=== PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrtntlkt la upravo liki prostori: W7 8. Uvodsls A »o. Off loo of Publication: MIT South Lawndals Ata. Tolopboao. Rock w* 11 4S04 t/f0—TEAR XXEL >*» Jmmut w. im«, al ta«___ ta« AM ti Comí * Mtnk I, utl CHICAGO, ILL.. PONDEUBK. 14. DECEMBRA (DEC. 14), 1936. Subscription #6.00 Yoariy STEV.—NUMBER 24S Accsptan«« for «nailinf at special rato of posta«« proridod for la sscttoa 1108, Act of Oct. I. 191T, authorised oa Juno U, 101». nove spletke glede ŠPANIJE VUGINARODOV «plebiscit v Španiji je jdaj nemogoč," pravijo »paneldltrogi PRANCO SAM JE 2E PREMAGAN , Obravnava proti članom Črne legije AMERIŠKIH ROVNIH PAKTOV Vslencija, Španija, 13. dec.— Hornarično ministrotvo španske vlade poroča, da je neka tuja ladis potopila podmornico C-8, «adajočo k lojalni bojni mornarici. Podmornica je bila potopljena v bližini Makge in 47 mož posadke v mornarici je izgubilo rrljenje. Ženeva, 13. dec.—Svet Lige urodov, ki se je sešel v petek— feredna seja je bila odgodena en dan zaradi kronske krize v An-gliji—na apel španske vlade, naj kij ukrene glede agresivnosti Nemčije in Italije napram španski republiki, je včeraj sprejel resolucijo, s katero . pooblašča nednarodni nevtralnostni odbor v Londona, naj poskuša čim prej končati civilno vojno v Španiji. Svet Lige narodov je nadalje odobril akcijo Francije in Anglije za mirovno posredovanje na Španskem in izrekel je upanje, da londonski odbot čim prej ustavi dohajanje tujega bojnega materiala in tujega vojaštva ter prostovoljcev na španska bojišča. Resolucija se tudi glasi, da je bil apel španske vlade na Ligo narodov upravičen in tajništvo Lige je pooblaščeno, da stori vse legalne korake v kooperaciji z londonskim odborom »dosego miru v Španiji. Resolucija nič ne omenja Nemčije in Italije, kar pomeni, da špan-tka vlada ni dobila zadoščenja, ki ga je iskala v Ženevi, Španski zunanji minister Del Vayo «i je rezerviral pravico ponovnega apela na Ligo, če se sedanji sklep sveta Lige narodov izjalovi. Španski zunanji minister Ju-iio A Iva rez del Vayo, socialist, je izjavil, da nima nič proti temu, če nevtralnostni odbor za-•topa Ligo, toda odbor mora dobiti "zobe", da bo lahko izvajal »voje zaključke. Do danes jih "i! Ako ta odbor more ustaviti dohod nemških in italijanskih fet v Španijo, se bo španska vlada strinjala s tem, da se zapro v»e njene meje prostovoljcem iz inozemstva. Del Vayo je strahovito žigosal Italijo in Nemčijo. ki pošiljata v Španijo svoje "tele Maročane" in vodita med narodno fašistično vojno na *Panskih tleh. Angleški delegat viskont Oanborne je priznal, da Nem "J* ¡n Italija na debelo kršita Jklepe londonskega odbora, do-J«' francoaki delegat Pierre >'enot rekel, da je "veliko šte-vik) tUJ«.Ka vojaštva v Španiji in pojde tako naprej, se prej pli ► «-j h,, evropske armade prese-* v vl>anijo in zapletejo v med-¡*Mno vojno." Temu je tre-w j^oj narediti konec, je pou-Vienot. Rekel je tudi, da I rancija in Anglija po-"ranžirati premirje 19 obtoženih kršenja sindikalističnega zakona Detroit, Mich., 12. dec—Devetnajst članov Črne legije, teroristične organizacije, bo prišlo pred sodišče na obtožbo kršenja zakona proti kriminalnemu sin-dlkalizmu. Obtožnica pravi, da sa ti skovali zaroto, katere cilj je bil strmoglavljenje vlade. Poročilo veleporote, ki je bilo objavljeno 21. avgusta, naglaša, da so člani Črne legije propagirali zločine, sabotažo, nasilstva in ^ruge oblike terorizma z namenom, da izsilijo industrijske in politične reforme. Zaslišanje obtožencev je bilo včeraj končano, nakar jih je sodnik Ned Smith poslal v zapor, kjer bodo čakali obravnave. Viggo C. Ras-mussen, policaj v detroitskem predmestju Highland Park, ki je bil prvotno tudi obtožen, je bil oproščen. •Državne avtoritete sedaj iščejo nadaljnja dva Člana Črne legije. To sta Virgil F. Effinger, elektrarski kontraktor iz Lime, O., in Isaac White, bivši detroit-ski policaj. Prvi je bil po izjavi preiskovalcev vrhovni poveljnik Srne legije. Oba sta izginila neznanokam, ko so državne avtoritete uvedle preiskavo aktivnosti te teroristične organizacije. Veleporota je obtožila člane )rne legije potem, ko je Dayton Dean, "rabelj" te organizacije, podal zapriseženo izjavo, da je Sffinger na nekem sestanku naznanil, da bo oborožena sila legije zavzela vladna poslopja in orožarne 16. septembra. V izjavi je rečeno, da je Effinger takrat rekel, da bo njegova organizacija odstranila vse vladne uradnike in politike. Zakon proti kriminalnemu sin-dikalizmu je bil sprejet v Michi-ganu 1. 1919. Naperjen je bil v prvi vrsti proti komunistom, sedaj pa so bili na podlagi tega zatona obtoženi člani Crtte legije, ki smatrajo komuniste za svoje sovražnike. daril boy iku »psn V\ Jwki delegatje so očitno ia ne marajo nobene-l"»*r«'dovanja za mir • stra ""ije in Italije. Namera " H-Mscit, ki naj odloči gle-•>*!<** vlade v Španiji, je v m jih okolščinah praktično >y Francije in Anglija v 1 »'••publiki. Walton k» »adomestuje državne-r"kl Hulla. je omenil vče-sli« aa S. strani.) RATIFIKACIJA Cilejski načrt o omejitvi oboroževanja izzval opozicijo REVIZIJA TRGOVINSKIH PAKTOV Kitajski diktator Kaisek ugrabljen Bi vil mandžurski poveljnik ga je aretiral Sanghaj, 13. dec. — Marša) Ciang Kaišek, predsednik kitajske vlade v Nankitjgu, je danea ujetnik v glavnem stanu maršala Canga Hsueh-lianga, bivšega diktatorja Mandžurije. Cang je dal aretirati Kaišeka v toplicah, ki se nahajajo 20 milj od Sian-fuja, glavnega mesta province Sensi in z njim vred je bilo ugrabljenih nekaj njegovih prijateljev. Cang je danes sporočil v Nanking, da je Kaišekovo življenje varno, toda moral bo napovedati vojno Japonski in prenehati z oboroženo kampanjo proti komunistom, predno bo svoboden. --- I F ar mar'taborit poBtal vrhovni »od m h 6t. Paul, Minn,—Generalni dr žrvni pravdnik Harry H. Peter son je bil po governerju Hjal marju Petersonu imenovan za člana državnega vrhovnega ao-dišča. On je prvi farmar-labo-rit, ki bo služil v vrhovnem tri-bunalu. Za generalnega pravd-nika je bil Peterson izvoljen trikrat in kot tak je pomagal sestaviti več važnih zakonov—mora-torijako postavo sa zadolžene po-cestnike, davčni dohodninski zakon. postavo za obdavčenje verižnih trgovin In zakon v interesu " homeateaderjev," lm»m» • Buenoa A i res, Argentina, 12. dec. — Na včerajšnji seji pan-ameriške konference je bila o-dobrena formula delegacije Združenih držav, ki določa smernice vseh ameriških republik, da se zasigura mir na ameriškem kontinentu. Tako je al-noči naznanil Cordell Hull, državni tajnik in nkčelnlk ameriške delegacije. Hull je dejal, da so bile glavne ovire odstranjene, ko so voditelji VBeh delegacij odobrili predlog, da pride konkreten mirovni načrt, ki naj bi nadomestil osem različnih propozicij, ki so bile uradno predložene konferenci, na razpravo. Vsebina novega mirovnega načrta je že sestavljena in bo sedaj objavljena. Nov načrt je rezultat petdnevnega pogajanja med predstavniki ameriških republik, ki se je vršilo za zapitimi vrati. Pri tem pogajanju je Hull igral vlogo poaredovalca. Zadnjo are-do je izgledalo, da se bodo pogajanja razbila zaradi konflikt-nega stališča, ki sta ga zavzeli Argentina in'Brazilija, toda diference so bile pozneje poravnana. — H Buenos Airea, Argentina, 12. dec. — Posebni odsek je predložil delegatom ameriških republik, ki so se tu sesuli na panameriški konferenci, reao-lucijo, naj ameriške države o-dobrijo že obstoječe mirovne pogodbe. Ena'teh, ki obsoja a-gresivno vojno in določa mirno poravnavo sporov med državami na ameriškem kontinentu, je stara že trinajst let. a še ni bila ratificirana po vseh državah, ki ao jo podpisale. Resolucija vsebuje priporočila Cordella Hulla, ameriškega državnega tajnika in načelnika ameriške delegacije na konferenci. Nadaljnja resolucija, ki jo je predložil U odbor, urgira re vizijo trgovinskih paktov, da ae pospeši trgovina med ameriškimi republikami. Obe resoluciji bosta dani na glasovanje prihodnji torek. Prva v uvodu naglaša, da se zastopniki ameri ških republik strinjajo s predsednikom Rooseveltom, ki je v svojem govoru ob otvoritvi konference poudarjal potrebo sodelovanja med ameriškimi republikami v interesu miru ns ameriškem kontinentu. General Jose Msrio Moncada, predstavnik Nikaragve, ki je zadnji torek opozoril delegat*, da je Evropa oborožena do zob je sedsj ponovno posvsrll konferenco pred možnostjo invazije ameriškega kontinenta. V svojem govoru je kritiziral resolucijo čllejske delegacije glede omejitve oboroževanja v a-meriških državah. "Priznam, da nj nevarnosti, da bi katerakoli ameriška država napadla drugo ameriško državo," je reke Moncada. "Taka nevarnost nam preti s strani evropskih držav, ki iščejo nove teritorije za svoje prebivalstvo. Na to moramo biti pripravljeni. Previdni dr-favniki ne čakajo z oboroževa njem toliko časa, da se njihova dežela ne more več učinkovito boriti proti zunanji Invazij Kaj naj storimo mi v slučaju združitve več evropskih držav namenom, da s oboroženo silo invadirajo Ameriko, da podjer-mijo naše teritorije? Na to m tnošt moramo biti priprav Ijeni. Bil« bi nesmiselno. ako bi omejili oboroževanje, ko ve in u-let pri V Domače vesti Priznanje Chicago.