PoStnlno platano o gotovini 17 f}atUlani, sreda 22. tctetck 1937 Cena din 1 S Ul). 90 Z Ilustrirano prilogo „Teden o sliknh «1 teto II. Nemške skrbi radi sestanka v Benetkah Dunaj, 22. aprila. Pred odhodom je kancler Schuschnigg izjavil dopisniku Štefanija: Moj sestanek bo v okviru rimskih protokolov, ki že tri leta uspešno urejujejo vprašanja med nami. V smislu teh protokolov imamo popolno svobodo akcije na vse strani in lahko sklepamo stike z drugimi sosednimi državami, ki naj bi bili koristni gospodarskim odnosom med državami rimskega protokola. Reči moram, da so pogodbe med Avstrijo in Italijo znatno zboljšale naše gospodarstvo vkljub krizi. Reči moram, da se moramo zato zahvaliti samo Mussolinijevi uvidevnosti. Namen Goringovega obiska Dunaj, 22. aprila, m. Snoji ob 10 je avstrijski kancler dr. Schuschnigg odpotoval v spremstvu zunanjega ministra dr. Schmidta ter treh višjih uradnikov preko Beljaka in Trbiža v Benetke, kjer bo imel danes sestanek z Mussolinijem. Na Dunaju je izzvala veliko presenečenje vest, da je neposredno pred sestankom, ki ga bo imel dr. Schuschnigg z Mussolinijem, nenadoma včeraj dopoldne prispel v Rim Goring, kljub temu, da je bil včeraj Hitlerjev rojstni dan. GSring se je v Nemčiji sestal tudi s Horsenauom ter bo tako pred sestankom Schusch-nigga in Mussolinija mogel obvestiti italijanske vladne kroge tudi glede vprašanj, ki tvorijo glavni predmet razgovorov glede ureditve Srednje Evrope in o vedenju germanofilskib krogov v Avstriji. Francosko časopisje trdi, da ima Goringova pot v Italijo namen, poizvedeti, kakšno je stališče Italije do Nemčije po zadnjih dogodkih. V Ncm-iiji baje prevladuje vtis, da hoče Italija s svojo politično delavnostjo in mrežo novih zvez nemški vpliv v Srednji Evropi in na Balkanu izpodriniti. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da Italija ne misli iskreno držati sporazuma z Nemčijo, marveč hoče predvsem sebi zagotoviti čimveč prijateljev in zaveznikov. To nemško nezaupanje se kaže že od začetka zadnjih italijanskih političnih akcij. ltali|a*Jugoslavija> Avstrija* Nemčija Rim, 22. apr. m. Udeleženci današnjega sestanka v Benetkah so večinoma že vsi odpotovali v Benetke. Včeraj popoldne je odšel tja italijanski propagandni minister Dino Alfieri ter avstrijski poslanik v Rimu Berger Waldenegg. Mussolini in zunanji minisjer grof Ciano sta odpotovala ponoči v Ancono ter bosta danes zjutraj nadaljevala pot prati Benetkam ali z letalom, ali pa z jahto »Au-rora«. Sprejem avstrijskega kanclerja dr. Schusch-nigga bo danes dopoldne ob 11 na postaji Santa Lucia v Benetkah. Za časa svojega bivanja v Be-' netkah bo Mussolini stanoval v Doževi palači. Ob priliki tega sestanka med Mussolinijem in Schusch-niggom je list »Corriere de la Serra< objavil članek, ki med drugi mpravi, da Dunaj leži ne samo zemljepisno, ampak tudi politično na oni črti, ki vodi iz Rima v Berlin. Zaradi tega nihče ne more trditi, da Dunaj predstavlja kakšno zapreko na osi Rim—Berlin. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne moro vplivati na itnlijansko-avstrijske odnošaje, kakor tudi ne na odnose, ki vladajo med fašistično Italijo in nacionalno-socialistično Nemčijo. Italija smatra italijansko-jugoslovanski sporazum kot potrebno razčiščenje položaja na Jadranu, ki so ga nekatere diplomatske 6kupine skušale ovirati. Ta sporazum ne more škoditi tudi Avstriji in ne nasprotuje niti načelom rimskih protokolov. Zaradi tega tudi ne bo nobenih sprememb v italijanski politiki, ki bi upravičevala spremembe kurza v Avstriji. Amerika obupuje nad svetovno gospodarsko konferenco London. 