Our Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA' PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (isvSemi nedelj Id ili' praznikov). \yu $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ TELEPHONE: CHelsea 3—1242 lo. 273 —Štev. 27 _____K*terr* clM* »ent-mber Hit, 1»«3 »t tbe fort Office .«t Ne* lerk, N. ¥., under Act ef Congrats of Slarrh Srd. 187». NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 25, 1 939—SOBOTA, 25. NOVEMBRA, !939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL OVA VLADA V ROMUNIJI ker so se razbila pogajanja za trgovsko pogodbo Z nemčijo, je kabinet odstopil ATARESCU BO OVI MINISTRSKI REDSEDNIK [Romunska se nagiblja Ik zaveznikom BUKAREŠTA, Romunska, 24. novembra. — Romunski kabinet je odstopil, ko so se razbila pogajanja z Nemčijo za novo trgovsko pogodbo. Kralj Ka-rol je naprosil nekdanjega ministrskega predsednika Grigorija Tataresca, da sestavi nov kabinet. O JTatarescu je znano, da je zelo naklonjen zaveznikom. Star je 47 let in je po poklicu odvetnik. nemcua je zahtevala monopol na petrolej Ministrski predsednik Konstantin Argeoianu je včeraj ua-»topil, ker je vet"-i na njegovih ministrov zavrgla nemške zahtev. med katerimi je bila tudi zahteva, da dobi Nemčija sko-ro popolni monopol nad romunskim |>etrolejeiii in nad razni-1 ini surovinami. Tatarescu, ki je bila nazadnje poslanik v Parizu, je jMrznaii kot itiuž z železno roko'', ker je z vsemi sredstvi preganjal Zelt ■/no xardo, ki jo v zadnjih sedmih lotili umorila dva ministrska predsednika. * va2fn preobrat v romunski politiki Da je kralj Karol izbral Tataresea, ki je prvič postal ministrski predsednik leta 1SW4, ko je Železna garda umorila tedanjega mini-trškega predsednika Iona L>uco, za bodočega ministrskega predalnika, kaže na odločno voljo kralja Kanila, da otalrži nevtralnost. nemška misija se na romunskem ~ Dve ministra sta odstopila že v sredo v protest proti nemškim zahtevam, katere je predložil načelnik nemške misije tir. Kari Clodius, toda njegova misija je ostala v Bukarešti. V novem kabinetu bosta ostala vnanji minister Grigore Ino potrebne za armade. Angleška trgovska misija je že ua potu v Bukarešto, da sklene z Romunsko trgovsko pogodba. kralj je pokazal naklonjenost do zaveznikov I> plomat-ki krogi vidijo v izbiri Tataresea za min istrskega predalnika trdni sklep kralja KaroLa tesnejše se približati Angliji in Franciji. Navzlie temu pa bo Tatare-eu skušal skleniti /, Nemčijo novo trgovsko pogo BEOGRAD vznemirjen ISHO(iRAI), Jugoslavija, -4. nov. — Vest o romunski uii-ni-t*• ki krzi je v jugoslovanskih političnih krogih povzročilo Velil.o vznemirjenje, ker izgleda, kot tla Romunska z Nemčije nore skleniti nove trgovske pogodbe. .1 ir_ri^lavija je zadnjih sedmih tednov sama občutila gospodarski pritisk Nemčije} vsi cd česar v veliki lmjazni gleda na položaj v Romunskem, kajti hoji se, da bo Nemčija pričela Še mnogo ikiij pritiskati na vse balkanske države. jugoslavija v te2avnem položaju Zadnje me«cce je Jugoslavija v zelo tesnih trgovskih zvezah z Nemčijo. Pri tem pa ima velike tež koče, ker imajo angleške in fraiu*osk<» družin* rsvojih rokah nekatere rudnik? v Jugoslaviji in ne marajo |*ošiljati rude svoji sovražnici Nemčiji. Juiro-lovatiska vlada se zaveda, da bo morala, ako bo Nemčija Še dalje pritiskala na njo, zaseči rudnike, ki *o v angleških in francoskih rokah, kar 'bi pomenilo, da je nastopila proti Ati&rliji in Franciji, ali pa se l»o {»ostavila proti Nemčiji, s katero ima skupno mejo. PRAVA BORBA ZA BALKAN SE JE PRIČELA Na go-fMidarskem |x>lju je zadnje dni delovanje zelo oživelo .n izgleda, kot da se je prava l»orba za Balkan pričela. Francoska misija <1k> v nekaj dneh prišla v Beograd in bo kuš. ia skfceuiti pogodbo, po kateri bo Francija kupila ves baker hi «rw pridelajo jugoslovanski rudniki. V Beogradu pa Judi pričakujejo angleško trgovsko misijo. ZAVEZNIŠKA STRAŽA NA MORJU Delavske vesti CIO v stavbinski industriji WASHINGTON, 1>. C., j::. iiov. — ClO je včeraj naznanil, da je sklenil svojo prvo pogodbo v stavi>inski indu'tCi-ji. A. 1). Lewis, načelnik CIO I nited Construction Workers Organizing Committee, je izja vil, da je bila podpisana po godba s Construction Industry Kmplovcrs, Inc., nedavno u-stanovijeno družbo stavbenikov in kontraktorjev. Delav i bodo delali osem lir dnevu«* p« » dni na leden ter dobivali na tlau po deset «Iolarjev. Zavezniške trgovske ladje plovtjo pod zaščito lmjnih ladij *4n..ki^ na visokem morju." Na levi je videti d««l spremljajoč« francoske ladje. — V dneh vojne so urile in podim mice potopile v! ladij. Nekatere nevtralne vlade so zelo \ i Tudi foremeni pri ! Chrysler ju so se kr**U i organizirali Farmerski problemi PODPORA ZA DOBAVO FARM WASHINOTON, ]). C., -JiU Soglasno z določbami Bank- po-Sccurit v-najeiuri- liov. — Več kot iMMNl oseh, ki | head - .Jones Farm Tenan so kupile zadnji dve leti farme i stave je dala Farni s pomočjo zvezne vlade, je zji-J Administration (>l*n čelo graditi ^voje -IT,move. - kom 1,1 farmskim delavcem po L,-'...... ^ \ • - - 4 trebna sredstva za nabavo r arm »eeuritv Administration .. , - . ... - , t arm. JU.jo ili liis dobe dodatno posojilo. i. so izboljšanje za popravo domov po >57^. PREVEČ DELAZMOŽNIH LJUDI NA FARMAH WASHINGTON, J). C., nov. - Works Progress A«lini- LADJA obtičala v reki i.i-tration, ki proučuje selitev > farm v mesta, je dognala, je na ameriških farmah ua .nanj H),< K M) oseb, ki bo-• .orale dohiti d.