—Zagrebška "Istra", katero izdajejo imigranti s Primorskega v slovenskem in hrvaškem jeziku, ae zanima za "Pasjo logiko" v Prosveti in jo ponatiskuje. Za Cikašane Chicago.—Cikalki poštar naznanja, da bodo dne 18., 19., 21. in 23. decembra poštne podružnice v meatu odprte do osmih zvečer in sprejemale bodo pisma, razglednica, dopisnice zavoje. Nov grob v Chicagu Chicago.—Zadnje dni je mrl Frank Zeman, aar 68 n rojen v Gornji Laknici dokronogu na Dolenjskem. Ameriki oziroma- Chicagu je 11-vel 38 let in tu zapušča ženo, tri sinove, hčer in dve sestri. Novice ia Indians Gary, Ind.—-Ta dni je tu umrl ohn K<>tur. Bolan je bil samo va dni za pljučnico. Bil je član SSPZ in v Yowgstownu, O., zapušča sestro, v stari domovini pa brata. — Poročila sta se Ka-rol Pendolf In Ana Unetič, istega dne smo pa kratili prvoro-i enca And. Unetlfta ml. Vae to se je vršila 29. novembra na o-četovem domu. j Nesreča rojakinje Milwaukee.-r-PSftd nekaj dnevi je avto povozil leno Johna Jakliča In Jo pobil na glavi In drugod. Nahaja se v domači zdravniški oskrbi, Iz južnega lUlnotaa Livingaton, 111.—John Luetik, star 73 let, je dobil držav janski papir. — Jos. Karo je padel • hleva In te je nekaj poškodoval. — Prank Petah te Je že četrtič oženil, to pot iz St. Louisa. Obilo sreče 1 ' Samomor v Cleveland u Cleveland__Zadnje dni so na- >11 Rudolfa Mraka, starega 36 et, obešenega v kleti njegovega doma. Bil je brez dela in zadnje Čase se j« udal pijači, nakar ga je žena zapustila. Doma je bil iz Gornjega brda na Gorenj skem in v Ameriki je živel 26 let. Bil je član JSKJ in tu zapušča ženo in hčerko ter brata, W. Virginiji pa drugega brata. (Amer. Domovina je za molčala aamomor tega rojaka Poročala je Ia, da je "naglo u mrl."> NAPADI NA MONARHIJO V AN- Program ameriške delavske federacije GLESKlZBORNiaUv.ljsvlj.nje provizij zakona obnove Delavski poslanci zahtevajo odpravo monarhije OSTRA OBSODBA HINAVSCINE Spopad med stav-karji in stavkokazi Eden ubit in 40 ranjenih v krvavi bitki Cheater, Pa., 12. dec,—Bna oseba je bila ubita in 40 ranjenih v apopadu med atavkarji in atavkokazi pred ladjedelnico Shlpbuilding k Drydock Co. Do bitke, v kateri Je frčalo kamenje, opeka in drugi prometi, Je prišlo, ko je okrog 300 stavkoka-zov akušalo prodreti skozi vrste stavkarjev, ki ao oblegali ladjedelnico. Mestns policija In gasilci so bili pozvsni v skcijo. Slednji so po izjavi stavkarjev pridrveli na motornih vozilih In ae zapo-dili z brzino 60 milj na uro med vrste atavkarjev. Policija je vrgla večje število plinskih bomb med izgrednlke, ds Jih rszprši. V bitki je bilo zavoje-vanih okrog 8*00 oeeb. Po apopadu ao pobrali ranjence, Jih nalotili na motorna vozi-la in odpeljali v bolnišnice. John Voung Je nekaj ur pozneje umri v bolnišnici, fttlrje drugI ao do bili težke poškodbe. ftipe v oknih hiš v bližini ladjedelnice. kjer se je vršila bitka, ao razbite. Obe grupi, atavkarji in atavkokazi, sta prerezsll tudi gumijaste obroče na kolesih av-UmutMhv, s katerimi ao ae pripeljali pred ladjedelnico. London. 12. dec. — Bivši kralj Edvard, ki se zdaj imenuje David Windsor, je sinoči zapusti Anglijo. Odpeljal so je v Avstrijo, v grad barona Rothschilds v Alpah. Nekaj ur pred odhodom, se je Edvard v radiu poslovil od angleškega ljudstva in vseh narodov Velike Britanije. Rekel Je odprto, da brez ženske, katero ljubi, bi ne mogel vestno vršiti svojih vladarskih dolino-sti, zato je raje odložil te dolžnosti. Dalje je rekel, da se tet-ko kdaj le vrne v svojo domovino, vendar ne bo nikdar pozabil na angleško ljudstvo. Edvard je bil prvi kralj v zgodovini Anglije, ki se je prostovoljno odpovedal prestolu. Vladal je 826 dni. I^ondon, 12. dec. — Štirje de-lavaki poslanci ao na zgodovin-ski aejl parlamenta, na kateri je bilo naznanjeno, da s« Je kralj Edvard VIII. odpovedal prestolu, da se bo lahko oženil s Wally Slmpaonovo, silAvlto napadali Baldwlnovo vlado, kralja in arhaičen monarhlstlčnl sistem, ki je preživel svojo dobo. Prvi se ja oglasil James Maxton, vodja neodvisnih socialistov, ki je v avojam govoru poudarjal, da dedna monarhija o-graža interese zveze britskih držav in dominionov. V uvodu je pripomnil, da razume Čuatva poslancev v zvezi z abdikacijo kralja Edvarda, dasl Jih povaem ne deli z njimi. "Kraljeva odlo-čitev je v soglasju s njegovimi konservativnimi načeli," je rekel Maxton. "Vedel sem, da bo sistem dedne monarhije prej ali slej povzročil take okolnosti, ki sedaj ogražajo Anglijo in njene kolonije. Mi živimo v novem svetu, ki atalno prinaša na površje nove probleme. TI zahtevajo, da Velika Britanija in njej pridružene dežele po vaem svetu sledijo drugim naprednim državam, odpravijo monarhijo in uatanovijo zvezo britakih republik/' William Gallachor, edini komunistični (Kislanec v parlamentu, Je dejal, da parlament ni bil nikdar vprašan za naavet, | £ez 20 obtoženih bomb odkar a« Je pričela kronaka kriza, ki Je zdaj rezultiraia v.abdi Washington, D. C., 12. dec. — Kaj bo organizirano delavstvo zahtevalo od prihodnjega kongresa in predsednika Roosevel-ta, katerega je podpiralo v volilni kampanji in mu pomagalo, da je bil izvoljen s ogromno večino, je povedal William Green, predsednik Ameriške delavake federacije, na konferenci svata za Induatrijakl napredek, katero je sklical George L. Berry, federalni koordinator industrijske kooperacije. Ta se je pričela v Washingtonu zadnji Četrtek v navzočnosti tisoč delegatov, ki reprezentirajo delavske unije in delodajalce. Green Je v svojem govoru poudarjal, da delavske mezde ne naraščajo sporedno z induftrlj-sko produkcijo. Mezde ao nil-ke in delovnlk predolg, kar ovira vrnitev prosperitete. Delegatom je predložil program, ki med drugim določa ustanovitev stalnega ekonomkkega sveta, v katerem naj bi imeli enako re-prezentacijo delavci, delodajalci In vlada. Ta naj bi neprenehoma študiral in priporočal kongresu v sprejetje načrte, da se odpravi brezposelnost In omogoči blagostanje. Svobodno kolektivno pogajanje med delavci in delodajalci, minimalna mezda za lenske, upoalene v indu strijah In odprava otroškega dela. Seaturnlk in pet dni dela v tednu. Greenova organizacija bo pri tiskala na kongres, ko se snldq v svojem zasedanju po novem letu, da uveljavi ta program. Da 11 bo Rooseveltova administracija podpirala ta program, ki vsebuje nekatere provizije Kakona gospodarske obnove, katerega je federalno vrhovno so-dllče razveljavilo, ni znano Green ¿am Je izjavil, du »u *trl-rija z načeli sturega zakona ob nove, ka tu ruga Je kongres sprejel na pritisk Roosevdtove administracija. Green je dal razumeti, da organizirano delav-stvo pričakuje plačilo, ker Je podpiralo Rooaevelta v volilni kampsnjl. Vodja progresivnih rudarjev aretiran nih napadov mo, da nam preti nevarnost nanje invazije." zu- kaciji kralja Edvarda. "Vedeli j smo, kaj se godi za kulisami/' I je dejal Gallacher. "Konflikt ni bil med kraljem in parlamentom, temveč med dvema grupo-ma, ki se stalno borita med seboj, kajti vsaka hoče Imeti kontrolo. Skoda, ki jo Je povzročila ta borba monarhiji, ne bo nikdar popravljena." Socialist George Buchanart Je sledil komunističnemu poslancu. V svojem govoru Je ome- i nll raiporoko Sim|>eonove In na-glasil, da je vsakdo vedel, da je bila zadnja ločitev teptanje angleških civilnih zakonov. Danes so potianili na atran aiUga kralja In dobili bodo drugega, ki ae prav nič ne razlikuje od prvega. Okrog nJega ae bo zbirala skupina lakajev, ki bo skrbno pazila, da ne bo nikdar izvedel resnice. Cas Je prišel, ki zahteva, da ljudstvo ne «me ta-upati tem lakajem "Slišal sem »iavospeve kralju v parlamentu, ki so jih peli hinavci," Je rekel llurhanan. "Poslušali som klepetulje, ki ao tajno obreko-vaie kralja, v Javnosti pa ao ga slavila. Ako bi bil kralj le eno desetino tako dober, kakor «o govorili hlnavri, zakaj m» prav ti delali na vse kri pije, da ga odstranijo? Odgovor na Ui je, Springfield, III., 12. dtc. — William Keck, predsednik unije progresivnih rudaVjev v Illlnol-Ji — razkolu« unije, ki se Je nekaj Mi odcepila od United Mine Workers Je bil U» dni aretiran v Glllespleju na federalno obtolbo, da Je odgovoren za mnoge ; bombne napad« na železniško lastnino v centralnem Illinois«!. Z nJim vred Je bilo obtoženih In aretiranih čet 20 drugih odbornikov in članov te unije, Vsi so bili Izpuščunl proti varščini $10,raj l1 s*«o- rji. De-organizi- Ulli Ji atrojnikav. PROSVETA TI!K ENLIGHTENMENT •LMfLO IN LASTNIMA ILOVIXIU NAHOD*« POOTOBNB JBONOTS Or*M W mmd tuuikiš UM llmM mmomtt ViNhiui M fctr«A«M 4rUw0 (uwm CUmu) Ia «ml» NN M M«. SI M m pol tel«. I1N m Mrt Ma; m CH— to C Into ti .M w UU Nil m pal lato; m HM. rsi«.i |«r Um UaltoS Start« (««N Ckimtm) |»4 C«»iI« NN pot r«M. CkhMM «M CtoM« 114« pm fmr. lluktK M M ntkk Bflfcapial UuniM toMM. »Mil U4 > M «TMto SM>«II»I«*< I« v «toSato. to j« »riuail poauilM ^ «gBMBMO. cAtiMM ml «MolteMM artUU. «U to ki Ntomi OUmt ■tanuMripU. M*fc m «torte, piajrs, po—m. «U.. wUI to rrUjrMd »■M to wiMOniu< »4 Im «tik • PROSVETA MI70 >•. LmMi AM, CM— MIMMI or n» rCDKKATSO I Črni mesarji v Španiji Pater Hugo Bren, k! je v zmerjanju in pso-vanju socialistov ter pljuvanju okrog sebe, kakor n&jprostejši čikar-fljakar, prekaša vsako tercijalsko klepetuljo — kar je pri njem seveda v redu, ker služi "dobremu namenu"! — zelo rad opisuje "rdeče mesarije" na Španskem. Mimogrede lahko omenimo, da