22. aprila. Norman Davis, zastopnik ameriške vlado na svetovni sladkorni konferenci, bo takoj po koncu konference odpotoval v Ameriko, ne da bi čakal začetka razorožitvene konference. Ta njegova odločitev je posledica vtisov, ki jih je dobil za svojega bivanja v Angliji. Ta čas se je prepričal, da so nade za sklicanje kakršnekoli mednarodne gospodarske konference, katere bi sc mogla udeležiti tudi Amerika, tako šibke in možnosti tako oddaljene, da se mu ne splača več čakati v Evropi. Van Zeclandovo raz-iskavanje svetovnega gospodarskega položaja, ki sta inu ga poverili Anglija in Francija, bo trajalo precej mesecev, tako da bi se gospodarska konferenca nikakor ne mogla začeti pred koncem letošnjega leta. Oboroževalna tekma v Evropi se nadaljuje in ni moči po sedanjem stanju pričakovati, da bi kako evropsko odposlanstvo prineslo na razorožitveno konferenco v Ženevo kake pametne in sprejemljive predloge. Ker je tudi ameriško javno mnenje prepričano, da ne more priti do gospodarskega poniirjenja na svetu prej, preden se ne doseže politična stalnost, zato ni praktičnih razlogov, da bi se gospodarski zastopnik USA še dalje mudil v Evropi. Polfsko-romunska protisovjetska zveza Bukarešta, 22. aprila. AA. Pat: Uradni program Beckovega obiska v Bukarešti je naslednji: V četrtek bo poljski zunanji minister obiskal An-tonesca v njegovi zasebni rezidenci. V petek bo avdijenca in kosilo pri kralju Karolu. Zvečer bo velika slavnostna večerja pri zun. ministru Anto-nescu. V soboto bo kosilo pri predsedniku vlade Tatarescu, v petek in soboto pa se bosta večkrat sestala Beck in Antonescu s Tatarescom. V soboto zvečer bo objavljeno uradno poročilo o teh se- Ustanovitev enotne španske nacionalistične StrankC Franco «>e»a avtoritarno državo St. Jean de Lui, 22. aprila, o Vse španske nacionalistične radijske postajo so razglasile odlok generala Franca, s katerim se združujeta obe politični skupini v nacionalistični Španiji v eno stranko. Ti skupini sta Organizacija španskih sindikalistov, Španska falanga, ter bojna organizacija tradicionalističnih karlistov, Requetes. Nova stranka, ki bo edino veljavna na ozemlju nacionalistične Španije, se bo imenovala »Falange Espanola y Tradicionalista de la Jons«. Vrhovno vodstvo nove nacionalistične stranke je prevzel državni poglavar general Franco sam. Isti odlok razpušča vse ostale politične stranke in oborožene organizacije. Ta Francov sklep pomeni prvi korak do bodoče avtoritarne in totalitarne španske države. — Ukrep določa da pomagata državnemu poglavarju kot voditelju 6tranke tajništvo in na- rodni svet Tajništvo mora skrbeti za notranjo izgradnjo strankarske organizacije, za podporo državnemu poglavarju v organičnem urejevanju države ter za podporo pri vladnem delu. Polovico članov tajništva imenuje državni poglavar, drugo polovico pa jih voli narodni svet. Državni poglavar predlaga narodnemu svetu vsa velika vprašanja, ki se tičejo španskega naroda, in se z njimi posvetuje o potrebnih ukrepih. Narodna milica bo pomožna vojna organizacija, njen vrhovni vodja je državni poglavar sam. Neposredno vodstvo milice bo v rokah generala redne vojske, kateremu bosta pomagala drugi in tretji vodja, eden iz vrst bivše Falange, drugi iz vrst karlistov. S tem sklepom je general Franco začel ozemlje, ki je pod njegovo oblastjo, politično organizirati po svoji zamisli o bodoči Španiji. Novi letalski napadi nacionalistov na Madrid Madrid, 22. aprila. AA. Havas: Nacionalisti so včeraj zopet bombardirali mesto in največ žrtev je med civilnim prebivalstvom. Snoči je ena granata padla blizu tramvaja. Eksplozija je nastala tri metre od tramvaja. Tramvaj je bil ves razbit. V njem je bilo 27 potnikov in 24 oseb je bilo lažje, tri pa težko ranjene. Druga granata je padla 200 m proč od te in raztrgala dve ženski. Računajo, da je mrtvih najbrž več, saj je samo pri tej granati bilo ranjenih 150 oseb. Položaj pred Bilbaom Rabat. 