-lo v mesti - | St* ''-»^ renee reke. DosjM.i Farmsko prebivalstvo >e mno-:^' ,x ter je bil nam. 0<;iJKNStSCRet let, bo Mrjasec ga je nč^padel petina otrok, ki se bod«» rodili na farmah, prisiljena poiskali si v me-tili «lela in zaslužka. K«len poglavitnih prebleiini/ ameriškega farmerstva je pre-obil'ca farmskega prebivalstva. CIO IN BETLEHEM STEEL COMPANY PlTTSBl' K< i 11, l'a., ifl. nov. j njenih dolžno-ti. CIO pravi, Cliiiton S. (ioiden. okrajni da ima v svojih vr-tah velika naeelnik odbora z a organizira- j večino delave^v, zaposlenih pri nje jeklarjev, je ponovno pisal jietlilehem Steel. Družba je ž. Iletliiehem Steel Company, na j obnovi jMi.irajanja, eijih <*llj je sklenitev kolektivne pogodbe, veljavne za Vse delavce te o I'M -žjv.c v Peniisvlvaniji, New Vor-Cn. Marylandu, Wa>hiniitonu in Californiji. t C se lio družba branita, pravi (ioiden, da >e ho nje^o." «.o Vsej sili kontrolirati produkcijo pri Chr\-slerjn ter so bili v ta namen o: -par k rat preh.mila dano oblju-1 ^»^irani tudi fonnani in >r-akovrstni izg<,- izoi ji. - To se pravi, dejal. — da bo<• |„,do kot taki pogajali z de-tleh eni Steel povišala dela v- lavei, ki so istotako člani CK i. ••eni p!aee, edim.h- s Cl<> noee Hrezpotrel.no bi Lilo omenj i-inieJi nobenega opravka. National Labor Kelations ho in i še« \ or. (Nadaljevanje na J. strani) i>or l*oard je skoro v Vseli slučajih razsodil v prid delavstvu. Vojna bo vplivala na volitve drugo leto sodo, kajti niliče ne more jamčiti, da {.ias fbo demokratska stranka zaščitila pred vojno. Republikanska stranka se p j I zavzema za mir ter se bo zavzemala zanj pred volitvami in po j volitvah. Nihče naj ne mi-li, da so Aiuerikanci bedasti. Njiho- C ■ np £, 1*1*1*1 i . * . t j ^«' pozornost je zaenkrat osie- oenator 1 att, ki bi bil rad nommiran za predsed- s .lotoeena na vojno, s tem pa ni niškega kandidata, nravi, da je republikanska i« <***no, da se je kaj izpreme stranka stranka miru. nilo njihovo mnenje glede .1 -________ ___uiaeili problemov. \* A meri u i , .. , . je še vedno nezaposlenost, v1 i I . i j« M .M i >., 14. nov. \ nekem svoicm govoru le i • i i .i 4 , , ... % r,. .. . . , ... . da je brezskrbna ter ne«lo.-l«> .Senator i»o!»ert A. I nt t v/. «>- opozarjal I att ameriško jav- Iiio, ki želi, da bi hi! na priho I- no-t na dejstvo, da so imele nji republikanski narodni k««T.-' tekom svetovne vojne Združe- pret 1 >e>! in* države za predsiMlnikn SANTA ROSA, Cal., L':;, novembra. — K. (i. .Mattel, (i'I letni renčer iz Alpine Valley, j voneiji notniniran za se bori s smrtjo. K») je krmil i»'šk«'J?n kamlidata. j<- vprizi»rd W««odrovva Wilsona, torej de-prašiee, ira je napiidel (iOO fnn-'potovanje po št • • t> i . : ..... ................ ■ telo je i/.javil: moK rata. \ ZVe/j dna v svoji vnanji politiki. Na podlagi zadnjih volitev j** Ta ft prerokoval, da >i bo republikanska stranka leta priborila elektoralnih gla- sov. Časnikarjem je rekel, da !»«•- I je napadel (jI 10 fun-i potovanj«* po sestili dr/.avaii tov težak mrjasec. Podrl ga ,e Ije >o veni mnenju ho ,gnila pri pr:- ,,.m vt.rjl.ti, 4,tt Im, nmerišl.i humanitarnih ustanov Ko«, -a komaj rešili, toda po za'r | hodnjih predsedniških volitvah lial od zanesel na demokratsko i -eveltove vlad« Polnočnice v Franciji PARIZ, Francija, J4. nov. dilu »travnikov ne bo okreval. — Zaradi vojm* se letošnji božič ne bodo vršile po francoskih cerkvah polnočnice, ker ni razsvetljen«1 cerkve nudile sovražniku dolwr cilj za zračne napade. Cerkvene oblasti bodo prosile papeža. naj dovoh »»MBAV, Indija, -'4. nov. praznimi obljubami, broadcast a nje božičnih obi ■- _ Indijski voditelj Mol.anda- zaUt«-vi» io de ia„s! n«'jših p«»-(iandhi zahteva odo za Indijo. L«' v tem slučaju se Anglija lah k" ; /-mese na lndi«>. da se bo bo- težaven, kajti hindi in niohaimr-j Zahteve indijske Kongresi!«« I rila ob njeni strani proti Nem-'tii, ffodila, če bi se že vsaj delom i s|e Jn Illostove konca vojne, ampak zahteva po svobodi zatira indijska vlada z brutalnim nasiljem. MOSKVA, Sovjetska unija, WASHINGTON, 1) nov. — Joseph E. Daviesu a- (iaudhi je govoril na zboro- vršili meriškemu poslanku v Belgiji vanju |M>sebnega odbora nael- spopadi, ki so zahtevali Jo člo j oilrekla sv«»j««mu imm-rijali/ je bilo naročeno, naj se vrne v jonalistične kongresne stranko.' veških žrtev. j mu. Združene tlržave, da se ho n-tleležil pogajanja glede nove belgijsko-ameriške trgovinske j>ogo«ibe. otežkoči prihod indijske ka-.. .. ženske ekspedicije. Več angle- Nedavno je resigniralo osem1 Dne 17. oktobra je izjavita J Prihodnji Gandhijevi načrti j šk^h uradnikov v tej provinci v namenu, «.u izmed enajstih provineijalnih angleška vlada, da bo takoj po niso znani vlad, kar pomeni, da se Indnei koncu vojne dala Indiji neon-; RIM, Italija, 23. nov. — Tu-nikakor ne bodo zadovoljili sK išnost. Mohamedanci so bili i kajšnje časopisje pravi, da so k: meji na Afganistan, je bilo odvedenih. Njihova UsosJa ni znana. »Vil S« f IBOD F* mm N«v Toil —1—■ ' '■■ ; "GLAS NARODA" (toki or m nopli) * Owm« mm*. Pobila*** by * » ii win u fiiinmw t COUP ANI Ihrabk Itfadt, TiAtM J. Lopaht, 9*t. PlM* «C mbm/ «f th« wnxnttM u4 e ni Hitler povzpel k moči. Pa niti naoijska vlada u:a ni uradno odpravila, dasi je bil le l> >1 j na papirju. Vsi od razpusta delavskih unij so bili delavci brez m od in so bili tprisiljeni delati po deset ali še več ur dnevno in so dobili za to čezurno delo le malenkostno plačo. Zadnja leta je moral delati nemški delavec po devet do deset ur na dan. Po izbruhu vojne >e je tudi to predrugačilo. Prejšnji teden je izdal dr. Robert Ley, voditelj nemške delavske fronte, proklamaoijo, naj znaša normalni delovni dan deset ur in naj bo delavce posebej plačan za nočno in nedeljsko' delo. Lev pravi, da je bila nova odredba potrebna vsled vojne. To povišanje ni bilo potrebno, dasi se je po zatrdilu dr Leva produkcija strahovito povečala. Nemške tovarne obratujejo noč in dan, delavci pa niso tako plačani za svoje delo kol bi morali biti. To je prvi slučaj, da je Hitler tvegal napad na ponovi'o zgradbo socijalne zakonodaje ter .je odpravil postavo, ki je pred dvajsetimi leti veljala za največjo pridobitev nemškega delavstva. Onstran morja... STAVKA CESKIH