je ta frančiškanski čikar-fijakar zadnje čase celo pokazal, da Je militaristični ekspert, ki se bolje razume na strategičnosti mesarskega vojskoin nja kot na svojo teologijo in dogmatično \mo-ralo. V tem ozlru — kolikor se tiče milftari-i stičnega strokovnjaštva — smo slovenski socialisti v Ameriki veliki nevedneži. Pater nas poseka — in mi se Čudimo, čemu ta militant lenari in ubija čas v I^montu, ko bi lahko Že meril s puško in ubijal socialiste na Francovi fronti v Španiji. To "sveto" delo bi se mu imenitno prileglo! Franco je vendar v stiskan za take junake. Torej "duhoviti" pater Hugo je že kar bo-, lan. Slabo mu je in mrzlica ga trese, ko opisuje rdeče grozovitosti v Španiji, posnete iz, Jezuitske kuhinjo v Rimu. Potem pa bruha nesveto jezo za nas, kakor da smo mi zakrivili civilno vojno v Španiji. Kar Hugona najbolj muči, Je njegovo sveto prizadevanje — sveto zato, ker služI "dobremu namenu"! — da pokaže vse grozovitosti španske civilne vojne samo na "komunistični" strani — v Španiji mu je vsakdo komunist, kdor ni fašist! — dočim fašističnih grozovitosti ni, ne sme jih biti, če pa je kje kaj narobe, so odgovorni "komunisti", ker se branijo, ker se ry>čejo mimo podati in ker z odporom dražijo fašiste! Better luck next time, pater. Do zdaj se samo smešiš. Ameriški poročevalci kapitalističnih listov, ki so navudno naklonjeni španskim fašistom, poročajo dan za dnevom o faftističnih grozovi-tostih. Naj citiramo samo eno poročilo: Zadnje dni oktobra so fašisti zavzeli Siguen-zo na severnovzhodni strani Madrida. Bram-bovci so se umaknili iz mesta, toda ranjenci so ostali v bolnišnici, katera stoji zraven katedrale. Cez sto ranjencev je ležalo v tej bolnišnici. Kmalu pride v bolnišnico grupa kar-listov — stranka španskih monarhistov — katerih geslo Je "Bog, kralj in domovina" — z nasajenimi bajoneti v rokah. Ko so karlisti udrli v večjo sobano, v kateri so ležali ranjenci, so se najprvo odkrili raz|>elu na steni in nato pričeli s svojim krvavim poslom. Hodili so od postelje do postelje in vsakemu ranjencu so navpično zasadili bajonet v*prsi. In ko so tako umorili vse ranjence, so se spet pobožno odkrili križu na steni. Bolniški strežnik, ki je videl ta grozni prizor, se je skril in kasneje je srečno pobegnil iz mesta in povedal, kaj se je zg(siilo. Krimu blazniki in največji zločinci ubijejo bolnega, ranjenega človeka, ki teži in sc ne mo-rr braniti; edino največji barbari pobijajo ranjence na bojišču. Španski katoliški monarhl-sti, katerih geslo je "Bog, kralj in domovin* m v rtloti moralno odgovor-noa! ia kakAna nasilja |>o*ameznikov ali tero-risiičnih organizacij. Kje AO a«' pa Omenjeni katoliški karlisti are-m*« « -luteal».»»», -maieriaWttuo. kulturo? Ka-je tO* dobra prepričal vsakdo, ki je bil krvavic deležen. Okr«»g dveh popoldne se je Iuls in Francka. zakar jima gre tudi največ zahvale. Ob 7. zvečer smo se vsi od-pravill in pripravili, Godinov stn nas je |*ljal v Slovenski dom, kajti tam jc bil določen proMtor za slavn«>stno partijo. V domu Je bilo ob naAem prihodu že zbranih več ljudi. Kar čudila sva se z možem tako lepemu domu, ki ga imajo % Sharonu in Farrellu. K nama je pristopil mr. Cimerman in naju vprašal, če •va aadaj prvič v njihovem SDD. Potrdila sva, on pa se je ponudil, da nama bo razkazal vse domove prostore. Ponudbo sva seveda z veseljem sprejela in Cimerman rpma je res ražka-zal ves SDD, izakar H mu zahvaljujeva. Tamkajšnji rojaki zaslužijo pohvalo, ker so si zgradili tako stavbo. Lahko so na svoj Dom ponosni. Med tem se je bližala ura, ko ae je iroek> pričeti alavje oziroma presenečenje. Kuharice so svoje delo dokončale In pregrni-le dolgo mizo ter jo obložile z raznimi dobrotami, tako da se je kar šibila. Na sredi jo je krasil lep ženitovanjski kolač ali wedding cake, na straneh p£ šopki svežih cvetlic. Vsa hvals mrs. Gorence, ki je veščaklnja v takih zadevah. Tako se mi j( dopadla, da bi jo rada povabila enkrat poleti k nam na piknik če se bo odzvala. Toda vaa to y ledaj "beside the point".'Glav no Še pride! , j . Okrog osmih so poslali mlade ga Cvelbarja, naj gre domov po svoje starše In naj jih pripelje v dvorano z izgovorom, da jih nekdo v Domu pričakuje. Naša vesela družba je medteni čakala pripravljena, kdaj se odpro vrata in se prikažeta jubilanta. Mrs. Godina je bila pripravljena z vencem za nevesto, mrs. 0-koren pa s šopkom za ženina. (Obe sta pred par tedni slavili srebrno poroko.) Naenkfet so se odprla vrata, slavljenca sta obstala, po dvorani pa je moril krepak "surprize!" Omenjeni rojakinji sta šlavljenca najprej okinčali kot ženina in nevesto, vse se je rinilo in drenjalo k njima, vsak jima je čestital in želel Še 25 let srečnega zakonskega življenja. Oči so se jima sol žile, tako sta Ula ginjena ob tem dogodku, kajti kaj takega iista nikdar pričakovala, nikdar mislila, da imata toliko prijateljev, ki so jima z njunimi otroq^red priredili to prisrčno presenečenje, kar jima ostane vse življenje v lepem spominu. Ko se je stvar malo pomjrila, smo posedli za mizo, slavljenca seveda v sredi kot ženin lil1 nevesta. Sledila je pojedina, nato pa splošna zabava in ples, za katerega je igral orkester poskočne polke in vabljive vklčkč, tako da se je dobesedno vrtelo staro in mlado. Tisti večer sva se seznanila z mnogimi rojaki In sestala z znanci in prijatelji. Nekaterih nisem videla že več let, druge pa sem videla šele pt-vič v Ameriki, četudi amo vsi iz šentjernejske fare. Vprašala sem tudi po Prosvetlnem zastopniku «T onetu Zidanšku, pa ga ni bilo. Skoda, ker bi ga rada vi- a nam nudi ft-oavet*. p^HAnjemo več. Cas je hitre p*t*t»l med petjem In plesom. In že se je aa-nHo — v nedeljo zjutraj. Poslovili smo se ter odpraviH na dom Jožeta Cvelbarja. Ta večer nama bo ostal v lepem spominu, ker sva ga preživela med iakre-nimi prijatelji in veselo družbo. In četudi je moj mož za par dni zgubil dar glasu, pr^vi, da v družbo med take prijatelje bi želel še priti. V nedeljo zvečer sva ae poslovila od sorodnikov in prijateljev, nečak Louis pa naju je a njihovo limozino peljal na kolodvor. Kmalu se je prikazal vlak, ki naju je ob pdosmih zvečer pripeljal v Pittsburgh. Stopila sva čez par ulic in čakala deset rnkiat na našo "kočijo", medlem pa je lilo kot iz škafa. Ko «va tako Čakala, sem se ipoi^lfa na Barbičeve dopise v Pjgpveti, ki jih vedno rada čitam. Mislila ( sem si, če bi Barbič fural po Pittaburghu svojo "štrickaro"f gotovo ne bi pustil svojih rojakov tako dolgo čakati v takem Kari ven vremenu. Končno priropoče naš pacifist in prejemnik Nobleve voz, ki sva ga brž zasedla in v mirovne nagrade; dobri uri sva že bila v East Pittsburghu, potem pa na buš Aireau v Južni Ameriki. :Tudi V CiBBV | , potem pa na buš Airesu in ob 10. ponoči sva že bila do- ona ima tri ofapke in me ne mo-ma, vsa premočena, a vendar le podpirali. ■■■■P vesela, kajti najin poset v «ha-1 V Trstu naa je še vedno mno-ron-Farreilu nama bo ostal v «o Vipavcev. {Večkrat pridemo prijetnem spominu na vse roja- »kupaj 2 Mteo Puč^o kije.svo-ke in rojakinje, s katerimi sva J^asno premogla do 800,000 lir, se seznanila. Lep pozdrav vsem Sitateljem Prosvete in članom SNPJ ter srečno novo leto! John in Thereea Kučič (800). Pismo Iz Trata Chlcago. — Po tridesetih letih molka mi piše prijatelj iz Trsta naslednje pismo: Dragi Filip! Gotovo boš presenečen, ko po tolikem času — po 30 letih — dobiš pismo, ki ga pišem v odgovor na razglednico, ki si mi jo poslal iz mesta Nome v Alaski, datirano 19. junija 1906. To razglednico še vedno hranim kot lep spomin in jo večkrat pokažem marsikateremu prijatelju. Odkar si odšel v Združene države, se je pri nas marsikaj spremenilo in predrugačilo. Ne vem, če ti je enano, da je bilo dne 7. oktobra* leta 1907, baš na d«ti poroke Mele Sodnikove, naše premoženje v Vipavi na hinavski način tamkajšnje duhovščine, ki je takrat gospodarila nad posojilnico, za tako neverjetno nizko ceno prodano, da si človek kaj takega niti misliti ne bi mogel. Zatem smo živeli tri leta na Zemonu v Stribarčkovi hiši, kmalu potem pa sem vsled osebnih mrženj zgubil službo na sodniji. Ali si moreš* misliti, dragi prijatelj, da so me s šestimi kronami v hiši vrgli iz lastne hiše! Leta 1910 sem se preseli J iz PONPgUgg. U. DF,( KM;,iU Pasja logika Na glavo postavljen! | Pater Hugo: Tebi, vaški tepec, ni do ro.n £ Ved^ ti kažem resnico, a^i * jfuS bežiš pred njo, ne moreš ji do živejra Ti »w češ resnice! Vaški tepec: 2e res, da nočem - vase rei niče. Vaša resnica je praznina, ki se ne d ^ 8aino v*ri nič stfgftega. Ta vaša 4,rasn ca" bo strašila toliko časa, dakier boste iivl vi tn vaš trop Vi torfit* po glavi in Kiwlat samo v zrak. Zak»j ae ae potftavit* na da bi videli zemljo? razčleniti; je late Ni nič žrvega, nog< 'f1 Vsak dan ob treh Pater Hugo: Ci—ci—ci! Ci-^ci! cT5 d! Ci—ci! Ci—!.#koncu šeiim vaern vam v tujini, posebno vaem našim« Vipaveem, vesele praanMce in srečno novo leto! Tvoj prijatelj»—Lifltvtk L. Pti. (iod Ura. ' r Mtnne- note h železničar St. Paul, Minn.—Novi minne-sotaki p«)dgoverner Lindstea ko s novim letom nastopil svojo službo direktno is želez-ničarake aluŽbe. Lindsten je kon-dukter pri Northern Pacific in dela nM>regi med St PAulom in, Duluthom. Član j« unija svoje stroke. JPo dogovoru med želea-ničarakimi bratovščinami in upravami železnic dobe alužbeni dopust eni železničarji, ki so izvoljeni v javne urade. 