22. aprila. AA. (Havas) Seviljski radio je izdal ob 13.30 tale komunike: Včerajšnja ofenziva na Bilbao je trajala samo nekaj ur. Nacionalistične čete so zavzele koto 307 in koto 788 v odseku pri Durangu. — V južnem odseku pri Penaroji smo zavrnili sovražni napad na sedlo Calatraveno. Vladne čete so pustile na bojišču mnogo mrtvih. Na južni fronti smo pc borbi pri Calatravenu pokopali 48 sovražnikov. Med njimi je bil tudi nek stotnik. Na andaluzijski fronti so naša letala sestrelila en bombnik in eno lovsko letalo. Vladna poročila Bilbao, 22. aprila. A A. Havas: Tukajšnji radio je objavil poročilo odbora za obrambo, ki pravi, da je bila včerajšnja huda ofenziva nacionalistov pri Guipuzcoi odbita na celi črti. Nacionalistično letalstvo je bilo zelo delavno, vendar pa smo jim sestrelili dvoje letal in nazadnje pognali v beg. Madrid, 22. aprila. A A. Havas: yčeraj zjutraj je vladno topništvo zopet bombardiralo Toledo. Eksplodiralo je večje skladišče orožja. Znatno je bila poškodovana tudi vojna bolnišnica v Toledu. Vladna letala so bombardirala več javnih poslopij v Toledu. Barcelona, 22. aprila. AA. Na vprašanje Ha-vasovega dopisnika, kaj misli o predlogih o posredovanju, o katerih pišejo tuji listi po Churchil- lovem govoru v angleški spodnji zbornici, je odgovoril predsednik Čompanys: Takšno posredovanje bi pomenilo, da uporniški militarizem obdrži del svojih postojank na Španskem, toda mi v Kataloniji nočemo, da bi karkoli ostalo od tega nevarnega militarizma. Naš mir ima okrepiti politične in socialne svoboščine v Kataloniji s svoboščinami vseh krajev Španije in mora biti trajna osnova evropskega miru. Stankih. Zunanji minister Beck bo odpotoval iz Bukarešte v nedeljo popoldne. Beckov obisk je velikega političnega pomena. Poljsko-romunska zveza je neizpodbitno potreben element. Ta zveza ustreza splošno pojmovanim potrebam in velja za enega izmed najvažnejših činiteljev v poljski politiki. Poleg vljudnostnega značaja ima ta obisk tudi še konkretne cilje, med njimi je najvažnejši ustvaritev kar najtesnejših stikov med poljskim in romunskim zunanjim ministrstvom. Pomen poljsko-romunskega prijateljstva, ki bo ob obisku zun. ministra Becka dobilo potrdila v obliki tesne politične in obrambne zveze, je v tem, da smatrata obe državi za največjo zunanjo nevarnost, soseščino z boljševiško Rusijo. To je življenjski interes, ki ju druži. Poljska se boji, da ne bi Romunije pregovorile kake druge sile, ki imajo pogodbe s sovjetsko Rusijo, da bi dovolila prehod rdeči vojski čez svoje ozemlje. Kolesarska tekma Belgrao-Sofija Belgrad, 22. aprila, m. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič je včeraj sprejel predstavnike^ belgrajske kolesarske podzveze, ki so mu poročali o delovanju te športne ustanove. Predvsem so ministra obvestili o pripravah za kolesarsko tekmo na progi Belgrad—Sofija.. Na prošnjo predstavnikov Kolesarske podzveze je minister Rogič sprejel časten naziv »Starterja« ter bo za začetek tekem dal s pištolo znak za odhod tekmovalcev iz Belgrada v Sofijo. Banja Luka, 22. aprila, m. Okrožno sodišče v Banja Luki je obsodilo na 15 dni zapora in na denarno kazen 600 Din orožniškega kapetana v p. Milana Kabaliča iz Belgrada. Kabalič je začasa skupščinskih volitev leta 1935 bil kandidat na Hodžerovi listi v derventskem okraju. Borba s tihotapci žganja Ljubljana. 