OTROK PRAGA, Češka, 24. nov. — Vsled "stavke o-frok" so nemške zdravstvene oblasti sklenile, da bodo opustile letošnje leto. cepljenje šolskih otrok proti kozam. V Pragi, Kladnu in drugih krajih so se razširile govorice, da nemški zdravniki pri cepljenju rabijo serum, ki škoduje otrokom, vsled česar so se matere uprle proti cepitvi. POVRATEK BASKISKIH OTROK LONDON, Anglija, 24. nov. — Vlcda je sporočila poslanski zbornici, da se je vrnilo v Španijo 3000 baskiških otrok, ki so bili tekom španske državljanske vojne poslani v Anglijo. Polovico pre ostalih 1 000 otrok še čaka na prevoz, drugi pa bodo za vedno ostali v Angliji, ker nimajo doma. BOMBNIKI ZA ROMUNSKO BUKAREŠTA, Romunska, 24. nov. — Zračno ministrstvo je naznanilo, da je zadnje tedne Nemčija poslala na Romunsko 36 Blenheim bombnikov. Na Romunsko so jih vodili romunski letalci v treh oddelkih. CESTA NA MADŽARSKO ODPRTA BEOGRAD, Jugoslavija, 24. nov. — Mednarodna avtomobilska cesta e ni prepo- jasnila mati, — ker moramo bi-liamo - s veuoval moliti. Zato molijo še ti Bogu hvaležni za vse, kar ^vkwvvcwmww«^ !z vnemo kot so molili j nam da. P»ej. In kot «I ob r o katoličani! - Kaj pa, — je poizvedoval m i- lialijc, ki na likvidacijo i lllo,1.i° samo zase in za svo- otrok dalje,—če l»i Hitler na-vojne isle la z istiii:-; t:f:ni. po- Ji' prijatelje, pač pa tudi za ti- enkrat uiurl. Kaj hi potem rc-trehni pa hudo še izredni nap«- >te, ki so jiiu v življenju dosti kii na koncu molitve, ri in zlasti meritorno (»opušča- hudega storili. Mati je vzdilmila in Hitler je spravil nemški na- j ]a: rod na beraško palico, in z de-| _ Potem hi pa lekla Bojni! •amo nega manifesta kominterne, ki je napadala i>ovnrek vse velesile kot i imperialistične, ne izvzenuši prijateljsko Nemčijo in -seveda tudi Italijo. Dcse-daj je fašistični tisk dobrohotno gledal na nenaravno zvezo svojega ideološkega zaveznika. Po tem proglasu p*»- so mero-dajni krogi v Rimu naravnost ogorčeni na Moskvo, ki r-i upa je po- . ............ _ odvrni nje, da se bo da o kaj doseči. Ogromno pozorne -t j«1 v Rimu zbudila ostni reakcija vse- j narjeni, s katerim bi Nemci Hvala ira italijanskega tiska pro!i I privoščili kakšen priboljsek, n^j Sovjetski Ru»-i ji o priliki zai a-1 kupuje kanone. Za Zahvalni dan mi Navzlic temu se pa konča mo- slala neka clevelandska loja-litev pobožnega nemškega ka- kinja izdatno voščilo, za kate-toličana z besedami-. Bog bo- ro se ji iskreno zahvalim. Med di zali val jen, ker si nam dal drugim me tudi takole bodri: Hitlerja! .So don't be blue or downcast, Otroci so zvedavi, in tako je Uheer up right now and sinil?! ^^J Rad bi ustregel neznanki, rad ■ ■■1 ~~ r j hi bil tak, kakor ona želi, da bi _J__' bil, toda : i Ne moreia in ne morem, trditi, tla Italija samo Čaka na|a sam ne vem, zakaj, trenutek, da se vrže na premaganega. medtem ko so ravno v Kremi ju grdo izkoristili stike Poljske in so potem, še spravili pod svoj protektorat tri doslej neodvisne države. Tukaj pričakujejo. da bo Sovjet-'ka Rusija do skrajnosti izrabila sedanjo konjunkturo in kmalu po zaključku t'in*ske zadeve d i plodeča decembra bo dospela v Beograd angleška tr-|ma!*k<> sunila na Balkan, la govinska delegacija, ki se bo pogajala z jugos] vansko vlado glede nakupa mesa, masti in lesa. napori Rima opazovalci v vec-jpadu od Momukovega, ko se -o soglasnega j še za vsako ceno želelo popu-j • za balkonom Be-IŠčati do okupacije Češke, ko so! rt j v-si uvideli- da je ta politika j Balkanu, bo tam nujno prišel doživela brodolom in da se jej v nepowredaie stike z italijan- t NEKOČ Finski socijalnodcmokratični finančni minister, dr. Tanner, ki je bil član finske delegacije, katera se je pogajala k Sovjetsko unijo, je imel v Moskvi starega prijatelja — Stalina. I nozem.sk j m III mestu, : mnen ja, da sc neške palače vztrajno dela na' paeilikaciji evropske celine v dveh smereh. Najprej gre prizadevanje ,da se ohrani milna Meliteranu. Balkanu in v Pcxlunavju, in p«>tem za tem, da M- skuša najti neka rešitev tudi za veliko pravdo na zapadli. \'si ti veliki načrti \-o še v pripravni -topnji in predmet zaupnih diplonuit^kih razgovorov. Seveda -e italijanska diplo- |bicijo svoje caristične predhodnice. Nemčija, kot neposredno interesi rana velesila, je pre-| pulila baltiške države njiho-| vi usodi, d očim vse kaže. da j -o na Balkanu ostale Marc in-J tel esne sfere v veljavi. Zato j pričakujejo, gajanjem v Moskvo zelo značilen dokument. Poisal ga je leta 11H7 Stalin na zborovanju komunistične stranke. Takrat je obljubil Stalin Fincem vso pomoč v njihovem bojn -za svobodo in neodvisnost. sn.jcga miru. toda i i , mnru na o- začela borba za prevlado na svetu. Zato j«1 jamo, da zavezniki zdaj ne bodo priznali gotovih dejstev ne v vizliod'ni, ne v >r«-dnji Evropi. Samo ilale-kose-ziiie koiio»fc-ije '/. nenuške strani, na katere pa skoraj ni računati, bi lahko v tem oziru spremenile |K>Iožaj. Zato so tudi Tiaoirkrat vesti o prihodu n enakega mai*šala Goeringa v Rim še ]>rezge linje. Italijanska diplomacija bi se odločno 'zavzela za mir le tedaj, če bi bilo vsaj nekaj upanja na SODELOVANJE Kolikor prideta vpoštev Anglija in Francija, je v Evropi že nekakšna "federacija držav". Česar ni mir zmogel, je storila vojna ter združila skupne interese obeh držav v po stavno obliko. Izza izbruha vojne sta obe armadi pod skupnim povelj stvom. Nedavno je bil ustanovljen "Najvišji zavezniški gospodarski svet", ki je nekakšna nadvlada, kateri sta se obe državi podredili. Anglija in Francija skupno kupujeta.