8 t en so protesti rane njih staroatae. pravice. • Cvet vseh deklet... Vaški tepec: Slišal sem iz vaših ust, da nune — cvet vaega ienstva. Na kakšni podi gi pridete do tega zaključka? Na biološki, ek< nomski, kulturni ali narodni podlagi? Pater Hugo: Nune so cvet vsega tenstv Razumeš? In adaj pa kar tiho bodi! Vaški tepec: Ne bom! Opravil bom vi zaključek: nune to solnčne rože v novembr AH right? • • * Kdo ljubi otroke? Pater Hugo: VI vaški bebci, vi socialisti * vražite otroke. Ubijate jih pred rojstvom, n jene pa rabite za "puffer" in ščit. Vaški bebec: Kako pa to, da ameriški g< ciallsti zahtevajo odpravo otroškega mezdneg dela, katoliška cerkev pa temu edločno naspn tuje! Kdo je večji zaščitnik otrok? Kar se p tiče "ubijanja pred rojstvom" — vi kar tih bodite! . . . i • * • Prizor eb uri strahov Prostor: kulturno vrtišče (pokopališče) Metropoli. C^as: polnoč. Originalni ;kip (ae priplazi iz grape in počasi približa): Helo, kopija! Kopija kipk: Helo, kdo «1, potepuh? Pravka sem zaspal In začel sanjati o svojem očeti Zakaj si me zbudil? Original: %do «em? Ha, ali me ne poznaš Saj sem ti vendar malo, takole za las podobe Ti si moja kopija Kopija: Kaj j? Zares si upaš! Ti si ukrade nesnaga! Kake si upaš? Original: I aha! Ti si pa kopija - ponan jen denar! Nalašč so te zmašili, da se zneaej nad mano! Ali te ni nič sram, kajon? Kopija (pobro, da priznaš. Ali priznaš to, da si nezakonsko! — pardon! — proti koneko dete? Kopija: OH, res? Misliš, da nimam očeta? Original: Imaš ga, toda — ali je tvoj 06 vprašal mojeiga ošeta za dovoljenje, da si» mene kopirati kar takole na jezo kajenov? Veš, nedovoljena kopija je tudi tatvina! Kopija (veldno bolj poparjena): Tega pa » vem — moram poizvedeti. Oh, čutim, da res le za zlo |n jezo na svetu! Kaj pa je men treba bilo? Original: Vprašaj kajone, ki rijejo pb ten vrtišču — sebi v osebno zadoščenje in meni sramoto! — Tako! Povedal sem ti, kar mi ležalo na srcu in adaj grem. O priliki te 4 obiščem in pocukam. Lahko noč, kajon! — i- Nega rok Glavni pogoj za lepo roko je U. da pszirni na njeno čistost Ko je gospodinja v kuhinji o« pravila svoje delo, ji bo zelo koristilo, če si rok< Odrgne s sokom ali lupino limone, kajti to rs* topi vse, kar seje roke med delom prijelo. DW in hrbet roke je treba potem .skrbno odrgniti 1 _ glicerinom, glicerin se vtre v kožo in jo napravi mehko ter voljno. Tudi sok kumaric se je izkazal za ae|o koristen lepotni pripomoček Za nego ndhtov si je treba pripraviti mlačno milno kopel. Pp tej kopeli postane koiics. « obdaja nohte, mehka in jo je mogoč«- brez težave potisniti z leseno ali alonokoščeno psiči« proti notranjem robo nohts, tako «Ia njegov polmesec .viden. Nega rok ne zahteva nič več nego pet minut na dan Časa ¡i, 1 ■ 1 ------ Pred dT^*timi leti _ (Is PrMveU s 4m 14. W,**) Domače veatl. V Stene dtfju, Ksns J> ^ V premogovniku razrftrelb* ki je usmrttts » Ubiti to Sllrje člani rudar*ke unije h llarlana. Ky„ ki ao hili obrnjeni v zapor pred petimi Mi. ker m ne hranili pred kompanijnkim! pokojniki. Val »o še v državni ječi v Frankiorta. ruaarjev, mea wmi mw-w .—uv'PJI . kili sledeči rojaki: Mike Oresk (član »> ; GottfriedHkhn Uvrttič («an SNPJ). Frank dol f Trejc. Matt Rett. Pavel Komar. < Rott in Tone Grošelj. I Delal*. vp«U. V New Torku stavka 80,000 obUčilnik deUvcev..ki višje mezde. • Svetovaa vina. Nemčijs Je P^1^, zaveznikom. • Nemški po«oji za mir ^ ,uo (kakor je tfk> p^ vojno)J«^ ^ «kein litvinske monarhije: Nemč.js Belgijo in Fraud jo. dobiti pa mors kolonije; vprManje »alkanaie nsj res rovni konferenci. pnKDEÍjKK; U. Vesti s Primorskega -^n konec enega najdrznej- ** 6ih letake* ne «▼eta Ptoavtri po formuli kmetijskega inšpektorata. Ljubljansko Jstro piše: Poročilo if Španije o togičsi -rti letalca Jožefa Križaja je Sodilo med pokojnikovimi *nci mnogo sočutja. Zagreb-¡¡"Istra" je Križaju posvetila Tednik, objavila pa je tudi sh- o pokojnega fotografiranega v Lmobilu, ko so ga peljali vo-toj generala Franca v zapor, {idi mi smo prejeli enega izmed mslednjih posnetkov Jožefa Kr^ hja, Fotografirati se je dal ne-bj dni pred svojim zadnjim po-uom in ta slika je &e prispela i pismom vred v roke Križaje- w jaročenke, Slovenke. Z Joietom Križajem je padel čredno hraber letalec. Ko je bil k v Italiji, so ga izredno cenili, andar mu niso preveč z*upali, ker je bil na glaau nacionalista. Doma je bil iz Koprive na Krmni. Neugnana hrabrost ga je z Ig leti gnala k letalstvu, sprejet bil kot prostovoljec v pilotko šolo in se je kmalu tako izbral. da je bil dodeljen fefkadri naršala Balba. Z njo se je tudi dvignil k poletu nad Alpe. Pri tem višinskem poletu je bilo tre-b poizkusiti motorje in aparat te, preden se je maršal Balbo odločil za polet v Južno Ameriko, jote Križaj se je po tej "bravuri ie nekajkrat izkazal. Dosegel Je itopnjo narednika, vendar pa si ii več mogel pridobiti zaupanja svojih poveljnikov, ki so ga skle-lili premestiti od letalstva. Dno 16. junija 1932, čfve uri preden ie je končala njegova služba pri Italijanskem letalstvu, je fte vi Vidmu izvajal pred navzočim generalom svoje akrobkije. Ko je pristal s svojim lovskim aparatom, ga je general pohvalil Tedaj je Križaj, odgovoril generalu, da bi rad pokazal tudi svo- t| zmožnosti s težkim bombar-Irjeln. General mu je to dovo-Križaj se je dvignil visoko in » zavesti, da ima s seboj dovolj goriva, je obrnil smer proti Kra-•o ter jo udaril — v Jugoslavija Tu «o vojaške oblasti letalo zaplenile, Križaja pa internirale. Dve leti je bil pod nadzorstvom, letalo »o seveda vrnili Italiji Uni je prosil za dovoljenje, da bi smel odriniti v Abesinijo. To »u ni bilo dovoljeno. Posvetil se je trgovskim naukom in je do-Ttiil trgovski tečaj. Pred poU frugim mesecem je zapustil Ljubljano. (Preko Francije je v Španijo in je stopil v tlui!x> kot prostovoljec na stra-»i vladnih čet. Priključili so ga letalskemu oddelku v Albaceti, •d koder »e je skozi tri tedne ivigal dan za dnem v višave in * izkazal z veliko hrabrostjo. Svoji zaročenki je pisal ves Javdusen: "Izpolnila se mi je wja, katere nisem mogel ures-Jiiiti za rasa abesinske vojne. J* (*1 daleč spoznam, kakšna so «sla, od kod so... Se nekaj jih ■wn zbil, potem bo pa tudi z me-»j konec ... Ne misli, da sem »tram antikristov J , Veliko rJPisal, pa zakaj 1 Tu govore toml* j„ Htrojnice . . . Nimaš kako imam mirno vest lri kako sem zadovoljen!" Toda v svoji slini borbenosti j> Križaj že slutil svoj konec. Ko je poslal pri-r*"" *liko, je pripisal zaročen-"j "Kako dolgo ti bom še pi-' h H bi vse življenje, samo <" j, ffofetI Kriiaj „ r l"'»">al H padalom iz aeropla-t'*la zanenlo «« je precej da- * '"'sj na stran Francovih rr Takoj ho ga prijeli in ga 'ali z avtom v zapor. Vse Tuore je še posnel Para-''n filmski operater in po « tu gre zdaj kratki film L.'1"" mladega Slovenca začr-■ v obrazu od dima in aaj. zasliševanju je bilo Kri-/♦»tovljeno nadaljnje ftiv-r> prestopi v službo upor-I igne z uporniški-'♦H. da prArafte letališča in ttadtuh čet. Križaj Je to odklonil. Takoj nato je bil ustreljen. Tako se je končalo komaj 26 letno življenje sloven-skega letaka. Delovanje italijanske gospodarske zadruge v Julijski Krajini Te dni se je vršil 10. občni zbor italijanske gospodarske zadruge (Associazione Cooperativa Agraria Giuliana), iz tega je tudi razvidno, da deluje v Julijski Krajini že celo desetletje. Znane monopolistične prodaje, ki so bile posledica sankcij in to prisilna prodaja volne, žita, itd., je izvrševala ta Madruga na področju našega Primorja. Na tem občnem zboru so bili zanimivi referati, ki vsaj delno o-svetljujejo tudi gospodarsko delovanje našega kmeta. Goriška pokrajina je bila prva izmed vseh italijanskih pokrajin, ki je dala monopolu največ žita v primeri s pridelkom. Lanskega žita je bilo prisilno prodanega in oddanega 28,000 kvintalov, ki so vsega poslali v južno Italijo. Kmetjé so dobili za kvintal v trftaški pokrajini 109 lir, v goriški pa 108. Te cene so višje kot srednje cene na znanih žitnih tržiščih v Vidmu, Trevizu in Benetkah. V tržaški pokrajini je bilo letos prodanega žita zadrugi 18,687 kvintalov, v goriški pokrajini pa 18,101. Zaradi prisilne prodaje je morala zadruga ©tvoriti nova skladišča in to v Trstu, Hrenovici ter v Nogheri v furlanski nižini in v Idriji. Od vsega tega žita je bilo 29,000 kv. oddanih v mline videmske pokrajine, 4,000 kv. pa. je bilo določenih za mline v goriški po- krajini. Zadruga je zgradila za-riidi tega tudi svoje največje skladišče žita v Turjaku, ki lahko sprejme 10,000 kv. žita. Letos je zadruga, kakor lani odkupovala grozdje v Krminu in okolici. 