22. aprila. Znano je, da ima mestni trošarinski urad težko delo in hudo borbo s tihotapci, posebno kar se tiče _ vlihotapljanja polhovgrajskega dobrega žganja. Tihotapci imajo p6sebne trike in dostikrat markirajo vinjenost napram pazniku, da tako srečno prenesejo okoli trebuha zavite steklenice žgane pijače. Dohodarstveni pazniki na trošarinski črti proti Dobrovi imajo posebno ponoči naporno službo in so tam tudi organizirane leteče patrole. Snoči okoli 20.15 je paznik na mitnici v bližini znane Vidičeve opekarne pod Vrhovci opazil, kako je neki moški peš, markirajoč vinjenost, vodil dva moška kolesa. Pazniku Jakobu Škofu, ki je zelo vesten v^ službi, je to postalo zelo sumljivo. Dal je usten žvižg, ker je pričakoval prihoda leteče patrole dveh paznikov. Mož je vodil kolesa v smeri proti Ljubljani. Kar naenkrat sta se pojavila pri kolesih dva moška, eden z nabasanim nahrbtnikom, drugi pa zelo obilno debel, ker je iinel pod suknjičem več steklenic žgane pijače. Začela se je tekma in dirka med pazniki in obema tihotapcema. Tik ob poti pri Gradaščici, ki je sedaj zaradi regulacije zelo nizka, se je začela Iijuta borba. Eden je utekel čez potok, a pustil je na mestu svoj klobuk. Paznik Škof je ustrelil v zrak, da bi tako priklical še-pomoč. Mitniški paz- nik Ivan Prešeren pa je imel medtem mnogo posla z .drugim — debelim, velikim in krepkim možakarjem. Resno ga je pozval in vprašal: >Kaj imate?« Osorno mu je debeli moški odvrnil: >Kaj te briga? Ubil te bom!« V tem trenutku je že paznika zagrabil ze glavo in ga potegnil s čepico vred za lase tako močno, da mu je nekaj las izpulil, ki so jih davi še dobili na kraju borbe in so sedaj shranjeni kot »corpus delicti«. Oba sta se ruvala in sta padla na tla. Paznik Prešeren je napel vse svoje moči, da bi obvlada! nasilnega tihotapca. Ustrelil je še enkrat v zrak in zažvižgal, da bi mu kdo prišel vsaj zdaj na pomoč. Trajala je še vedno huda borba. Tihotapec je skušal pazniku izviti iz rok službeni samokres. Počilo je. Zaslišal se je pritajen klic: Av! Tihotapec je bil obstreljen v obraz, nato pa se je pobral in zbežal proti mestu. Sam 6e je javil v bolnišnici, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. — Bil je to 36 letni posestnik iz Hruševja pri Dobrovi Ivan Rožnik. Uvedene so tako od strani policijske uprave, kakor tudi od strani trošarinskega urada nadaljnje poizvedbe. Vsekakor je tu paznik bil v silobranu in ni zlonamerno obstrelil tihotapca Rožnika, ki je sicer znan kot jako močan človek. Zadeva bo prijavljena tudi državnemu pravdništvu v nadaljnje pravno postopanje. Vesti 22. aprila O svojem potovanju po Italiji je izjavil vodja nemške delavske stranke dr. Ley, da je navdušen nad prisrčnim sprejemom in nad napredkom Italije. 57 ribičev je utonilo v viharju, ki je divjal na obalah otoka Sahalina. Do zdaj je morje vrglo na obalo 47 trupel. Izgon neljubih tujcev, predvsem levičarskih političnih beguncev, ki v čimdalje večjem številu silijo na Švedsko, bo s posebno uredbo določila švedska vlada. Za redni letalski promet čez Atlantsko morje je dobila dovoljenje od Irske, Kanade in Anglija ameriška letalska družba »Panamerican Airways«. Neguš je imel zelo preprost okus, tako trdi njegov dvorni kuhar, Švicar Erwin Hermann, ki je po neguševem begu ostal v Addis Abebi, do prihoda Italijanov, potem pa se je izselil v Buenos Aires. Francosko-angleška izjava glede Belgije in glede tega, da se Belgija oprosti obveznosti lo~ karnske pogodbe, bo objavljena jutri. Položaj v Palestini je zadovoljiv, ker tako arabska kakor judovska policija ustrezata svoji nalogi. Tako je izjavil v londonski poslanski zbornici tajnik za kolonije Ormsby Gore. Primanjkljaj v angleškem proračunu bodo krili s 25% povišanjem dohodnine. Plebiscit o prepovedi komunistične stranke hočejo izsiliti delavske organizacije v Luxemburgu. Vlada pa bo dovolila plebiscit šele potem, ko bo zakon o prepovedi sprejela poslanska zbornica. 