Č e v eni državi nekaj manjka, kar ima druga država preveč, si preobilico lepo medsebojno razdelita. S potrebščinami se preskrbujeta iz skupne zaloge. To je zgodovinski napredek, ki se je pojavil sredi vojn? katastrofe. Anglija in Francija imata skupno: aviatiko, municijo, vojni materijal, olje, živila in paroplovbo. Če bo treba, bosta Še kaj dragega skupno upravljali. Slično sodelovanje se je pojavilo tudi ob koncu svetov ne vojne, toda takrat je bilo preveč sumničenj in nezaupanja. "Združene države Evrope" so še vedno sen. Toda sedanja kooperacija je korak v tej smeri. Mogoče bo na bojišču vresni£en.ta cilj. 300 svetih mas letno VrfUjMju In pm smrti, «o dcteinl člani "Main* zvue xa Afriko." 6tanb. vedno M contov za vtafco osobo, t Ivo adl umrlo. Naslov: DRUŽBA SV. PETRA K LAVC RJA « . aa «fri*ka mtsijona, RiO« Blvd., »t. Louis, MO. .novi svojega "živije njskegai iusfxdi zapadnih zaveznikov, p-regrama." Na dolgotrajnih Na osnovi do-enlanjih nemških svetovanjih neiniškega kan-1predlogov pa takega upanja ni. cela rja z vsemi njegovimi naj-j Vrhu tega je usodna odločitev važnejšimi sodelavci so baje^ Združenih držav fantastično ra/n notri vali v malem puščanje. Toda potrebno je ( ne dvomijo več o t tun. kdo bo -pomniti se samo na ogronwii: dal je ča-a izdiv.al. Sicer nži-preokret, ki je na-sctopil na za-| va Nenlčija diplomatsko ]>o- z božičnimi darilL Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za BožiČ. Ce pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo pošiljat ve pravočasno dospele za praznike. Slovenj IC PUBLISHING. CO. bIS 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. sko interesno sfero. Tako se je »godilo, da tukaj tolmačijo ankar.ski pakt pozitivno, dasi po svojem tekstu izrecno iz-'ključnje. da bi ^il uaiperjen proti Musbvi. Tako" se ta e 1»i zahtevala tu
  • e ne bi to najbi že moglo} Iz Berlina poročajo, da -e izvršiti brez težkih posK-die. jim juča Ali se l>o t n Ji to vprašanje'položil bomrbo v meščansko ji-ra'/.či>ti o «> priliki miivove la-j vovarno, ki je \*n zgrešila svoj nega potovanja nemškega z« Uilj — Hitlerja in njegove ka-nanjega inini>tra v Moskvo !! j me rade. O aretiraneu ne vedo, Verjetno je. da bi ogrožanj«' odkod je, kaj je, > kom je bil v vsake balkanske države -pra vilo ves polotok ravnovesja. iz svojega DELAVSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. str.) ti, da bodo držali z delavci, ne pa s korporaoijo. Stavka pri Chrvslcrju traja že nad sedem tednov. Vdcd te stavke je najmanj stotisoč sedanjo italijansko |>oiit'rko na Balkanu. Pretirano je bilo reči, da se dela morda na večstranskem balkanskem i>i>ora-zumu t»od vodstvom Italije. V tak blok ne bi uv>gl<* stopiti cil ja se zelo Batovi delavci WASH IN(JIT< >N, 1). C., JJ. nov. — I'nited Shoe Workers of America, ki pripadajo CIO, so cilj«Iolžili Bata Shoe Compa-Iv v Be lean i p, Md., da je liepo- črnomnske balkanske države.| stavno importirala lWU čeho-ker bi Rudija to smatrala sovražno tlejanje. Gotovo pa je ref*, da Italija skuša z dvo- za ^slovaških delavcev. Delavski stramskiam pogodtmnii /boljšati svoje odnosa je z vsemi balkanskimi drŽavami, a tudi odnOŠaje meti njimi samimi. Tako se na-|>oveduje v bližnji lHxločnosti z4>ližanje s Tu ločijo. podobno kakor je že doseženo z Grčijo. Zaskrbljenost izzivajo tslino izve-tni simifito-mi iz Sofije, kjer skušajo re-daj revizionisti igrali na rusko karto in s tem ogrožajo balkansko solidarnost. Tudi na Madžarskem, kljub ruski straži na Karpatih še vedno niso popolnoma opustili revisionistič-1 nih sanj. dasi niso več tako glassni. Vsetkakor pa je vzrokov še dovolj za intrigi ran je in za izigravanje države proti državi. Balkanski blok bi naj obstojal ipredfvisein, v tem smislu, da bi v sodelovanju z Italijo zaščitil balkanske države pred nevarnostjo, ki jim lahko grozi ,od severovzhoda. S to opaznostjo so ogroženi tudi nepo-isredni interesi Italije. Delo za sporazum na Balkanu na eni strani, na drugi pa nedvomna tendenca, da si naj "interesi-rane velesile raatfdelijo Balkan na interesne sfere, predstavlja težak problem. Sovjetska Ru-eija se bo hotela na v&ak na-- department je bil pozvan, naj prekliče svoje dovoljenje, češ, da je bilo izposlovano pod ni- treba najti in našli so ga. To zvezi in sploh ničesar tjrugeua kot da je položil bombo. Proce- proti njemu se bo vi-čil v Leiptzigu, kot se je tu«.i v Leiptzigu vnši proces proii požigalcu rajhstaga. Takrat je sedel na zatožni klopi mlad Belgijec, ki tekom vse obravnave ni niti ust odprl. Na v-e obdolžit ve je molčal, njegov pogletl je bil brezizrazen. K zaslišanjem in ol zaslišanj >o ga morali nositi. Nevtralni opazovalci, med katerimi je bilo več ugledni Ii zdravnikov, so bili mnenja, da je bil z nekim posebnim strupom omamljen ter da mu je mamilo ubilo voljo in živce. 44 Požiga lec" je bil seveda obsojen na smrt. dočim zavzemajo ronični požigalei odlična mesta v nacijski stranki. Nekaj sličnega se bo zgoa, da je aretirani Elser isotatoliko kriv atentata, kot je bil duševno ubiti Belgi-iec kriv požiga rajhstaga. lz Berlina prihajajo zadnja čase sploh zelo zanimiva poročila. Tako je bilo nedavno rečeno, da namerava Hitler rekrutira-ti milijon Oehov in jih poslati na zapadno fronto. Milijon vojakov to je že sila, ki pa potrebuje velike rezerve. Za vsakim Cehom bo moral namreč stati nemški vojak z revolverjem in skrbeti, da se bo Čeli pokoril Hitlerjevi, ue pa francoski komandi. Za Zahvalni dan mi je poslal moj žlahtnik Mirko z Wil-larda, Wis., lepo rejenega ka-puna. Dobra in okusna jed, da si človek boljše predstavljati ne inore. Toda letos sem, prvič v življenju, storil kapuuu neodpu-stljivo krivico, ker sem ga z vodo žalil. Hitite New Ydit Saturday, November 25, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY PRESTOLNICA SULTANOV V 1J; lati mho. Xa k* v i >< teliva, pred nami Bo*por.» slikarijami, km>ule, prehajajoče »lruga v en 4*11 oko. ki ni vajeno gledati musli-ririh in glavni del Zlatega nian-ltih molilnic, nekaj nena-< ga, kakor se imenuje lepi, vanlnuga. A \ >a ta lepota dža-salir, »ki deii turški del mije skoraj izgubi ob |K>gle-aiigrtuta od modernega evro- lu v notranjost cerkve Sv. So-V-ke^a — Galate in Pere. f i je. To je tkrona •'bizantinske a«l njim hrži Istanbul — ata-U'tavheae i"meton»-ti. Že •sama del« poln nKxsej s itevilnimi vra*a -o zanimivost i« velika i*polotili wi vUultUiii 111 i mire-1 umetnt^t zuse. Pravijo, da >e ; me I njimi je posetma vid- o l onih easov dalje, ko so Tur-i Ahmetova, ki je danes — ki vdrli v cerkev, ne morejo luzej. Njena ,na vrba *o ze stoletja, kakor vkovane Ueee v sonca. Prav na %-rhu ol; >teBo. Tik nad vrati je ua hribčku koiatttte oblike, ki pol krožnem stropu lep mozaik, pomaleni dviguje nad osta ki je bil prej .prebeljen, a ga m delom Lstanbula. je stari je dal Kemal ua novo odkriti, iltanov dvor — aetmil, xe* oh- j Številne glave svetnikov H> tn s zel mije m lefHh vrtov in <»l«Jane blatili vencev, •»-udov. Orientalske železni- Notranjost cerkve sv. Sofije v eliko rdečo ;6gYadlM> od en- je ena največjih umetniških i do e«Ka zavijajo v dim, luno- kiii-ot ua >vetu nploli. Veliki puhajoči stroji, ki so razvr -j lepi stebri |Mxlpirajo galerijo, eni pod hupo. kjer so sedeli oib vel i k rti sve- Na de-ni «c terasuato vzdi ranostili visoki gostje. Skozi aje uari obalo Pera, danes j okno visoke kupole padajo -ončni žarki v geslih Hiopih na vse -»trani iu čudovito lepo t*}»o\vod 1h>-gastvo v dragih kamn-li,. zla,-tu, okraskih, priprogii1- itil. Preko parka o*l sultanovega dvora gremo v antični muzej. Velika, v grškem slog., .vajena stavtba je muzej in hkrati umetniška soba, polna kip*.v in sarkofagov, mod katerimi najle|>ši Alck-amlrovih 1i. žal, ne .nMiremo tako natanko <»gledati v.-«4i umetnost n' spomenikov. Naslednji dan smo jjostje turških gojencev, mornarjev na bližnjem otoku HevballAda kjer je ol>enem najk^]>še turške l»*«rvišče. Mimo Skntarija in nfciojrih kopalish' ob oikiii se vozimo proti otoku. Pred zalivom ob otoku je razporejeno tunško vojno brmiovje s oklo|nio krizarko "Javuz" na čelu. Za njo so križarke "Alastepa" in ".Saler" "Ko- ................................................ »iiiumMii'tiiinnniiyiiirtjHnjilUiMunuin'Mir Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITJSD STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, aka je vam le priročno železniška nesreča v državi massachusetts t*li*4Če. TstanJHil. Visoke hi-z balkoni, številne I muke in ngovine se vrste ob širokih akovanih ulieah po katerih na gosto raapredeua mreža je visoka okoli (K) metrov iiJča«tupa. "Tiuastepa*\ najbolj-dne železnice, ima jo pa tudi pritbliano toliko tudi široka, ni še in najnovejše turške edinice odzemeljsko železnico. nodprta z nikakimi podpomi- Pogled na prestolnico z vi- ki. kar je še daues čudež vse Ka je za rtv lep. Sele zdaj ra-1 arhiktekture. i meni, zakaj mi je neki go-hhi na Kreti s takim navdu-»njem prupovtnloval o Bospo-ju in prestolnici nekdanjih zaotinskih eariev in turških jltanov. Po umazanih in slabih stranih ulicah gremo proti sf>o-leniiku Republike, ki stoji na t (»imenskem tngn. Spotikalo ^e ob neurejene granitne ooke, dokler ne pridemo na po urejeno Pero in na cilj. spomenik nam prestavlja exkednika moderne turške ipublike Ata-Turka, ki je bil n čelu turškemu narodu. Prečisti turški knu«t omin neznane-a vojaika in vseh vojnih žrtev. 'Popohlne si ogledamo notra-jost eerkve s'v. Sofije in Aii-leotve nlžiunije. ATmietova žauiija je hi>a, bogata stavba; nja niorireilijo za-ku-ko. Večer prebijemo v 4tJugoslo-vans-kem domu" med našimi izseljenci. Mnogi so tu |m> 20, nekateri celo po 30 let. Vseh 1 i za nt i nekega stavbenika se v U-h časih, pri vseh >rbistvih moderne tehnike, ni dobilo po-^nemalca. Kako so izdelali taka okna in taikšuio kupolo, wc to je ostalo ljudem skrivnost, ki so jo nesli bizantinski mojstri in stavbeniki v grob. Tik nad -v. Sofijo je stari *erail, sultanov dvor, ki je da- "kapaj jo jugoslovanskih iz-e- nen muzej, llodiaiio iz (lvora-ne v dvoranio, v sleherni je več Ix^gastva ko v drogi. Nešteto ^al»elj in žezlov, obloženih z diamanti, srebrne in zlate jki-sode, tuifbani slcoro vseh sultanov, sleherni dragocenejši od dn'gega: oMekr, halje, tar šk<» hlač«, plašči, vse ohsito z zlatom, dragocena daiila vseh na j vodo'mikov turških brez števila i»osod in najboli^«'va |MMceiana, o-gromue vaze, številne preproge, bogati, tez-ki in lepo rezani perzijski zasto-n — vse to se vrsti pred naš»mi cčmi. kot kje v kakem pnivijičnem zakletem gradu. Tu ie živel sultan. vladar nekdnj tako mogočne tujvke države, semkaj so so stekale vol'ke dragoce- DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 200 Dinar.---4.80 300 Dinar.---7.00 500 Dinar.---11.25 1,000 Dinar.---21.75 2,000 Qinar.— ---43.00 ZARADI RAZMKg V EVKOPf -M Mkr Hrte ne» « denarne poilljstve v J«gwlaari|» zatesae preU-njene. Sedaj pa mm dobili nova sveaa, pa kateri Je —naiim roJalUHn vdreti in denar varna po-Uijati. Vendar Je Mla nam pavUaaa eeaa, ker m *ro6kl ta paiiljaaje pa te« patu mmgm vUJe. k**« P*"Stw"«aradl evrap^ih^ raunrr z^TLoitK* ZA mj^Ne POAILJ A»¥ posuitm uCA«* eSDER". — DOPLAČATI JE TREBA ZA VSAKO POSlLJATEV V JUGOSLAVIJO, slqvenic publishing co. POT KI 6 R i OODCi : . « :r 216 Wut lath Btnwt, New York / ijencev — liked njimi nisem do bil nobenega Slovenca — tukaj okrog 2tXX) in tvorijo eno največjih kolonij. So pa to večinoma niuslimani rz Borile in Macedonije in so zastopani v razlvčnifh poklicih. Primerilo se je, da nas je tu pa tam |k>-»Iravil na cestni železnici spre-voohivaščini pove* lal za pravo pot. Naslednji dan obi-kujemo vojne muzeje. Razstavljene so raznovrstne puške od najstarejših in onik, iz balkanskih bitik do najmodernejših. V dvoranah so postavljene uniformirane voščene solie vseli dob in narodov, »ioleg njih topovi, spet po starosti od kamnitih do najnove.jšiih, med katerimi }<• bila mati postavila zajtrk prepozno na mizo. V 17 primerih je bilo vzrok o vreme, v 17 primerih pa ura- ki ni kazala pravega časa. Dvajset oosebna