96 vinogradnikov je prodalo na ta način 6,746 kv. grozdja. V Dombergu in Toma ju sta bili ustanovljeni novi zadružni vinski prodajalni. Tej zadrugi je bilo prodanih oz. oddanih 1,900 hI. vina, v Tomaju pa 268 hI 26 vinogradnikov. Cena vinu ni znana, toda poročilo navaja, da je bila precej višja, kot druge. S to ustanovo je bilo tudi veliko storjenega «lede umnega kletarstva. Kmetje iz okolice Toma-ja in Dornberga imajo v teh novih vinskih zadrugah lep primer kako je urediti na racionalen način vinsko klet. Toda ti lepi primeri navadno ostanejo samo lep primer, ker naši ubogi vinogradniki, ki mnogokrat ne pokrijejo niti stroškov s prodajo svojega vina, si ne morejo privoščiti modernizacije svojih kleti, ker je za današnje čase ta stvar nemogoča. Pri nabiranju volne je pomagala zadrugi vojaška administracija. Zadruga je izvedla tudi prodajo kokonov, za katere so kmetje dobili en milijon lir. V Romansu je bila ustanov; ljena nova mlekarna za vso okolico. Radi sistematične prodaje »o živinorejci na boljšem, ker prodajajo mleko po 60 cent., preje pa so prodajali po 35 cent Na pobudo kmetijskega ministrstva je bila organizirana prodaja istrskih lešnikov, 261 kmetov je zadrugi prodalo 390 kv. lešnikov. Ko je za čass sankcij po-manjkovalo krme, je ta zadruga prodajala nekako umetno seno oz. mešanico, ki so jo napravili TRZAâKA BAZA ZA VZHODNO AFRIKO Že takoj ob zaključku delne okupacije Abesinije je bil Trst proglašen za italijansko koloni-jalno bazo in zaupane so mu bile izrecno tako imenovane imperialne gospodarske, trgovske in transportne funkcije. Dejansko so se tržaški listi že ponovno sklicevali na to novo rešitev starega tržaškega problema. Tržaška luka naj bi postala izhodišče vsega trgovskega prometa med italijanskimi kôlonijami In gornjo polovico Italije. Listi so se zaradi tega celo že sprli z nekimi drugimi italijanskimi časopisi, ki so samo poskušali prisoditi Benetkam odnosno nekim drugim italijanskim lukam podobne naloge. Q V Trstu so Šli takoj na delo in V zadnjih mesecih so preuredili veliki silos na trgu Libertš v zbirališče vseh kolonistov, ki se bodo pričeli sedaj kar v masah selili s puško in krampom v rokah v zasedeno Abesinijo. Stvar so dobro organizirali. Iz-seljeniški center ima svoje spalnice, jedilnice, zabavišča in celo svoj posebni sanitejski in higi-jenski oddelek. Izseljenci se organizirajo prav po vojaško, tako da dobe celo svoje posebne kolonijalne uniforme, da se že tu porazdelijo v manjše in večje oddelke ter na to naglo odpravijo čez morje v nove, neznane kraje, kjer se jim vsekakor ne bo treba — kakor včasih — Šele ozirati za delom in kruhom. Taka masna organizacija kolonistov ima pa tudi svojo slabo stran, ker se morajo poedinci povsem podvreči vojaški disciplini in se odreči svoji privatni iniciativi in sreči. V Trstu so se pričeli te dni zbirati» prvi tisoči odhajajočih kolonistov iz Julijske krajine in bližnje bene&ke dežele. Samo iz Istre jih je prišlo pred dnevi 600, iz pokrajine Roviga pa celo 1000. Tržaški center, ki je v njem prostora za 2000 ljudi, se je zaenkrat dobro izkazal. V njem se je v zadnjem tednu zbralo okrog 4000 ljudi, ki so se deloma tudi že odpravili na daljno pot. Tržaški gospodraski krogi so bili pa iznenadeni, ko so bili delavci odposlani iz Trsta — z vlaki najprej v Neapelj, odkoder bodo šele s papniki nadaljevali svojo pot čez morje. Tržaške paroplovne družbe, ki so morale velik del svojega bro-dovja dati na raZi»olago voja.-škim oblastem za časa abesin-ske vojne,/»e čutijo sedaj prizadete, ko se Jim niti spričo njihovih tedanjih zaslug ne prizns pravica, da bi vsaj pri transir tu kolonistov v Vzhodno Afriko nekaj zaslužile. Tržaški krogi se bodo morsli pač še bolj zavzet« za to, da.bodo Tfstu vendarle o» čuvane, njegove imperialne go-spodarske funkcije. i - Informacije za we— Washington.—Vladni zaščitni odbor naznanja, naj vai delavci in uslužbenci pošljejo aplikacijo za svojo številko za starostno zavarovanje pod Imenom, pod katerim delajo. Kdor, ne dela pod svojim praVim Imenom, naj o tem obvesti zaščitno komisijo (Social Security Board) se|>a-ratno." Ako sam pošlje aplikaci Nov napredek kavčukarske unije Narasla je sa sedem novih postojank Akron.— (UNS)—Od prošlega septembra, ko#se je vršila konvencija, je kavčukarska unija narasla za sedem novih postojank, poroča njen predsednik Sherman H, Dariymple. Unija zdaj šteje nad »6,000 članov, od katerih je 25,000 v Akronu. Krajevnih unij ima 67. V štirih tovarnah v Akronu so kavčukarski delavci organizirani 100%; slično tudi v neka-;erih drugih krajih izven kavču-karskega centra. Pri Goodri-chu šteje krajevna unija 9000 ilanov izmed 10,000 družbinlh delavcev. Pri Goodyearju, kjer dela 13,000 delavcev, jih spada osem tisoč v kavčukarsko unijo. Pri Maple City Rubber Co*, so delavci zmagali po sedmih tednih stavke. Dobili so 10% zvišanje plače, znižanje delovnika, starostne pravice, enako plačo za delavce in delavke ln delno priznanje organisacije. Goodyearjeva tovarna v Cum-berlandu je na pritisk unije svi-*ala plače za sedem in pol centa na uro. Fisk kompanija v Chee-copee Fallsu, Mass., jih je zvišala za 10%, V Erie ju, Pa., je pri Continental Rubber Co. mlada unija isvojevala zvišanje za sedem in pDl odstotka. U. S. Rubber Co. je bila tepe-na v dveh sporih z unijo, v Rhode lalandu in Callforniji, kjer ima podružnice. Delavci so se organizirali pri obeh filijalkah. Glavno tovarno ima dražba v Detroi-tu, kjer je pričel s organlsatorič-nlm delom Bill Carney. Izgledi se, da bo padla tudi ta an ti unij ska trdnjava. Relifnim delavcem obetajo smetišče Vlada jih bo vrgla cesto blizu pol milijona na Washington.—(fV)—Cez nekaj tednov, 20. januarja, bo Amerika videla inavguracijo predsednika Roaserelta ta novi termin. Washington se že pripravlja na to veliko alavnoet, ki se bo razlegala po vsej deželi. Iste dni bo Amerika videla tudi nekaj drugega: večjo likvidacijo brezposelnih pri relifnem delu. Od "Zaščitnega" zaslužka bo zletelo vsaj 426,000 brezpo-slenih, ki delajo jx>d WPA. !*rl-zadetih bo okrog dva milijona in pol oseb. Administracija jih bo postavila—na lastne noge, brez beliča v žepu In z Jako mlzerno bodočnostjo pred seboj. Prav za prav se ta proces že ¡zvaja. Po odredbi relifnega ad-ministrstorja Hopkinsa Ima biti odslovljenih omenjeno število rellfnlh delavcev že do novega leta. Časa bodo torej imeli dovolj, da IkkJo lahko praznovali Inavguracijo nove administracijo, ji lahko priloži zadevne informacije, ti) je svoje pravo ime. Vse te informacije bo komisija hranila v Wage Records Office v Baltimoru, Md. je, sa katero so nedvomno glasovali 3. nov. Motno Je, da se Jim bo sredi januarja pridružilo le tri milijone ljudi, ki Dve od zaščitne" plače. Razlog sa delno likvidacijo re-ifnih del Je denar. V deželi je sicer denarja ko toče, toda rellf-ni direktor Hopkins ga nima preveč. Vsota $1,426,000,000 se [>liža koncu. V mesecu med 16. decembrom in 16. januarjem bo vlada potrošila $162,000,000 za razna rellfna dela, kar pomeni, da bo moralo biti črtanih s rellf-ne liste najmanj 426,000 delavcev, ker je ta vsota za toliko prekratka. Po 16. januarju bo Hopkinsu ostalo na rokah ie $120,000,000. Novi kongrea prične s rednim zasedanjem 6,- januarja. Prva stvar, s katero ae bo moral ba-viti, bodo nove apropriaclje za WPA. Da bo kongres dovolil nova sredstva, nI dvoma, toda vprašanje je, koliko. Kakor se sliši, je1 predsednik Roosevelt na ročil relifni administraciji, naj skrči izdatke na $100,000,000 na mesec ali sa več ko polovico od sedanjih izdatkov. Ce se ta govorica izkaže za resnično, to pomeni, da bo po novem letu odletelo več ko polovico brezposel nlh z rellfne liste. Taka Je torej situacija. Kaj je napotilo administracijo do tega koraka, je uganka. Ni pa nobena uganka, da bo posledice te politike občutilo vse delavstvo najbolj seveda prizadeti brezposelni. Občutilo jo bo, ker bodo likvidirani "cesarski" delavc prisiljeni iskati dela v privatnih industrijsh In prijeti sa vsako plačo. Ta povečana kompeticija na delavskem trgu bo učinkov* la porazno na vse plače. Dslsv cem v tovarnah sil kjerkoli bo bolj teftko zahtevati zvišanje al pa iti na stavko, če bodo znsll da so jih mesta pripravljeni za vezti desperatnl brezposleci. In s 1 Revidiranjem WPA ni to le teoretična možnost, marveč kon kreten fakt. Koliko vlada vedoma priprav Ija tla za to novo situacijo, n znano. Povsem možno Je, da za likvidacijo ali drastično omejitvijo WPA stoji želja kapitalizma, "da ae delavce drži na njihovem mestu." In nikdo bolje ne zna uvajati in izvajati tega načela kakor UberaloJ a la Roose velt. Njegova administracija je lahko prišla do prepričanja, da je kapitalizem zopet na dovol, trdnih nogah in ga likvidacija WPA, oziroma velika armada brezposelnih ne bo ogražala Sploh Je večja brezposelnost "dobrih" čaalh dobra za kapltali zem, ker preprečuje zvišanje mezd in tudi delavsko "oholost." Ob novi inavguraciji Rooseve ta je dobro, ako ima deiavatvo mislih ta nepismeni kapitalistični "zakon." Zapomni naj si tud resnico, da Ik> tudi v bodoče dobilo le toliko od vlade In svojih gos|>odarjev, kolikor bo mo^no Jim iztrgati. To pravilo bo veljalo tudi pod prihodnjo Roosc-veltovo administracijo. Avtna unija rekru-tira tisoče članov Zmaga pri Midland Steel ji je prinesla nov ugled Detroit. — (UNS) — Kakor v eklarskl in kavčukarski industriji, tako je tudi v avtni industriji ozračje nasičeno s unij sko kampanjo. Mih! avtnimi de-avcl rekrutira avtna unija tisoče novih Članov. Samo v De-troitu je dva zaporedna tedna vpisala nad 3000 članov na teden. Največ jih rekrutlrala pri )odge, Chrysler, Hudson, Pack ard, Midland Steel in Graham-Page kompanijl. Iz Flinta poročajo, da unija vpiše vsak dan od 100 do 160 novih članov. Pri Fiaher Bo-dy, kjer je bila uspešna sedeča stavka, jih je v desetih dneh dojila nad tisoč. Pred unijo