice naj¬ bolj moderno urejena. “Nevada” ima stroje na turbine, dolga je 583 čevljev ter vozi s hitrostjo 22^ vozla na uro. Baterija dese¬ tih llpalčastih topov more strelja- s 14°0 futov težkimi kroglami več milj daleč. Order Limiting time to Tile Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Zalmon Laven, Decedeht. Letters of admimstration this cla> having been granted to Harry Laven. IT IS ORDERED, Tliat the time within which ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same hereby is , months from and aftev the and that the 5th day of J^nuaiv 1915 at ten o’clock A. M in the Court Rooms at the Court luth in said County, be, and ^he same hereby is, fixed and appomted as the time and plače for hearing upon the exa- mination, adjustment and allowance ol such claims as shal be presented with- in the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order m the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., July 3rd, 1914. Smešnice. Gospod te-hant je bil z zabavo prikosilu tako zadovoljen, da je končno rekel: Zdaj vam bom pa postregel z vinsko kapljico, ki je zrasla v mo¬ jem lastnem vinogradu. Lasten pridelek, ne kupljeno vino. Ko so vsi po vrsti poskusili vi¬ no, je tehant zadovoljno vprašal: No, kaj pravite 'k tej kapljici? Jo poznani, se je -oglasil župnik Jakob. Nesramnik, jo poznam. E, ali si jo že kdaj prej posku¬ sil? Sem! Kdaj ? Brej ■—• pri salati! Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,.— -60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.0- Narodna biblioteka, nepopolna, 24 snopičev .. — $2.50 Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.3o„ Poduk novopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ. -držav ... 3o„ Zemljevid Združenih držav in Kanade . ^0„ Erazem Predjamski.25,, Ženinom in nevestam škof Ant. Bon. Jeglič,.25,, Nihilist . 25,, Slov. nemški in nemško slov. slovar. 35,, Roman Johan a.20,, Slov. angl. slovnica.L — Slov. angl. reendk.1. — Pravila dostojnosti.—. 25c Vošeilna pisma.—• 25,, Pripovedke za mladino ... —. 25„ Postojnska jama.—. 25„ Marjetica ..—.25,, Tisoč in ena noč, 7 snopičev —. 75,, S-olnee in dež.—. 25,, Razne nabožne slike po 25c komad Mali oglasnik. IŠČEM brata Franka Potochnik. Iz Rock 'Springs, Wyo., je odšel pred pri¬ tlično štirimi meseci. Iščemo ga ra¬ di posebno važne zadeve. Javi naj 'se takoj, ali naj pa blagohotne poroča, če kedo ve za njega. Frank Tolar, box 213 ( (8—6) Rock Springs, Wyo. SEK UlA tn a no«; J naganja ce ni eo „ ziuzal cene n 3 e ® 1 '* f logi tudi d rDt >k' ž ?Te se o bl a i, 0Vrs t pite drugje. la t ; Jo ( * w LJUBO GOSTILNO marko Minn., S. W. GILPIN, Judge of Probate. SEAL, Probate Court, St. Louis Co., Minn. Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnima je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. NAŠI ZASTOPNIKI. Gospodarji in gospodinje! Kadar potrebujete pohištvo, železnino, posodo, peči itd. ki obrnite se na trgovino, # # # Matevž Mokar je bil bogat, hud in neumen. Od svoje dekle je za¬ hteval, da mu mora na miglaj" po streči. Če je zavpil “brada”, je morala -dekla prinesti britev, jer¬ men, gorko vodo, milo in zrcalo. Tako je bilo tudi z drugimi uka¬ zi. Ko je nekega popoldne prišla •Jekla budit na zo-fi ležečega Ma¬ tevža Mokarja, je ta zatulil “bo¬ lan”. Ženska je zdirjala Jz sobe in se je vrnila — čez dve uri. , Hudič kje :si hodil? se je zadrl Matevž -Mokar, ko se je dekla vr¬ nila. Kaj tako vprašujete, se je raz budila dekla. Vi ste rekli “bo¬ lan” in jaz sem tekla po zdravni¬ ka, po apotekarja, na rotovž, k 'faj mastni in k pogrebnemu zavo¬ du, kakor zmerom zahtevate, da moram na eno besedo vse storiti. ima naj večjo zalogo in Vas zamore najboljše postreči. TA TRGOVINA JE AURORA HARDWARE AND FURNITURE € 0 . AURORA, MINNESOTA. . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in sm od kam i. NA PRODAJ je nova petsobna hiša in lota, pol¬ drugi blok od banke v Gary, Minn. Cena $1500. Lastnik gre iz Du- lutlia. Pišite na A. B. 405 W. Michigan Str.. (7—9 . Duluth, Minn. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsli, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Heglar, Bubi. SLOVENCEM! Jaz tržim z bakrenimi in želez- 'nimi delnicami boljših podjetji in ■Vam zamorem dati važne podat¬ ke glede teh stvari. Ako hočete 'biti delničar v maj- hii, kjer ste vposleni, pišite mi. Jaz Vam bom preskrbel delnice ceneje 'kot kateri drugi. Imam posebno Veliko delnic Ouyuna Range rud- hikov v Minnesoti. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mick. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Mulivich, South Rang - «. NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem otvo ril novo krojačnico. Čistini tudi obleke, naj si bo ženske ali moške Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn MsSSSjfšJd Pooblastil, ' Profienj it L CaxLaJ al ’ “'" 6C vladn e 1 re vzel SLOVENSKO MLADO DRUŠTVO “SLOVkI ŠT. 114, J. S. K. J., SA lenta ipr 'bilo čuti 'kli e d©p arrtme bi 1 NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. šilu . Društvo zboruje viai» ljo v mesecu ob pol 2 " ^ ( Gleasonovi dvorani >r c. Pristopnina znaša 84.00. DRUŠTVENI ODBOl MARCO BLUTH, J. l JOHN B. SMREKAH. uVT ' ' JOSEPH S. KOCHEVAB ba *• JACOG PREŠIBEK, Ker je društvo vsta eno le za mladeniče, zal oni mladeniči, ld še ni društvu, da vstopijo v i se poleg tega, da bodo za čaj bolezni ■ in smrti, fu¬ zijo v marsičem, kajti n luje nato, da se člani tudi izobražujejo. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank IClanchar, VVillard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee. Wia. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Frank Meh, 243—lst Ave., Milwaukee. ILLINOIS: •Josip Novak, 206—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111. Tony Prosen, Granvllle. NA PRODAJ je lepa domačija v Gotni vasi pri Novem mestu na Dolenjskem; štiri parcele v vasi, lep z drevjem in tr¬ to zasajen vrt, liiša, klet, zidan hlev, svinjak, vodovod, vse v le¬ pem in dobrem stanu. Cena je sa- hio 6000 kron. Tu je lepa prilika ‘za rojaka, ki si hoče vstanoviti v starem kraju dom. Obrniti se je ha: 'Stric:, No, kako se ti pa kaj godi s francoščino v šoli? Netjak: O, -bo že. Zdaj prevaja¬ mo in pišemo že cele stavke. Vče¬ raj smo tudi imeli pismeno nalo¬ go. Stric: Kaj ste pa pisali? Netjak: Naloga je bila: “dobri stric -da’ netjak-u krono”, a jaz sem nalogo le slovnično prav -po¬ godil, ne pa tudi po vsebini. Stric: Kako pa to? Netjak: Ker ne vem, kako je netjaku pri srcu, ee mu stric kro¬ no da. Reference: City National Bank, Duluth, Minn. I. N. POWER. Room B, PHOENIX BLDG. DULUTH, MINN. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Frank Baudek, 2605 W. Michigan St., Indianapolis. Gospodična. Oh — slišite go¬ spod — vi ste nesramni. Kako ste se predrznili mene poljubiti? Gospod: Ravnal sem se po kr¬ ščanskem načelu: Stori svojemu bližnjemu to, kar želiš, da tudi on tebi stori. ti med teni časom nekoliko leči, ker je ponoči slabo spata (Dalje prihodnjič). Tašča: V kinemotografu sem se pa danes že tako zabavala, da dolgo ne tako. Po pravici poveda¬ no : Tako sem se smejala, da sem bila na pol mrtva. Zet: Oh, zakaj- si niste tiste predstave še enkrat ogledali! Sodnik: Zakaj ste ukradli pet parov hlač. Obtoženec: Gospod, poglejte moje hlače — same cunje — Sodnik: A zakaj ste potem u- kra-dli pet parov hlač? Obtoženec: Kaj mislite, da sem utegnil izbirati in poskušati, ka¬ tere hlače mi pristojajo? * # * Gospa: Vi torej tudi verjamete, da pomeni to nesrečo, če sedi 13 oseb za mizo. Gospod: Gotovo. Jaz vem to iz lastne skušnje. Enkrat nas je bi¬ lo pri neki pojedini 13 in mene je zadela nesreča..-^; Gospa: Tako? Gospod: Da! Oženil sem se nam reč z gospodično, s katero sem se pri tisti pojedini seznanil. * # * Oče (k sinu na električni žele¬ znici) : Vstani, Joško, da se bo mo gla ta dama vsesti. Sin: Oh, veš kaj papa, pa vsaj na moje stroške ni treba, da si ga¬ lanten. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddoek, Pa. Anton Klančar_ Arona, Pa. Joseph Yarnc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. FranR Remic, Bušk. Juan Lamuth, Marianna, Pa. •'rank Miklaucich, McDonald, Pa. ' T »Tt,in "Corosbec Tfainhton, Pa. Math. Malovrh, Broughton. John Mlakar, Claridge. Pa. Frank Sedminak, Yukon. Društvo sv. Frančiška Borštnarjev (Catholic Grd« sters) v Ely Minn,—Vsakati razmere dopuščajo, da slovenskih Jednot vzdrže Jednoto, bi moral postati društva, kjer bi se mar naučil. — Borštnarska di lep obrednik, po katerem seje in iz katerega se la! uči lepe ctostojnosti pri d.i j ah. — Društvo sv. Franc je popolnoma v slovenske ko, da je vsakemu rojaku Pri nas se lahko zaavruj« podporo po $20.00 na mes smrtnino $500,00, $1000.00 — Seje se vrše vsako četi mesecu v Gleason dvora; zvečer. — Za nadaljna pc obrniti na: Chas. Merhar, Somrak, V. C. E., Jota Mili’ S. , Jacob Butala, F. S„ Frari T. K., Joseph Kovači, S. (7- Franeis Baudek, 2601 VVest Michigan Str. -20) Indianapolis, Ind. CONRAD & HARD POGREB - UjjjA IU KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegfan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. J. A. PETROSHIUS 1 rS£ a S: N°. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre- be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve ■ land, Ohio. Ignac Prel 'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Yonngston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Frank Blatnik, tValsenbnrg. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg Kans. JOSIAH COLLINS SS £ kvlrjev za slike, SO. RANGE. MICH. Tel. st. /66 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar - a v ,jh naanau3 a nredsddnik, da SL L koraka v lblag jLjilo ostavke o Zaružene države ir0t i Huerti. lill 2 ton, D- l0- 0 o Huertovi ostat tukaj danes ponoi ianja iz krogov ko r ie-ti ne 'bodo p ^ Carbaja-la za , predsednika. Da _pt f ikon in državi > Jna s Huertovo resign: ™" ljna je razumljivi York, N. Y„ 14. , napovedanem II »kjistituc ion al niso mogli določil iraili načrte. Polioi sto mekstkansko Ji aein izvesti, k uradnih poročil je i pi general Vil-la W tnož vojni pohod T nekaj dineh. Spl >«je, da pridejo iko 1 T llebšik-o- ne j Arene Huerta. prodajnih 'krogih -s da bj omogočili' j T °dje upornikov t ‘•■"-'Prelitja, Hueptt Društvo sv. Cirila in št. 1, J. S. K. J., na Ely M&- starejše slovensko Jugoslovanske Katoushe Ely, Minn. — R f dne ! ,„v3L vršijo vsako nedeljo po .1- napraviti ml.,, Jos. Skala-tovi dvoran - d •» »ru. poldne. — Društvo pristop vse Slovan*, ta liko za smrtnino o | tako se plača POP" 1 "® ' za popolno onernogl® 8 ^ . i_i; rvcvvnocrpclie. ■ ' A . PRAŠNA najd UL ' Dl-, 13. juliji) potrebujejo po ■ grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. šnekoli P one . src ?*U P T c-; m a moške in žensk'e j smr Little Falls, N. Y. John Ruzich, VVardner, Idaho. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši:drži, nego lovi. slovenska trgovi- . , na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam le P° urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav- ijajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. Društvo sv. Pftfl slovensVo-HrvaSko M?ch e l Redne vsako č*trto jede 3 dni ‘»telo Sta. v Postelji pls »o ^ kra jati. ’ °Pa- ^ijuv-ale pesjo $ 3 ° 0 . 0 ».« pod Cinkom J300.P”.„ n ^, MIKE DANCULOVICH 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom Toevico« iko 00 z a r oKl jega *enka na o e 0() , gubo palea s rQ00: i. m lubljm prst ^ ^ ijl d ? st ifi n J g{? aoW v« „ škofe udov, dob d p°rft > kM vsai nekolj I be pri •».. ji V °JA \ Ve ?v r a ’ L3 - daj"kdruštvu^““-^' 'la^ov f ev Pol $800.0°: za zajzgubo Obeh o e tr mesece v se n i podpore, a c ^ ^ hterikpll način , pojjg f j o 0 ) P!?l & $20.00 fvo plaeujBp^lJjteK« a mesec;„ P® a *bolnef ef4 .revzame Zvez w e.- ■< lilo podpore tt■ s e na mesec. F®; n, „,cseč L Htv' l 4 četrto nedel'0 aJt e P,, Rojaki! Pr^enf •'d društvu, k da , da ' iajti sihurni kakor tudi ~. oall bo’, SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tud kakor iuu. r n ^\ |rl ki S so: John’ ^ \ k. 11 -’!!. gorka jedila, kar je velike vrednosti po sebno za panike, ki potujejo skozi Dv luth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi HARMONIKE y a Delam ln poprr ^ ljam vsakojake hf m monike in se priporočam rojakom * a naročila. — Andrej Gale, Bon 19, r w Duluth, Minn. L 1- biag« D iL - mesto -P | Omrsu, nich, I. ... Frank „ iskovalci: za " ’ rr $ Adams Locat:o Joll n V Spruce Locat ■ K JaT ■ y al Location: L Df v^fh. lls c STS, »h,