ko 1872. 437 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos L. — Izdan in razposlan dne 12. oktobra 1872. LS8 Dopustno pismo od 10. septembra 1872, Za lokomotivno železnico od Dunaja v Pottendorf in do ogerske deželne meje proti Šopronju. Hi Franc Jožef Prvi, Do milosti Božji cesar avstrijski; apostolski kralj ogerski, kralj eeški, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, ^dimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski ; veliki vojvoda krakovski, vojvoda torinski, saleburški, stirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in 0Jnje-sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je Dunajsko bankovno društvo prosilo, da bi se mu dopustila delati in rabiti loko-^ 'v,la železnica od Dunaja v Pottendorf in do ogerske deželne meje proti Šopronju, zazdelo am Se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanim prosmkom to dopustilo ° Za^°nu od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, dati tako: . §• 1. Dajemo koncesijonarjem pravico vdelo in krčtanje lokomotivne železnice z Du- ^ na Inzcrsdorf v Pottendorf in do avstrijsko-ogerske meje proti Šopronju. j , §• 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanov-* ki jih je trgovinsko ministerstvo potrdilo. ^ ^osebno se je ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega mini-Va» in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisov. "'---»t 83 Ako bi se ob delanji z ozirov na ekonomijo ali na krétanje zdelo treba ali da je želeti, naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremené, s čimer vendar nij predrugačati cestne gledt (Richtung), določene v ■§. 1, niti nij dovoljeno, da bi v primer' z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabčje, kar se tiče leže in gledt, tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi. Spodnje delo železne ceste se utegne utesniti na eno samo kolčjo, ali zemljišča naj se precej kupi za dve kolčji. Predori (tunnels) naj se že izprva naredé v svetli Širjavi za dve kolčji. Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo drug6 kolčje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kostna' tega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 140.000 gld. v srebru od milje. Koncesijonarji se zavezujejo, zaradi porabe zdanjih kolodvorov v Matzleinsdorfu, zersdorfu in Pottendorfu ter tudi o uredbi krčtne službe ondi, kjer je prehajališče sč zeleZ' nice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami ter predložiti g6 državni upravi v odobrenje. Troški za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvorih zaden koncesijonarje. Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvete 6 vzajemni uporabi vozov sosednjih tuzemski h železnic in o dovodu rudarstvenih in drug1 železnic v svojo rabo. §. 3. Koncesijonarjem je dolžnost, delo v §. 1 dopuščene železnice po kuplj6116111 zemljišči, in to zadnji čas v osem mesecih, štejčč od tistega dneva, katerega se da dopustil0’ začeti, v dveh letih potem dokončati in gotovo železnico izročiti javni vožnji. Za poroštvo v izpolnitev te dolžnosti so koncesijonarji dali državni upravi sto tis°c goldinarjev avstr, veljave založmne po posebej izdanem kavcijskem pismu. ■§. 4. Koncesijonarjem se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve P° zakonitih, semkaj merečih določilih. Ista pravica se koncesijonarjem priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do p°s“ meznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih -Ie izdelati na javno korist. §. 8. Koncesijonarjem se je ob delu in krčtanji dopuščene ceste držati tega, ^ ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni i» (zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854*), in železnoccstni krčtni t"6 od 16. novembra 1851**, ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje uteg11 razglasiti. §. 6. Koncesijonarjem je torej tudi posebno dolžnost, pošto in poštne posta vij 6nce’ po propisu §/* 68 v omenjenem železnocestnem krčtnem redu zastonj voziti; a poštna upr,,v‘ ima oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati ure, kat mu je odhajati, in kako hitro mu je sam in tja voziti. *) Državni zakonik št. 238. **) Državni zakonik izleta 1852, št. 1. Kolikorkvat poštna služba zahteva po več nego po en četverokolesen voz, koncesijonarji °d vsacega voza, kar jih več dadč, na miljo dobodo odmčno (odškodnino), katera se ( ogovorno v pravični ceni ustanovi. Ako bi se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici vvêsti ambulantno pošto, kakor-Sno druge avstrijske železnice že imajo, naj koncesijonarji namesto četverokolesnih navadnih voz v to potrebne četverokolesne , po zahtevanji poštne uprave dogotovljene poštne ambulantne vozove brez povračila napravijo in vzdržč. V opravljanje poštne službe na postajah, kjer je že ali se pozneje napravi poštni urad v zeleznocestnem poslopji zastonj dati poštno pisarnico, katera ne bode imela nad po eno sobo in po eno prostorišče z doti enimi pripravami ; ako bi prišlo še večjih semkaj merečih P°treb, naj se ukrene poseben dogovor. Dalje je koncesijonarjem dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti — 111 katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega Povračila odpravljati in ondi jih izročati. Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo vOpravno svetovâlstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih ‘e oznocestnih koséh odpravljati postavljene! železne ceste. §• 7. Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, ob svojem trošku bodi po zaukazu ali posredna državnega telegrafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bode za železnično krétno uzbo in dajanje znamenj (signalov) potrebno, napeti, opraviti in vzdrževati. Državna uprava si pridržuje pravico, železnični telegraf porabiti tudi za odpravo držav-111 'n Privatnih poslanic. Državni upravi je na voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi ob podpornjah ^eznicnega telegrafa ali svoje telegrafe napeti po družbinih tleh brez povračila ali odško-vanje. Koncesijonarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne črte nadgledati m VZ(lržati pomagajo. I Se imajo koncesijonarji dolžnost, po svoji železnici robo in pripravo državnotelegraf-ega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih in °atajah zastonj spravljati in hraniti. V vseh teh zadevah dolžni so koncesijonarji, za časa z državnotelegrafskim zavodom °Seben dogovor skleniti. §• 8. Vozarina od ljudij in od blaga se deva v naslednja utesnila: Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe : v I. razredu vozov, po . . . .36 kr. avstr. velj. „ II. „ »»•••• » » » n HI „ » » • • • 18 „ „ „ Ako bi se pokazala potreba še bolj znižati voznino za ljudi’ in če bi koncesijonarji ne °8 *» podeliti primernih zlajšil popotnim III razreda, bodo oni dolžni, po ukazu trgovin-ga ministerstva vvesti IV. razred fvoz za stoječe), v katerem se bode po devet krajcarjev °d "dlje plačevalo. Maksimalna tarifa blagu pri navadni hitrosti od colnega centa na miljo: I. razred .............................................2 kr. avstr, vel j. H. » 2 /t „ „ ,, III D .................................................3 „ » » Izjemno bode tem le stvarem pri polnem vozu veljala sledeča tarifa : A. Za žito in sol..........................................................1 '50 kr. avstr, velj- B. za drva in les..........................................................1 20 „ „ » C. za kopano ogljije, coaks, stiskano šoto, rude, železne plošče, zidarsko in apnarsko kamenje......................................................1 00 „ „ » Odpravljarme se od vsacega blaga jemlje po dva krajcarja od colnega centa, v čemer Jc tudi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od' občnega zavarstva. Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po 13 kr. o dpi'31' ljarine od colnega centa. Kar se tiče vozarme za ostale reči, določevanja ležarine in drugih zaukazov o voznj1» delati je tako, da dotične cene in določbe ne bodo nikakor večje nadležnejše, nego naju*111 železnici. Imenovanje blaga in razredba istega bodi kakor na južni železnici. Na izvoljo se daje koncesijonarjem, v ožariti o od ljudi] in blaga devati v red v mejak» zgoraj določenih. A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Ako bi se torej kateremu pošiljaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vor-> rina od blaga, ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo P“ tegniti vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete. Vse posebne tarife je javno razglasiti. Sicer se vedno pri branja zakonodavstvu, določila o vozarini od ljudi] in blaga deva 1 v red; koncesijonarji treba da taki uredbi pokorujejo. Vsikakor sme državna uprava vozarino za ljudi in blago s pritičnimi plačili v primerno znižati dati brž kakor bode čisti dohodek zadnjih dveh let presegal deset odstotki napravnega kapitala. §. 9. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudi] in od blaga v domačih s,e brni h novcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vred»0 preračunjeno. Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih» ^ jih ustanovi trgovinsko ministerstvo. §. 10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dog0 vorn, kateri je o tem ter o polajšilih potujočih vojakov mej vojnim ministerstvom i» ' , ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovočc železnice ukrčnen 18. junija 180“ in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma. v - Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevar»^ vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj «lobodo veljavo tudi kar se tiče tu dop»sCt železnice. *) Normalni ukazi e. kr. vojnega ukaznika 1868. leta, 21. kos, it. 97. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obeli državnih polovic, tirolske deželne strelce, ne samo kadar potujejo ob državnem trosku, nego tudi pri službenem potovanji ob syojem trosku, k vajam in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestnimi upravami in mej železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih rečij za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnib oddelkih *), ter tudi na Potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor **) o transportu takih bolnikov in ranjencev, utere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajni ce. Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je se železnocestnimi društvi ukre-n,t> o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in na propis o Vojaskem transportu po železnicah. Koncesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojske, v°jnega pomorstva in deželnega brambovstva, udajejo se določilom, kar jih na to meri v §. 38 v°jne postave 1868. leta ##*), in določilom, kijih ima o zviševanji tega paragrafa v moč Wedêni zakon od 19. aprila 1872 (DrŽ. zak. št. 60.) §■11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-eega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tegu dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naJ se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno. §•12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno rag> znižati mu vozarino na polovico maksimalne cene. §- 13. Koncesijonarjem se tudi pri teza pravica, napraviti delničarsko društvo in v dobitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče delnice in predstvene 'gacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenâvati. S predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine napravile (osnovne) glavnice. Ako se predstvene obligacije izdadč v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski Ve*javi. Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice. skil * v" koncesijonarji imajo oblast, agencije postavljati po tozemskih in po inostran-1 deželah ter tudi napravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, držčč se zdaj e|javnih prepisov. §■15. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona dneCena °^ram^a Pr°t' napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejoč od Cv za lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčninti krizami. §. 16. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko seje izdalo dopustno pismo, da more vselej dopuščeno železnico odkupiti. Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabčjših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje. Ta povprečna vsota naj se potem družbi za letni dohodek (rento) plačuje v polletnih rokövih, dokler mine ustanovljena dopustna doba. Ako bi tako najdeni povprečni dohodek ne dosegel v srebru konci 8 2 odstotkov osnovne glavnice, ki se je za železnico res potrošila in katero treba prav dokazati, tedaj se ta minimalna vsota ustanovi za letni dohodek. Osnovna glavnica obseza troške za delanje in za prvo krétno opravo (rekše do konca prvega k ré tn ega leta po začeti vožnji na dopuščeni železnici), dalje petodstotne obresti, kar se jih do dobe te začete vožnje nabere od razhodkov za delanje in za krétno opravo, a izl°' čiti je prihodke, kolikor bi jih utegnilo biti od posameznih delov železne ceste, ako se namreč po njih jame voziti, predno se prične krétanje po vsej železnici Ako bi se po prvem letu vožnje še dalje napravljale stavbe ali ako bi se pomnožile krétne oprave, tedaj je môci na to stran meréce troške prišteti ustanovni glavnici, če je državna uprava pritrdila v namerjavane nove stavbe ali v pomnožilo krétnih oprav, ter če so troski tako dokazani, kakor je treba. Razhodki, o katerih se ne dokaže, da so šli za najpoprejšnja dela ali za naredbo železne ceste in za krétno opravo, in tako tudi dolžnosti, katere bi ob odstopu dopustil3 délnicarski družbi (§. 13) utegnila ta družba prevzeti koncesijonarjem nasproti, naj se nikakor ne vštevajo v osnovno glavnico. §. 17. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v neobre-ménjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične priti kline, kakor so : kolodvori» nakladališča in razkladaliŠča, vsa v železnocestno krétanje potrebna poslopja na odhajališčih 1,1 prihajališčih, stražarnice in nadzorovàlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah. Kar se tiče premičnih stvari), kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodj6 ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krétanju, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko in oziroma take vrednosti, da bode ustrezalo prvi v ustanovni glavnici obseženi krétni opravi. Kadar se železnica odkupi in od tistega dne, ko bi se odkupila, država, vsako leto pja' čujoč najdeni dohodek (rento), preide brez druzega vračila v svojino in užitek tukaj dopuščanega železnocestnega kosa sč vsemi poprej omenjenimi, semkaj spadajočimi stvarmi, premičnimi ter tudi nepremičnimi. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, koncesijonarjem ostati6 svojina reservne zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih iMaJ"(’ terjati, potem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega 'ffietka, kakor so : peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam ali druzemu orodju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali S| pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina Železnici. §. 18. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega parila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, že predno dopustilu mine čas, izreči, da je dopustilo moč izgubilo. §. 19. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so delo železne ceste ter tudi krčtna oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, à se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje. Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbe, kvarne državni koristi. Koncesionarjem je dolžnost, od zakonitega nadzora nad podjetjem delanja z ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno povračilo, kate-'bMu državna uprava vsoto določi. Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč honcesijonarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja. V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva javnem in prestolnem mestu na Dunaji, desetega dne septembra meseca, v letu po odrešenji lSVeta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem in dvajsetem. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. Pretiš s. r. 139* Ukaz finančnega ministerstva od 25. septembra 1872, âè se mali colniji I. razreda v Viški daje oblast, pivo (ol), žganje in čaker na izvozu odpravljati. Mali colniji I. razreda v Viški daje se po veljavnih propisih oblast, odpravljati pivo, zSanje in cuker, ki se izvaža prek čolne linije s pridržkom povračila potrošnine. Pretiš s. r. L L« Razglas finančnega ministerstva od 3. oktobra 1872, da se je avstrijska mala colnija II. razreda Hörhag z Bäckeralpe na Bavarskem zopet premestila v Hörhag na Tirolsko. Avstrijska mala colnija II. razreda Horhaška, katera je bila v Bäckeralpe na Bavarskem, seje 1. oktobra 1872 postavila zopet v Hörhagu na Tirolskem, svojem poprejšnjem stojališči. Pretiš s. r. iii. Ukaz pravosodnega ministerstva od 7. oktobra 1872, o dobi, kdaj naj pride postava od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 76) po dalmatinski kraljevim v moč. Postava od 23. julija 1871 (Drž. zak. št. 76), o tem, da je nekatere pravne posl6 (opravila) treba beležniški (po notarji) napravljati, pridi po Dalmatinskem 1. dne mesec» januarja 1873 v moč. Glaser s. r.