je lapitulirala tudi uprava Reo kompanije v Ianalngu, ki je pristala na tovarniške volitve med kompanljsko ln avtno unijo. Zmaga slednje je zagotovljena. V tovarni Olds komim-nije v iatem mestu so se delavci uprli priganjaltvu e sedečo stavko v oddelku sa blatobrane (fenders)i Dosegli so znižanje produkcije od 66 do 48 kosov na uro. United Automobile Workers unija Ima fte okrog 100,000 članov ali približno £6% vseh av-tnlh ln pritikllnsklh delavcev. Nov prestiž Ji je prinesla osem* dnevna okupacijska stavka pri Midland Steel, v kateri so delavci dobili skoraj vse zahteve. Družba Je pristala na garantirano dnevno plačo, ki nadomesti akord no delo. Bazična plača Je zvišana za vae delavce 80 centov na 4sn — 10 centov na uro, plača ln pol za nadurno de k) in priznanje «nijakega tovar niškega odbora, ki bo z upravo reševal vse spore In zahteve. Ta stavka /e ustavila, obrat v več avtnlh tovarnah v Detroltu in vrgla okrog 76,000 začasno od dela. Okupacijski stavkarjl so se Imeli vsah osem dni izborno, nizi ranih delavcev na jugu je eno največjih nalog CIO. In tekstilna Industrija je glavna industrija pod Mason-Dfoonovo linijo. V sled tega je tudi zmaga pri Celanese korporacljl tolikega pomena za tekstilno unijo in CIO," Je rekel Gorman. Stavka je nastala, ker se družba lil držala nekaj tednov prej sklenjenega dogovora, v katerem je priznala tekstilno unijo. Unijo in delavce je hotela Izigrati s injektlranjem individualnega "kolektivnega" pogajanja in ignoriranjem tovarniškega odbora. Računala pa je brez krčmarja. Velika zmaga tekstilnih delavcev Celanese družba se podala po treh tednih boja p Nove spletke glode Španije v Ligi narodov (Narisi («vanj* ■ 1. strani.) raj, da Združene drŽave lahko moralno podpro vsako takšno akcijo. Madrid, 12. dec. — Fašističen napad na Madrid, v amerl od Ouadalajare, 36 milj eeverno-, vzhodno od glavnega mesta, Je bil včeraj odbit. Nato so fašisti poskusili z napadom na sapad-oem robu m*sta, a tudi brez u-j ttpaha. Ostri, mrzli vetrovi, ki zadnje dni brijejo s sneženih guadaramakih gora. zelo bičajo fašistične čete, ki taborijo v razbitih madridskih predmest- Jih. Po petih tednih neprestanih napadov na Madrid je Krancov položaj vedno slabši, Danea js očitno, da Franco ■ temi mo/-mi. kar Jih Ima danes, ne bo nikdar zavzel Madrida in naj kar itritit* poraz — rasen če u-pa na zadoMtno pomo/ iz Nemčije in Italije. Slika kaže gradajo U bo zvezal Has Krascl.ro z akn)em Maris. Aniiunijška firma pred êodihéem Mtiwaeti«* —N#kl menjšJnaki delničar J» vložil tožbo proti A. J. Mmlrmann é lloverson Htme kompafiiji, oziroma proti np-mm uradnikom, katere dolži. da mol sejo družbo. V tožbi zahteva. ( umberland, Md. — (UNS) -Velika Celanese korporadja, k uposluje 9000 delavcev in Izdeluje umetno svilo, se je po treh tednih stavke |>odala. Priznala je tekstilno unijo In pristala na takojšnje zvišanje plač od dvsh do sedem centov na uro. Dogo vor določa tudi proceduro za iz ravnavo vseh pritožb po skui>-nem odboru. Delavci so soglaano In z navdušenjem odobrili iiogodlai na velikem shodu in proslavili zmago s pohodom po mestu. Na svoji strani so Imeli vso koo|*-racijo CIO ln rudarsks unije, To zvišanje plač bo delavcem prineslo okrog $760,000 na lato. V posameznih slučajih jih Ik> tmel pravico še nadalje zvišati skupni odbor. V teh slučajih bodo veljavna tudi za nazaj, oziroma od 1. januarja 1H37 naprej. Francls (¿orman, pod|rred«ed-nik tekstilne unije, smatra to Ijogodlfo za "drugo večjo zmago organlzatfirtčnega programa in taktike no. Stavka Je bila dobljena prvič po saalugl mllltant-nosil rajonskih delsveev samih In drugih radi fine kooperacij« rumberlandaklh unij (U) ln glavnega od Ure IJMW "Zdi «e nam, da smo končno prodrli steno solldn«|rs Juga. Curnberlend je ključ do rajonske Industrije na jugu, kjer je kon-centrirane HS'* vae produkcije. Organiziranje milijonov neorga» Nova zmaga časnikarske unije Podal se je isdajatelj lista v Peoriji, 111. Chicsgo. —.(FP)— Zadnje dni e Časnikarska unija American Newspaper Guild naredila novo zarezo na svoji palici, ko se je .HMlal isdajatelj Peoria Journal-Transcrlpta Carl Slane. Priznal je unijo brez vsakih pridržkov n podpisal kolektivno pogodbo. Ta določa zvišanje plač, odslo-vltveno plačo, krajši delovnlk, zravnavanje pritožb po unij-skem odboru. O odslovit vi nekega fotografa, ki je delal pri listu osem let, bo odločala arbitraža. V Illinoisu je to prva zmaga časnikarske unije. Pri omenjenem listu Je nedavno letos že drugič nastala napetn situacija. Izdajatelj je kapituliral, ko so se Časnikarji Izrekli za stavko. Prihodnji list na vrsti je Atwnd-post, nemški dnevnik v Chicago, pri katerem so se sačela pogajanja med unijo ln izdajateljem. Od angleških dnevnikov v Chl-cagu je Dally Times že precej dobro organiziran. Mnenje unijshega iieta o konvenciji ADF Kenosha, Wis.—"Rasen nekaterih leglslativnih točk, kstere podpirajo val elementi v delavskem gibanju, Je bila prošla konvencija Ameriške delavske federacije, ki se Je vršila v Tampl, Fla., razočaranj« skoraj na vsej črti," pravi Kenosha Labor, glasilo centralne delavske unije. "Ton konvencije je bil defltlstl-čen. Pesimizem Je gledal Is vseh kotov, Brltka resnica Je, da se nekateri dobro plačani uradniki mednarodnih unij bolj zanimajo, da obdrže svoj« pozicij« kakor pa za izboljšanje mezdnega standarda delavcev. Nekateri teh se celo boj® moč-nega delavskega gibanja," pravi list. 100,000 qblek za ipaneke brambovce New York.—Newyorâki krojaški delavci bodo v prihodnjih tednih iMislali 100,000 oblek španskim delavcem. Akcija Je bila pod v se ta na shodu, katere-ga s« J« udeležilo »OOO članov krojaških unij. Glavna govornika sta bila Kurt KoMenfeld, bivši pruski justlčnl minister, lu llelach Epstein, |Miročevalec Jewish Dayja, Ui sta s« vrnila iz ftpanij«. Novo obleko bo zbiral posebni uiiijskl odbor, ki zastopa 250,000 krojaških, klobu-čarskih, krznarskih In čevjar* skih delavcev. ris »«idišče na« t «v i svojegs upravitelja radi nekomp«t*ntno«ti uradnikov. Druftba vodi ž« dalj ¿asa m ii lian Loo opazki jo proti unijam In Je v zadnjih letih Izzvala že vel stavk Uposluje Hoo dHavcev, od katerih Je okrog #60 organiziranih v rasnih unijah A OF. TJTuL 1 f\ 3HOPP/NO I Iv DAYS LEFl| (j«H, U iweateRU ttU^LCRsl ANO 50CKSI »PQ«TSj BUY 0/UÍSTMAS SEAIS Ü r ____y " NaJsa*e»IJIve)Ae daevse delátate v set I ae t daevsibs 'Treet a-U." AH Mil čtiste rssà éaal KRIŠTOF DIMAC Spisal JACK LONDON. — Is prevedel FRANCE MAGAJNA "Povej mi, zakaj si plačal staremu Sanderao- nu petindvajset tisočakov? Ali boi povedal?" "Vilko, ti me mučil," je rekel Dimač. "Pa naj bo. Izbral sem si U kraj za svoje letno bivališče. Mirno in tiho je tukaj in me mika, da bi se takoj nastanil. Zal, da ti in tvoji prijatelji poskušate mir in tišino tega kraja uničiti. Brez miru in tišine je pa letovišče na deželi brez vrednosti." "2e prav, ampak na moje vprašanje še niai odgovoril," je rekel Vilko Slanovec. "In tudi ne bom, dragi moj Vilko. To je čisto osebna zadeva in ae tiče aamo mene in starega Dwighta Sandersona- Bi rad vedel še kaj drugega?" "Kaj pa tisti železni drog In jeklena vrv, ki si ju oni večer imel na saneh?" "Tisto pa naj ti bo deveta briga. Sicer pa nimam nič proti temu, če ti Cok pove." "Kajpada," je Cok hitro in Željno posegel vmes. Žeje odprl usta, pa se je premlalil in se obrnil k Dimaču. "Strogo zaupno, med nama rečeno, nobenega zlomka nič ne briga, kaj imava na saneh. Stopi noter. yaa slaat bo iz kave izkipela." • % \ Vrata so se zaprla in družba tristoterih ae je začela mrmraje deliti v manjše akupine. "Pravim, Slanovec," je nekdo rekel, "mislil aem, da naa boš zarea nekam pripeljal." "Se malo ne!" je robato odvrnil Slanovec. "Trdil sem le, da nas bo pripeljal Dimač." "In zdaj smo tam." "Vi veste o tej stvari, kolikor jaz. Val pa vemo, da ima Dimač nekje nekaj oaoljenega. Cemu naj bi bil sicer plačal staremu Sanderso-nu petindvajset tisoč? Gotovo ne za stavbišče." Splošno pritrjevanje je odobrilo Slanovčevo modrovanje. "Kaj pa zdaj ?" je nekdo čemerno vprašal. "Jaz grem zajtrkovat," je veaelo izjavil Wild Water. "To pot si nas zapeljal v zagato, Vilko." Ob pol devetih, ko se je že povsem zdanilo, je Cok previdno odpri vrata. "Zlomka," je vzkliknil. /'Nazaj v Dawson ao Jo pobrisali. Mialil sdm, da se bodo kar tukaj utaborili." "Le potolaži sel Priplazili se bodo nazaj. Ako me vae ne vara, bova imela pol Dawaona pred hišo, še preden bova opravila. Zdaj pa le pljuni v roke in pomagaj! Delo ne čaka." "Za Boga! Povej mi no, čemuyvse to," je Cok tožil in prosil, ko sta uro kasneje ogledovala sad svojega dela. V kotu koče je stal vitel z brezkončno vrvjo, ki je tekla okoli dvojnih valjev. Dimač je vitel nalahko zavrtel. Vrv se je nategnila in zaškripala. "Zdaj pa pojdi pred hišo in poslušaj, kako se sliši." Prisluškovaje pri zaprtih vratih, je Cok slišal kakor bi vreščal vitel, ki vleče rudo iz jame na površje. Nehote je poskušal ugeniti globino roba, iz katerega je, po glasu vitla so-deč, prihajala ruda. Sledil je odmor, med katerim si je mislil, da vidi vedro, ki niha pod vitlom. Nato je slišal hitro odvijanje vitla in zamolkel tolk, kakor ga napravi vedro, ko zadene na dno rova. Žareč od veselja, je odpri vrata. "Zdaj se mi je posvetilo. Jaz sam bi bil