naključja kriva pntpoznega prihod^ k po v večini primerov krivi starši. Sevala pa je treba ui)»oštevati. da odirovorov niso »lali starši, temveč otroci. Ko je bil vlak, st.stoječ iz devetih železniških voz. ua potu i/. Chicaua v H»M»»n, je tri milje vzhodno od West field, Mass., >koČil ^ tira. Izmed «;:: potnikov jih je bilo lahko ranjenih pet. Vzroka nesreče do >edaj >e ni bilo mo^oi-e ■ l-stajal od dne oleg nje š<» drugo |H>steljo, na v Si. .lanzn. Ko je -la otrokova mati Ana k potoku po vodo, je Cecilija Podpeča-nova pograbila kuhinjski nož in prerezala otroku vrat od enega u^esa do drugega'. O-trok je takoj izdihnil. Otrokovo trupelce jt* ]X)lo*/.i la po groznem} dejanju pred hišni prag. pobrigala krvave sledove in nato iaginila. Orožniki sn jo kmalu izsledili in izroči i sodišču. Zdra«vnik j<- izjavil, da j«- Cecilija Podpečanova močno -laboinima in da ne more biti odgovorna za svoje dejanje. Po sklepu sodišča jo bodo zaej'sno oddali v umobolnico. ZLOČIN IZ MAŠČEVANJA. I.i-st * * D;uixii;er \'ol-|»o-ten* * )M>rokazal- kaj p -meni takniio dejanje. . N- inc prijeli in ti-ti-• ili d- -»-t Poljr< kov. ki so bili znani kot nasprotniki -edn n je uprave. Prebivalstvo polj-ke narodnosti v Pet/tinn je poleg ?ega ilob" nalog, la mora z.-ižgano p< )>je pozidati n porrivn* t: \ >« Š"kotvari. ki bi pret!»i-ale -vet. gre pa za majhne pridobitve, ki kori-tijo v vsakdanjem življenju. V«— • iitouia v kakšni zvezi z go-- |M)diii>t voni. Takš-ni •Irotmi i/.unii p;» imajo za človeštvo pogo-joma več |K»mena in tudi več us|*eha nego izumi, ki naj hj preobrnili .-vet. Spomniti .-e je treba na primer samo na britvice, varnostne zn|M»nke itd. ŽENSKE — IZUMITELJICE. Da izumite!j-tvo nikakor ni talent, s katerim* >e lahko ponašajo >amo moški, ie razvi i-no i/ najnovejših objav ameriškega zveznega patentnega urada. Po teli poročilih* !«•-t o s jzdali žen-kam nič manj n»'g4» 1 ."».(MMl patentov za r.ove NEVAREN PRIJATELJ tuje lastnine. (Vi -ka policija je aretirala zaradi tatvine krojaškega |»o-mo.'nika Iv; na V. iz Italije. V < retu ]»ri Celju je ] ione ve ril • n - k i -tranki p aš<-. Dejal ji je, da In. i »ki š,"- popravil, nakar je p'n*č i dnt-sel v me>to in ga prodal v nekem hotelu. Omenjen -tranki je ukr^lel tudi no." i; plašč. Moža zasleduje tudi o»ožništvo v Ljubljani in Lasnem zaradi raznih tatvin, fzr« č i .so ga -odi-ču. H|lliiiniii< moral tako lepo posestvo oddati, katerima spUb še nikdai ni 111101." • "Mati ve, da sem -edaj pri tebi in njen blagoslov je z n enoj. Tola k očetu sedaj ne sineva priti s svojo ljubeznijo, kajti za to bi se ie malo zmenil." "Pa <{mijdi z menoj k Longwyjcvinl; tam so vsi moji ljudje in njim te boni predstavil kot svojo zaročenko." I^jube/mivo se /pritisne k njemu. . "Ne bodi Iiud, če sedaj ne grem »s teboj tja; kajti bojim se, da bi me \>i zelo slabo sprejeli in — žalrbog po vsej pravici. "Nobena zlobna beseda, noben slab pogled te ne bo zadel. Ida, zato ti jr ujemi. Moji ljudje vedo, koliko sem trpel zaradi tebe, zato 1141 lodo privoščili srečo, ki sem si jo zojnd pridobil." "Navzlic t«mu te prosim, da ine ne siliš, da bi te spremila. Nočem, da n tvojo nevesto -prejeli z očitajočimi ]*)-g >di. Juti i do{M>' ir.e. ko boiste že od-Šli, bom šla sama tja. To bo pot jh koie, kajti ne »samo T rude, temveč tudi Winnie in Cliarliea moram prositi za odpuščanje. Zelo grda sem bila proti njim. Zato moram sedaj od njih dobiti odpuščanje. Potem se bom čuti in čistejšo in boljšo in potem bom imela tudi pogum stopiti pred tvoje sta riše. Verjemi mi, da je boljše taiko. Wmme in Charle-a bo naprosila., da vas vse še enkrat povabita in tedaj bomo obhajali zaroko. Med tem ča-oan se bo tudi položaj na Oraveiusteinu premeni!. Klaus M1 je že (Jano pojMildne peljal v niei-to, k odvetniku svojega očeta, ki ima tudi še sedaj nadzorstvo nad dediščino. Tam se bo s modnim svetnikom vise potrebno razgovori!, in kadar bo priznan za postavnega dediča, potem se bo moral vkloniti 1 id i moj oče. Daj Bog, da bi potem mogli brez .skrbi in vznemirjenja dlfliajati najino zaroko* Ali je prav tako?" 11 a ris jo pri v i je k sebi. "Kaiko me veseli, ko te rlišim tako govoriti, Ida!" Zoj>et se poljubita. Tedaj pa prideta mimo pristave in Ida mu pravi, da je mati vedno želela imeti to hišico, češ, /1 bo v njej mnogo bolj srečna, kot pa v veliki, gosposki hiši. ' Hams si ogloduje hišo. "Si morem mlsilti, to bi bilo nokaj za tvojo dobro mater, kajti zelo lepa hiša je in zelo prijazna." Hodita dalje, mansikaj si imata povedati in le prezgodaj Ma zopet pri viatili pt;ika, cd koder moreta še videti hišo na (»raven« teinu in Hai-s jo gleda z velikimi očmi. "Lc|k>, rt uro posestvo! Mnogo boš morala pogrešati!" "To je že davno premagano, Hans. Če je Gravetistein še tako lep — tebe ni bilo tam. Kako bi mogla tam biti »rečna?" * < au- je, da -c ločita. Hans mora k Longwyjevim, Ido pa so doma čakali .pri čaju. Naiglo so se dogovorita da si bosta pilila, dokler se zopet ne vidita. "V*ak dan boš prejel pismo od mene, Hans!" '•Tako jMjgerto ti ne bctn mogel pisati, Ida, ampak, koli koki nt ti km iiioi-el, bom prav gotovo pisal." Se enkrat se objame t a in poljubita, še enkrat si pogledata, v oči ki -e te>no držita za roke. Nato pa se mu Ida iztrga in gre skozi |»ark. Hans postoji, dokler Ida ne izgine. Ida pa se še enkrat obrne iri mu maha z roko. In Hans .se oddahne. Še vedno ne more misliti na vojo srečo in je tiho pri sebi stavil vprašanje na usodo: '"( 'e se še enkrat obrne, bo c&tula moja." In Ida se v re-niei obrite; posnaeliujoč se suni sebi, tola mnogo liolj gotov kot prej, gre llans velikih korakov proti Iiongwyjevi hiši. * » * Ko ,^t«*pi Ida v hišo, ravno vidi Rut prihajati po stopnicah. "Ali je oče zopet »bujen ?" "Ne, Ida, še vedno fe se zasmej^te in Ida objame Ruto, jo iskreno poljubi in pravi globoko gi.njena. "Ti »moš vedet\ Rut. Hans mi je od|Hi-til in vise je zo-7 "t dobro. Natančnejše ti bom j>ovedala *j>ozneje, sedaj grem 1; matei i, da ji ozimnim svojo srečo, katere v ra nici nisem 7 služila. Prceim, počakaj še malo. predno pokličeš na čaj. Saj si ravro sedaj hotela?" najprej sem še hotela počaikati in zato tudi strica £e nisem rfnidila, Zato le i>ojdi k svoji materi. ker bo vesela. <>z nekaj časa bom »budila strica in predno pride, st< tudi že vedve v obednici. Vso srečo ti želim k tvoji zaroki -da — aaj sta «e zaročila!" "Hvala — da. zaročila eva se. Hans je bil neverjetno ljubezniv in dober. Toda sedaj še ne govori o tem; jutri z Lonpraryjevimi s-kleirila mir, |>a počakali bomo še tudi. dr. je *tvar zaradi d ilnčine končana. Torej na svi-lenje. Rut.