Leposlover\ in znanstvei\ list:
Štev. 12.
V Ljubljani  i. grudna  1890.
Leto X.
Izgubljeno zlato.
Balada.
J^Vrepak si,  ne bodi torej strahopet, Polasti zaklada se v naši gori! Na rosni planinski stopi sve"t,
Ko zvezde s trepetom  ugašajo v zori. Brez straha splezaj  na skalno pobočje, Iz jame nagrebi zlatd v naročje!«
»»Kakd? Na planinah leži zaklad?«« »Od rajnega čul sem cesto očeta.
Skrovišče jaz sam bi izkopal rad,
A star sem in be"da so stara leta,
Za jamo pa vem: svetlika se čarno
In brezdno zija pod njo nevarno.«
V oče*h posveti mladeniču lip,
Besed se deklice spomni svoje:
»Graščina,  ti, ljubček,  in zlatov kup To želje so tri najdražje moje !«
»»Povem ji o zlatu, ki gora ga krije,
Ob mčni ljubica v sreči naj  žije!««
Blišči za gorami se svit krvaV, Noči zav&a temna že pada.
Visoko na trati sinjih višav
Vihra navkreber potnica mlada.
Steze" skalovite,  travniki  pašni
Vrste" pred očmi se deklici  plašni.
Tri dni že bild ni ljubimca do nje".
Kaj  dolgo takd izostaja? Dosle" ji je bilo mirno  srce",
A zdaj se v njem slu tuja grozna raja . . . Na sle"me planinsko dospeje skoro, Za njim prebdžati mora vso goro !
Na dni kraj  pMui gromada skal,
KraljeVa krona se kvišku dviga,
Iz tisoč kristalov in zlatih zrcal
Na čelu snažnem ji solnce miga.
In komur pogled se po blesku pase,
O zlatih zakladih mu misel vzrase.
Kot splašeni srni v gozd zelen,
Hiti proti vrhu dekletu  stopinja.
A to ni zlatd  —   to zmrzel je  srcu,
Pod   solnčnim   se   žarkom   takd   izpre-
minja.
In  više zbeži, naposled  obstane,
Ozre se v globel in od straha zgane.
Krvavo, bledd leži telo
Na strmi pečini,  na bre"gu lednika. »To Mirko je moj,  to moje zlatd!«
Obupno ob brezdnu  deklica klika. A glas ob steni vršeč odziva : Zlatd si želela,  tu doli počiva!
Bistran.