kmalu verjel, da imava v koči rudnik. Kaj pa zdaj?" Zatem sta navlačila v kočo kakih dvajset sani kamenja. Ves dan uta imela posla preko glave. Ko «ta povečarjsla, je rekel Dimač: "Odpelji se na saneh v Dawson. Sani in pse pusti pri Hrecku. Bo že on poskrbel zanje. Ker bodo nate pazili, naroči Hrecku, naj gre v prodajalno, kjer naj kupi ves razstrelivni smodnik, kar gu imajo v zalogi. Več kot nekaj sto funtov ga gotovo nimajo. Dalje naj Breck naroči pri kovaču pet, šest svedrov za vrtanje skalovja. Breck itak ve, kako se kamen lomi, in bo kovaču lahko pojasnil, kaj hoče. Dalje daj Bre-cku opis najine tukajšnje posesti, da jo bo lahko vknjižil pri zlatorudniškem komisarju. Končno bodi ob deseti uri na glavni ulici in poelušaj! Zapomni si, ,ne maram, da bi bili razatreli preglasni. Toliko, da jih Dawson sliši. Zažgal bom tri in vsak bo nekoliko močnejši od prejšnjega. Potem mi boš pa povedal, kateri je bil primeren." Ko se je tisti večer ob desetih Cok sprehajal po glavni ulici, je opazil, da ga zasleduje mnogo radovednih oči. Kar hkratu je zaslišal medel oddaljen pok. Trideset sekund po- vdove, da stopi z njo v pismene zneje je zopet zabobnelo, pa že tako glasno, da ao tudi sprehajavci postali pozorni. Potem se je razlegel tretji pok, ki je bil tako silen, da so zašklepetala okna in da so ljudje pritekli na cesto gledat, kaj se je pripetilo. "Imenitno si jih potresel," je uro pozneje sopihajoč zatrjeval Cok, ko je dospel v kočo na Trarara. Pograbil Je tovariša za roko. "To ti je bil prizor. Ali si že kdaj brcnil v mravljišče? Prav tak je zdajle Dawson. Po glavni ulici jih je kar gomazelo in brenčalo, ko sem odhajal. Jutri bo pri nas toliko ljudstva, da se bo najina koča kar skrila. In če le količkaj poznam zlatoiskalsko čud, bi rekel, da se jih že zdaj nekoliko plazi okoli voglov." Dimač se je nasmehnil, stopil k sleparskemu vitlu in napravil par vreščečih vrtljajev. Cok je izmed stenskih hlodov izpulil nekoliko mahu in si napravil opazovalne špranje. Potem je upihnil svečo. "Zdaj," je zašepetal čez pol ure. Dimač je počasi začel obračati vitel. Cez nekaj minut je preneha). Nato je vzel kositrno vedro, napolnjeno s prstjo, in drsal, butal in škrtal z njim ob kamenje, ki sta ga bila na-vozila podnevi. Potem si je prižgal cigareto in zasenčil z obema rokama svit užigalice. "Trije so," je šepetal Cok. "Poglej jih no. Takrat, ko si napravljal z vedrom tisti glas, so se kar zvijali. Zdajle eden kuka skozi okno." • .... Dimač je krepko potegnil dim iz cigarete, da je zažarela, in je pri njenem svitu pogledal na uro. "To stvar morava delati redoma " je dehnil. "Vsakih petnajst minut bova izvlekla eno vedro. 1 Medtem pa . . ." Zgenil je vrečo v tri gube, jo položil na aka-lo, nastavil dleto, vzel kladivo in začel razbijati. i "Krasno, krasno," je radostno šepetal Cok. Neslišno se je priplazil do špranje. "Glave tiščijo skupaj in le malo manjka, pa bi videl, kako pregibljejo ustnice." Delala sta tako do četrte ure zjutraj. Vsakih petnajst minut sta navidezno privlekla na površje po eno vedro. Vitel je škripal in se vrtel, vlekel pa ni ničesar. Ob štirih šele Je obisk odšel. Dimač in Cok sta pa legla spat Podnevi je Cok pregledal stopnje v snegu. "Vilko Slanovec je že bil med njimi. Poglej, kako velike so!" Dimač se je ozrl na reko. "Pripravi se, obisk dobiva. Dva gresta čez led." "Hm! Počakaj, da Breck ob devetih vknjiži najine deleže. Takrat jih bo najmanj dva-tisoč prekoračilo reko." 'in vsi bodo govoričili o zlati žili," ae je Dimač smejal. "Glavni vir klondiškega zlata je končno najden." Cok, ki je splezal na vrh atrme skale, je gledal z očesom strokovnjaka na posest, ki sta si jo obmejila. (Dalj* prihodnjič.) — Z12Î2221 Po nekaj dneh je že prejel ime- D^-U-^n L IrnTIVlir-nik a fotografijami deklet in rOZUTOD ID KOZmiC" vdov, ki so se ponujale v ženi-tev. Vse je natančno p reč i tal, vsako sliko skrbno ogledal. Oči ao mu švigale od ene slike do druge, medtem ko je sanjal, kako si bo uredil bodoče življenje. Ko je imenik dobro pregledal in premotril vse slike, je opazil tudi malo zapreko. Ta je bila v priloženem pismu, kjer je bilo rečeno, da mora* postati član žepitovanjske zadruge, če hoče dobiti natančne podatke in naslove o v imeniku omenjenih ženskah. Članarina stane le tri dolarje za pol leta, a vsak mora poslati zaeno z denarjem tudi svojo sliko. Peter se ni dosti obotavljal. Poslal je članarino in svojo sliko in zahteval od posredovalnice, naj mu pošlje naslov bogate no žfcrenje V Stockholmu so podelili letošnje nagrade za naravoslovne znanosti. Nagrado za fiziko ai delita odkritelj kozmičnih žarkov prof. V. P. Hess iz Innsbrucka in odkritelj pozitrona, dr. Ander-aon h Paaadene. Istočasno je nemški raziskovalec prof. Debye z Berlina prejel nagrado za ke mijo. S tem so bili odlikovani glavni proučevatelji enotnega problemskega kroga. Njih delo, d je usmerjeno v prvi vrsti v eksperiment, zadeva namreč čudne zveze med drobno gradnjo snovi in nekimi žarenji. Frank K roll: Petrova ženitev Peter je spadal.v grupo fantov, ki vse dobro premislijo predrto se odločijo. Ko Je njegovo srce zahrepenelo po ljubezni, je začel razmišljati o ženi-t vi. Star je bil 24 let, priku|>en in razumen dečko; kdor ga je |H>znal. ji» vedeL da Ihi lahko našel nevesto. Ampak Peter je znal računati in je upošteval tudi finančno stran vsakega problema. Hotel je leno, ki mu bo prinenla denar. Nekega dne je kupil revijo, zavil v mestni park in s«» poglobil v iitanje povesti o kravjih pastirjih na zapadu. Prijetno »e mu je zdelo v «»enci jhkI košatimi drevesi, a kmalu so ga zmotili koraki v bližini. Ozrl se je, ds vidi. kdo prihaja, a že je stal pri njem njegov stari , prijatelj. Zapletla sta ne v govor in Peter je izvedel, da *«« je prijatelj pravkar vrnil Iz rudnika v hribih, kjer je \e<^ meneerv kopni zlato rudo. Na-lsredovalnico, katere inio j«> bilo v oglasu, pa bo kmalu prejel fotografije de- klet, ki bi se rado omožile. "Nič se ni treba sramovati," je pristavil. "Ce se hočeš oženiti, obrni se na posredovalnico." Prijatelj je nato odšel in Peter je zopet pričel listati po reviji, da še kaj iztakne, kar bi ga zanimalo. Po glavi mu je rojilo, na kakšen način bi naj laglje dobil bogato nevesto. Zopet se je zazrl v oglas, kjer je stalo črno na belem: "Stirideaet let stara vdova se želi omožiti. Pripravljena je stopiti v pismene stike x vdovcem ali fantom v svrho možitve. Lastuje šeat-sto akrov obsegajočo farmo, na kateri živi s svojo osemnajst let ataro nečakinjo." "Tukaj bo nekaj zame," je vzkliknil Peter. "Prav lepa prilika se mi ponuja. Ako ne bo s ataro nič, se bom pa nečakinje oprijel." Prav pri srcu ga je poičegetalo, ko je pomislil na osemnajst let no dekle, tako se je razveselil. Bogata vdova brez otrok in poleg nje nečakinja, to Je že nekaj, Peter se je nemudoma odpravil domov, napisal pismo posredovalnici in jo pmajl, naj mu |H»ŠIJe imenik vdov in deklet, k bi se rade omožile. Pismo Je vrgel v poštni nabiralnik in potem nestrpno čakal odgovora. Ni mu bilo treba dolgo čakati gONDBLJBK.H.DPrpvnD, Dr. Anderson deluje v velikem aboratoriju univerze v Pasade-ni, Calif., |n je eden izmed prvih sodelavcev alavnoga fizika Mili-kana, ki ae je bil posvetil posebno vprašanju elektronov in koz-pičnega žarenja. Med najmanjšimi delci elektrike in stvari poznamo že davno elektrone, kl so nabiti z negativno elektriko. Ze pred tremi leti je oj>ozoriI angleški fizik in nagrajenec z Nobe-ovo nagrado prof. Dirac, da se dado neke enačbe, ki izvirajo iz teorije, le tedaj do kraja razložiti, če poznamo obstoj nekega najmanjšega, pozitivno nabitega delca. Že tedaj je proi. Dirac govoril o pozitronih. Anderjon je zasledoval to mieel na podlagi nekih pojavov pri svojih eksperimentih in je te najmanjše, pozitivno nabite delce materije in elektrike tudi v resnici našel. Ti pozitroni se včasi imenujejo tu di pozitivni elektroni. Imajo isti naboj kakor negativni elektroni, samo nasprotne vrste, atomama masa pa kaže tudi isto vrednost kakor stari elektroni. Znanstveniki jo označujejo z 0.0006. Po-zitrone je mogoče napraviti "vidne" prav tako kakor druge najmanjše delce snovi; njihove tire so že fotografirali. Da se po naboju razlikujejo od navadnih elektronov, je najbolje razvidno iz tega, da ae v magnetnem polju odklonijo v nasprotni-smeri kakor elektroni. S pozitronom poznamo sedaj torej pet elementarnih delcev, ki sestavljajo materijo: elektron, pozitron, nevtron (najmanjši, nevtralni delec, če ne upoštevamo še nesigur-nega nevtrina), protron (jedro vodikovega atoma) in delec alfa, ki ga smatramo za jedro helijevega atoma. * Med vsemi znanstvenimi problemi zadnjih let je le malokate-ri v tolikšni meri zbudil zanimanje tudi širokih plasti kakor problem kozmičnega žarenja. Ce ne drugače, ao zvedeli tudi preprosti ljudje za ta problem ob priliki stratosfernih poletov, ki so biH spočetka namenjeni v prvi vrsti njegovi rešitvi. Kozmično ali višinsko žarenje je ugotovil prvič z vso gotovostjo prof. Hess v letih 1912-13. S pomočjo balonskih poletov je mogel znanstvenik s svojimi so^ delavci dognati, da sila kozmičnega žarenja z višino narašča. Iz tega je torej sklepal, da ti žarki ne morejo izvirati iz zemlje, temveč iz avetovne prostornine. Pozneje je postalo proučevanje kozmičnih