** Stneje si prikimate, Ida pa steče po stopnicah. Rut ne-a4>ottoji in siileje gle zelo se je Ida jtefvieoilti, kar tu ii aa ,njo «JcVrov u. ^Nadaljevanje pnbodsjtf,) »Med raznimi posebnostmi Jugoslavije je tudi ta, da doklej nimajo izvirne državne hiione, marveč m pomagajo s potpurijem treh plemenskih himen, povezanih v navidezno enotno besedilo in konrpozici-jo. To je res nekaka posebnost. toda varal bi se, kdor bi mislil, da na svetu ni nič slič-noga. Med himnami je mnogo takih, ki so za naše pojmova-11 je zelo čuflne. Tako je na primer z italijansko himno, ki s|j'oh nima besedila in se ne more peti. marveč jo samo godba lahko igra. Tudi španska kraljev-ka liin^ia je nema in se ne da za.|>eti. ker nima besedila. Zato pa ima Italiia oolesr krnlicvske himne še f-i-šistično himno "Giovinezza". ki pa lah k o poje ter jo igra- VjREDPRODAJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA, — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojegA življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! AKO nameravate Vašemu prijatelju izročiti darilo za Božič, bi bilo primerilo mu darovati slovensko knjigo. — Poglejte seznam slovenskih knjig v da-. našnji številki. sil." Kako silno nasprotje meni kaauski liimmi je pobožna molitev letonske himne: "O Bog, blagoslovi nr.tšo domačijo, deželico hrani tel j ico našo, na kateri živimo! Naj nas vse izpolni tvoj blagoslov in naj da vsakemu izmed nas. kar potrebuje. Tega te prosimo. O, draga domovina, mila Latvija, naj te Hog čuva- Naj on milosti vo zaščiti naša sela, naše mesta, naj čuva kmete in gospodo, vse naše ljudi brez razlike." Podobna domoljubna nota preveva tudi norveško narodno himno, ki jo je spesnil B. Bjornson in ki se v prostem prevodu glasi takole: "Da. mi ljubimo ta kraj. ki se kamen it in šiban od vetrov vzdiguje nad vodo, obenem z našimi hišami. Ljubimo ga in v ljubezni mislimo na našega očeta in na milo mater ter na blago noč naših sag. ki poirrinja kopreno sna po naši zemlji." Za konec temu opi»u raznih državnih himen navajamo še švedsko, ki je po sodbi nmoirih najhipša in je tako priljubljena na severu, da se ]>oje tudi izven Švedske, pri \-seh skupščinah in sestankih germanskih severnjakov: "O. ti stari, hladni, gorati naš sever, ti tihi, veseli umi! Pozdravljam te najčudovitejša zemlja sveta, pozdravljam tvoje -olnce, fvo-je nel>o, tvoje zelene livade," vsak šofer mora imeti še nekoliko sreče, drugače ne pride prav nikamor. Ponoči je glavna zapoved popolna tema, ki Mkoro ni nič manjša zaprek««, kakor je podnevi sovražno obstreljevanje. Zato ni prav nič čudnega, da 11 ajprevidnejši šofer na vsem lepem za vozi v jarek, v drevo ali v kak zid, s čimer je konec njegove vožnje. Za popravljanje pa sedaj nima nihče ne. časa ne smisla. Drugi zntik. da je fronta blizu. je popolna praznina v vaseh. in se'išči h. To re pravi: v njih kar mrgoli vojalkov, o civilnem prebivalstvu pa ne ni duha ne sluha. Povsod so se vselili vojaki, ki se ponekod bavijo kar s kn|eti.fstvom. Rede opuščene živali, čistijo [Kita. .perejo svoje perilo pri va-škom vodnjaku itd. Pri vsakem dcln oflnieva krepka vojaška kletev, ki seveda ni namenjena zp- nežna in razvajena uš1110 jih prav lepo zdresirali, se je vtaknili? vrne- intendanca in nam ljubo živino zaplenila. Nobenega o-zira nimajo ljudje pri inten-danci." S«« en zanesljiv znak bližine fronte je geslo, ki ga potrebuješ ob vsakem koraku. Lahko ima človek kopico dovoljenj, oa brc-gesla \Tse eno ne moreš priti nikamor. Ako znciš geslo, je vse silno enostavno. Če pa si geslot|gJ pozabil, ti prete resne ner>ri-jetaiosti, izpralš^vanja ^zasliše-vanja in .srečen je hilrko vsakdo, ki jo hitro odnese in ki na njeni ne obvisi nikak sum. Samo vojaki, ki gredo na fronto, ne potrebujejo gesla. Ti hodijo peš. ali pa se pripeljejo na tovonnih avtomobilih. Dobro že poznajo Življenje na fronti. Včasih jih vidite, kako 'sede kraj ceste in jedo prav flegmatično pod gnnenjein topov in regljanjeni strojnic. Vedo, da so v zavetju in da ti streli niso namenjeni njim. Kadar pa pridejo s fronte na oddih v ozemlje, se ti vojaki hikoj spremene v kmetovalce. OskrilHijejo živino in perutnino, skrbe za pee in nuič-ke, ki so ostali po izpraznitvi. Včasih se vojaki ustavijo na polju, kjer še nihče ni utegnil požeti zrelega klasja, ker žal jim je letine, ki propada po nemarnem. Z dreves pada sadje, vinogradi >o neobrani in v-e t o služi sedaj za priboljsek voja»-ški hrani. V ijqpraz.iljenih lo-tarinfških vaseh so vojaki ves dan pridno na delu. Treba je vzdrževati v redu TK>ta in ceste, graditi tnbori^a. skladišča in zaklonišča, ftele zvečer so ljudje nekoliko prosti, da zategnejo kako pesemco, vržejo karte ali pa se med njimi ivrimlete pogovor o nedavnem življenju, ki se je tako nepričakovano nehalo. . "Hli^jillIHlIl,,.,,1111111,,, ............... ,iih« '»»iinjtii« ''Kiiejii' '•iii,|iiiiil|lii IIIIII1 umu MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Amirf] Hofer Tiroleev (Junaki vodja 2. 3. 4. 6 7. 1». 10, U. 12. 14. 15. 17. 19. 21. 22. 24. 26. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 40. Belgrajhki Bisrr (Viloj j»']«*nt) Beneška Vedeževalka Boj in Zma^a (J<»M-f Siifi-uiHn) Burska \ojska Cvetke (H. Majarl Dedek je prav i I (Julij ShipAak t Devica Orleanska Dve sliki I K*aver M»-iko> Duhovni boj | I^ivrcuc SUuimjU) Fra Diavolu Fran Baron Trenk ( deček z Uba* Maron, krščanski nona Musolino Ob 50-I.etnici dt. Janeza Kreka Fv. PariiKi Zlatar Patria, Povest i, dobe Paberki iz Roža irske Junaške lil. K«l"rcr' (Ivan Albreht) Popotniki, novele in črtice (Milan Pugelj) Požiralec Pravljice (H. Maj«r) Pravljice in pripovedke za ntU dino IS. KoN-iitnikl Povesti in Slike (Ksavi-r Meško) Ptice Selivke (Tajjore; Praški Judek (Josip Vole i Praprefanove Zgodbe, Povesti (Aiilou Stražarj ŽIVLJENJE TIK ZA FRONTO. Kdor ima dovoljenje, da si jrre ogledat fronto, pise poročevalec pariške agencije 4 4 Radio" zasluti bližino fronte naj-prej po silni množini tovornih avtomobilov in drugih vozil, le-j -—- žeČih v jarkih ob cesti.- Vtrž- x „. nja Tk> oeMah proti fronti jej ^Z^ODA NA CESTI. namreč silno težavrna\ zato sej Pred nekaj dne\'i .še je tm> ni čuditi toliki množici pone-jsestnik Janez S. z Goleka tako srečenih vozil, ki so doslužila nerodno ustavil z rtvor^prežni 111 in doživela svoj neslavni • ko- j težkim vozom na državni costi nec v obcestnih jarkih. Ako,pri občirrsfcem napajali^ču je vožnja po teh cestah podne- pred Krškim, da je zadel van i vi umetnost, je ponoči narav- avtomioibil tr«rovy^ Branka "K. nost n»jvi«ja spretna akroba--iz Žalca ki »=e je vozil iz Za-cija. ^»oferji morajo biti pra- greha ter je 7. desno strano av-vi virtuozi svojega posla, kar ,'tomoibila pokH-aril tudi železno pa nikakor še ne zadostaje;' in "betonsko oprtajo nad Savo. 13. 44. 15. 16. 17. 48. 49. 51. o*. 53. 55. 56. 37. 60. SI. 62. iS. Preganjanje narjev Indijanskih misljo- (Josjef Spillniaii} Rdeča in bela vrtnica (Anton fluonder) Revolucija na PortnEalskem S:sto s Šesto (H. Fe»ler*»r> Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Smida Atudent naj bo (S. Fin^an Suneški Invalid (8. Kuftutnlk Sveta Notbnrea Tri Indijanske povest (Josef Spilluiam Vrtnar (Taiturei Volk Spokornik in dnice povest za mladino iK^vcr Moslem Vojni mir ali Poganstvo in krst (Josip t»crlnee Zbrani spisi za mladino (Kn(;elbert Oanclt Zbirka narodnih pripovedk za mladino <-l. IManlnskl i Zgodovinske anekdnte (I>r. Sara bon t Zlat okopi (Jnsef Spillman) AVSTRALSKO DELAVSTVO PROTI PRISIL-Ni VOJAŠKI SLU2BI HAAG, Holandsfea, 24. nov. — Iz Londona poročajo, da je izjavil voditelj delavcev v avstralskem parlamentu, da avstralsko delavstvo nikakor ne bo "brezpogojno" podpiralo politike angleške vlade. Avstralski delavci so zoper prisilno vojaško službo in proti temu, da bi poslala Avstralija svoje voja-drbti zemlja v 9 vo ji notranjo-i št vo na evropsko bojišče. i (Vezava nekaterih knjic je od leia nja nekoliko izkaitna.) Ako ima Vaka knjiga več zvez-j kov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedi te pri naročiln več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK jo in pojejo tudi ob ofieielnih svečanostih, po melodiji je zelo -lična neki slovenski narolni pesmi, ki se poje na Goriškem. Znano je. ev, kakor angleška. Po svetovni vojni in j>o (xLsta vit vi cesarja Vi i jem a so otMaviH tudi »lotedaaijo himno ter postavili na njeno mesto avstrijsko hinrno. ki so jo na Dunaju zaviurli kot spomin na lial>sl>ur-ške ease. Na nape v avstrijske himne "Boj? ohrani" poje tretji rajli znano vpenem^ko besedilo <4,Nemčija na^l vsem." da.-i je sam najjov slovans-ke-ira izvora. Skladatelj ITavdn. ki se je rodil iimv! irradišean- •'kiiiki Hrvati, je ]k> slovanski narodni melodiji zložil napev avstrijsko ee-ansko himno. TTrvat.-ki ,^l;>beni strokovnjak Kuhae je v svoji zbirki obja-l vil 1 iubavno ]>esem, ki je služi-a Havdnu za osnovo avstrijske hirnure . V pogledu besedila so nino-«jre liinine še zanimivejše kakor i^lede napevov. Ktlor ei-ta an#le£ke himne, bi lahko mislil, da je na Angleškem kralj vse in da >o Angleži samo najjH>nižnejši podaniki svojega kralja, ki politie.ro ne pomenijo prav ničesar. Besedilo namriM' pravi: "O, Bojr. reši našega milostljiveira kralja, naj d o Vito živi naš plemeniti krali! Daj, da zmagovit, sre-I čen in slaven nad nami doliro I vlada. O Boir, reši nam kralja!'' O domovini in narodu — niti besed i ee. Mino«*e monarhije -o si vzele za z^led ansrlesko himno, vendar so dodale nekatere dni are domoljubne elemente. Rum mi i na primer po jo: " Živel kralj, v miru in v časti, ljubitelj in branitelj naše dežele. Bopr daj, da bi bil slaven vla*lar. naš voditelj in vedno zmagovit v vojni. O. s vel i Boir. oče nebeški, podpri s svojo roko runiurisko kraljevsko krono." Japonska cesarska himna je ena izmed najkrajših, ali nje l»esedilo leti više ko katerekoli druge himne. "Oj, da bi cesarjeva vlada trajala tisoč let. pa še osemfkrat toliko, dokler se kamen ne spremeni v £tu*5č, pOkrit z gosti'm lliahom.,, »Pri Rui ih je, danes skoro pozaibljena carska hi iona po napeli Olinke donela ko bojni frroni: 4'O Boe smo zagledali ponosno razvito našo milo za-tavo. Ali hočejo naše oči gledati, da se ta zvezdna zastava tudi za naprej neustrašeno vije nad po n on o in svobodno deželo?" (Nič pa ni tako nepričakovanega, kakor naslednji spev meču in ognju, ki ga vsebuje danska hinlna. himna naroda, ki je danes gotovo eden izmed najbolj miroljubnih. Kralj Kristijan stoji v dimu in v megli pri veJikem jan^boru. Njegov meč tolče, tako jako, da pod^ nji in pokajo slemi in lobanje Gotov. Zdaj so ledje spustile ianifbore in jadra, on pa je siko-zi dim in meglo zaikričal: Be-, žite vi, ki še laiKko bežite, kdo se lahko postavi v boju Kristijanu Danskemu!" Besedilo oči-vi-dino izharia še iz onih časov, ko «o bili Damci silni in strahoviti bojevniki na morju in na suhem.. ( Melifkanceml se seveda prav nič ne čudimo, da slave svoje orr