žarkov eno glavnih razi-skovalnih področij fizikalnih znanosti, posebno pa v trenutku, ko ao se pokazale neke določene zveze z atomarnimi dogajanji. Kozmično žarenje povzroča n. pr. pri stiku z materijo izredno zamotane in delno še ne popolno- atike. Kmalu je prejel od posredovalnice odgovor, sliko vdove in njen naslov. Slika je kazala okrog dvajset let staro žensko, lepe in vitke postave, ampak Peter je takoj zaslutil prevarp. Vdova je vendar stara 40 let, slika pa kaže mlado dekle. Vseeno se jo odločil, da ji bo pisal in povabil, nikj pride v Salt Lake City. Bogata vdova je živela v državi Montani. Ko je prijela Petrovo pismo, je sklenila, da se bo odzvala povabilu mladega snubca. V spremstvu nečakinje jo odšla na železniško postajo, se vsedla na vlak in odpeljala v Salt Lake City, prej pa je še brzojavila Petru čas prihoda. Nekaj ur pozneje je bil Peter že na železniški postaji in čakal prihoda vlaka. Ko je prisopi hal, je skrbno ogledoval sliko in potnike, ki so izstopali, med caterimi je morala biti njegova neVesta. Končno je opazil bolj staro gospo, tik nje pa mlado, smehljajoče 'Se dekle. "To morata biti botfita vdova in njena nečakinja,1- ši je mislil. Ko sta stopili bližje, je izginil vsak dvom. Bili sta res ženska, katero je povabil in njena nečakinja. Podali so si roke in Peter je izvedel, da je nečakinji ime Mirni. Odšli so vsi na ulico in stopali proti bliinjl restavraciji, da se okrepčajo. Petru je bilo nerodno, ko sta ga Ženski prijeli za roko in je moral stopati med njima. Zdelo se mu je, da je zašel v pa^t, iz katere bi se rad izmuznil in oddirjal proč, da ga ne bi nikdar dohiteli, ampak tega nI ifral storiti. Igro je začel sam, zato je njegova dolž nost, da jo izpelje do konca, pa naj se zgodi kar hoče. Pri srcu mu je bilo težko in že se je odločil, da ne bo poročil stare vdove, čeprav bi imela milijone, nečakinjo je bila styar povsem drugačna. £ila je ljubka stvarca, s katero bi se dalo živeti. Po kosilu v restavraciji so vsi odšli v hotel, kjer je vdova naročila sobe za vse. Kmalu so se podali k počitku, toda Peter ni mogel zaspati, ker ao mu po glavi rojile različne misli. Tuhta je, na kakšen način se bi naj-laglje iznebil stare vdove in pri dobil nečakinjo, pa mu ni nič pametnega padlo v glavo. Te misli so mu kratile spanje pa se je odločil, da ae bo vtiho-tapil v sobo, kjer je spala Mimi Potiho je odšel in v temi pri-capljal do vrat sobe, kjer je mislil, da bo našel lepo nečakinjo atare vdove. Poiskal je po-ateljo in se vlogel, toda zjutraj, ko se je prebudil, ga je čakalo preeenečenje. Zašel je bil v ao-'m* ja«ne pojave. Takšni posku-bo, v kateri je ležala stara vdo- «j ao privedli prej imenovanega va in tako spoznal prevaro. ameriškega učenjaka Andersons Pozneje pa ae je vse lepo iz- na sled pozitivnih elektronov. In odprto, temveč zakrivljeno in morajo potemtakem tudi svetlobni žarki opisovati zakrivljene poti, se svetloba končno vrača zopet do svojega izhodišča. Kozmično žarenje pa je po mnenju prof. Regenerja žarenje, ki je že večkrat prepotovalo veaeljnost in zadeva sedaj bolj slučajno ob našo zemljo. * . Prof. Debye, zdaj ravnatelj Zavoda cesarja Viljema v Berlinu, je eden najpomembnejših eksperimentatorjev našega Časa. Njegova pozornost velja najrazličnejšim pojavom, in tako oe ba-vi tudi z raziskovanjem nizkih temperatur in zghidnje moleku-lov. Debye je kot eden prvih znan-stvenikov jtokazal na zveze med magnetizmom in globokimi temperaturami. Uspelo mu je kemi-zem in magnetizem združiti za proizvajanje nizkih temperatur. Postopek je na kratko sledeči: gre za to, da se magnetske soli z že obstoječimi globokimi temperaturami na ta način še dalje ohladijo, da jih najprvo pri teh klanjajo. Ûkionske podobe, temperaturah magnet i zi ramo, a ko so dosegle temperaturno ravnovesje rf svojo okolico, se z de-magnetizacijo na določen način pripravijo do magnetskega dela, fci ima za posledico to, da se ter peratura še bolj zniža. Ta mUM pek je omogočil, da so doseg Jiit?pin* nad abR°lutno n člo. Absolutna ničla je, kakor! znano, sploh najnižja mozn temperatura 273 stopinj pod ni člo. • Kar se tiče molekularne zm be, uporablja prof. Debye met do, ki omogoča to sklepati o t, zgradbi na podlagi raziskovani žanlnih pojavov. Vse, kar im sposobnost do valovanja (n pi svetloba), mora interferirati! p0 jav interference povzroča, < svetloba ugaane. čim pomnožim luč z lučjo in se združi vrh va z nižino vala. Ce smatramo Ho entgenove žarke za valovni po jav, tedaj morajo imeti pač spa sobnost do interferiranja. Usp lo je doseči celo interference z lektroni, kar se sklada s teorij^ ki priznava elektronom sposob nost valovanja Debye je v tei pogledu s prof. Schererjem izd metodo, po kateri se elektrons žarki ob kristalnih praških nastajajo pri tem, je mogoče fo tografirati, njih analiza nam kaia potem točno zgradbo krista lov, ki jih hočemo preiskati. I M. B. k. Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TPIMWiEI^^ft EIlIXIR ~ OF BITTER WINE Ne bodite etiinji neprebavnosti - NABOČITS n PROSTI VZOREC — Trinar'a Bitte. Wins Co. 544 8. Walla St., Chicago, III ' Poiljita mi brezplačni vsorec. Ima .. Naslov teklo. Nečakinja se je bila zaljubila v Petra in kmalu sta se poročila Po poroki sta prebila medene tedne v coloradskih hribih, potem sta se pa vrnila na posestvo stare vdovo. Peter je Na ta način spada torej delo prof. Hessa in prof. Andersona na neki način skupaj in je popolnoma pravilno, da sta bila tudj skupaj nagrajeria. Posebno zanimivo je vprašan NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 10. redne konvencije ss lahko aarsči na list Prosvets ta prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is ena druiine k eni asreé. nini. List Proaveta stana sa vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 is eno letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri asesmentu $1.20 u tednik, so Jim to prliteje k naročnini. Torej sedaj ai vsroks, re«, da Jo list predrag sa člane 8.N.PJ. List Prosveta Jo vala lastnina ta gotovo Jo v vsaki drnšlni nekdo, Id U rsd čital list vssk dan. Cena lista Prosveta Jo: Za Zdroi. državo In Kanado.$0.00 1 tednik in.............. 4.80 S todalks in.............IM t tednike In.............S.40 4 tednike in.»........... 1.S0 5 tednikov in............ nič Za Evropo Jo%. Izpolnite spodnji kapon, priložite potrebno vsoto densrjs sli Money Ordor v pisma la si naročite Prosveto, Hat. kl je vaša lastnins. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿lan SNPJ, ali če se preseli proč od družino in bo sahhsvsl ssm «roj list tednik, bodo moral tisti član is dotične družino, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu listo, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tegs ne štora, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 3067 So. Lawndale Ave, Chicago. HL 1 ) 1 Priloženo pošiljam naročnino sa liât Proaveto vsoto $...... Ime....................................Čl. draštrs št........ Za Cicoro In Chicago Je....$7.50 1 tednik In..............610 t tednika In..... ......5.10 8 tednike In.............»* 4 tednike in.............2.7« B tednikov In............1J0 »oeeeoeooe ^0-00 1) Naslov ......................................................... Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročnini od slodečih ftasov mojo družine: ž) k...................................»... .čl. draitrs It......... J)..'.......................................čl. druitrs it........ 4)...........i.............................ČL draštrs It........ S). .ČL draitrs it. Mesto .Država Nov naročnik..................Star naročnik. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA po čudnem naključju postal bo- j«, na kakšen način oziroma kje gat človek, ko mu je vdova izro- kozmično žarenje v veeoljstvu čila veliko posestvo. Imela ga prav za prav nastaja. V tem poje rada in včaei mu je pritisni- «ledu se mnenj* raznih učenja-la gorak poljub, da ga tako o- kov *lo razlikujejo. Nekateri pomni na tiato noč v hotelu, govore n. pr. o spreminjanju ma-Mimi ni bila nič jezna in tudi terije v energijo. drugI govore ne ljubosumna, ker je vedela, spet narobe o spreminjanju e-da jo Peter v resnici ljubi. Sa- nerjrije v materijo. Trenutno i mo včasih, ko je bila izredno ma največ pristašev nazlranje, razigrana, mu Je požugala s pr- da nastajajo kozmični žarki v no-stom v svarilo, naj pazi. da se tranjoeti stalnic. Tu obatoje temne bo ponovno prevari! in zašel perature, ki gredo v milijone sto- X v napačno sobo. Ali ste naročeni na 'Proaveto'? Podpirajte «vej Urtî istni pinj. Zelo zanimivo teorijo o kozmičnih žarkih je isrekel znani prof. Regener. Ker po relatlvno-teoriji vesoljstvo ni ravno v tiskarsko obrt spadajoča shode, vizitnlce, čaunika koj'hc, .U.CU..J,, v slovenskem, hnsUkett slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jenku in urugia Tiska vabila za veselice in knjige, koledarje, letake itd VODSTVO TISKARNE APELIRA ^A S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Clanstvi Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarn« Cene smerne, anijsko dok» prv« *rsU Pilita po iafomočijo na naslof: S.N.P.J. PRINTER Y 2657-S9 SO. LAWNDALB A VEM F ^ Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ___• ,QiJS V Tam se dobe aa želje tssdl esa