500.000 mladoletnikov dela samo v Londonu po 15 do 18 ur dnevno, čeprav angleški zakon tako delo strogo prepoveduje. Načelnik italijanskega gener. štaba, maršal Ba-doglio, je odpotoval v Tripolis v spremstviu več višjih častnikov. Veliki grški pesnik Kostis Palamas je dobil francosko odlikovanje, katero mu je izročil francoski prosvetni minister Zay ob proslavi 100 letnice atenskega vseučilišča. Kongres francoske socialistične stranke, ki bi moral biti 14. do 16. maja v Marseilleu, bodo od-godili, dokler se ne poravnajo notranji 6pori med francoskimi socialisti. Japonska bo sodelovala pri svetovni gospodarski konferenci, če jo bodo nanjo povabili. Goringovo potovanje v Italijo je docela zasebnega pomena, kakor poudarjajo nemški krogi. Vozniue na vseh prometnih sredstvih^v Parizu, to je na avtobusih, tramvajih in podzemski železnici, se bodo zvišale za 40 do 50%, kar po* meni nov blagoslov socialistične vlade za malega človeka. Madjarski vojni minister je dospel včeraj v Berlin. Na postaji ga je sprejel maršal Blomberg in poveljnik berlinske garnizije. Štirje šolarji so zgoreli, 10 pa jih je dobilo nevarne opekline med filmsko predstavo v šoli v le-tonski vasi Kilinginomu. Praznik dela je slavila včeraj italijanska Akademija, ki je imela za to priliko slavnostno sejo na Kapitolu. Seje se je udeležil tudi kralj. Po odstranitvi carinskih meja stremi francoska politika, v tem smislu je predaval francoski poslanik pri ameriški vladi Bonnet, na sestanku ameriškega društva za zunanje zadeve v Newyorku. Konferenca za pridelovanje in razdelitev sladkorja se bo končala najbrž že prihodni teden s splošnim sporazumom. Tečaji na praški borzi so včeraj silovito padli, kar je povzročilo nad dve milijardi čeških kron izgub za lastnike raznih obveznic in papirjev. Komunistično-anarhistično zaroto so odkrili v argentinski pokrajini La Plata. Zarotniki so pripravljali poskus revolucije za 1. maj. Obisk italijanske kraljeve dvojice ▼ Budimpešti bo med 18. in 23. majem. Razpust islandskega parlamenta je odredila vlada in razpisala za 20. junija nove volitve. Dva svoja diplomatska uradnika je odpustila iraška vlada in sicer svetnika pri pariškem poslaništvu Sejida Azira ter svetnika berlinskega poslaništva Sejida Musa Šabandarija, ker sta pod krinko iraške države nakupovala in prodajala orožje za Španijo. Pariški poslanik za rdeče, berlinski pa za nacionaliste. Francoski vojni minister Daladier je prišel včeraj z letalom v London in je imel važne razgovore s člani angleške vlade zaradi spremenjenih razmer, ki so nastopile po dejstvu, da je Belgija rešena lokarnskih obveznosti. Več sto avtobusnih zvez v Angliji je pretrganih zaradi stavke avtobusnih nameščencev v petih angleških pokrajinah. Podobna stavka grozi tudi Londonu, ker 26.000 avtobusnih nameščencev zahteva znižanje delovnega časa za pol ure. Angleški zunanji minister Eden pride v nedeljo v Bruselj. V ponedeljek ga bo sprejel belgijski kralj. Njegova pot je v zvezi z novim mednarodnim položajem Belgije. Atentat na nemškega manjšinskega poslanca ▼ ČSR Maya so poskusili neznanci. Krogla je obtičala v poslančevi aktovki. Domnevajo, da so atentatorji komunisti. Delavskih nemirov na Poljskem ni bilo, prav tako so tudi izmišljene vesti o nastopih vojaštva in policije, pri katerih je prišlo do smrtnih žrtev. Tako poroča poljska uradna agencija. Izmemave v angleški vladi London, 22. aprila, o. Neposredno po kraljevem kronanju ho v angleški vladi prišlo do važnih sprcnieinb. Kakor je znano, bo tedaj odstopil sedanji ministrski predsednik Baldwin. Vrh tega pa govore, da bo prišlo do pomembnih izmenjav tudi med ministri. Tako bo sedanji zdravstveni minister sir Kingsley Wood dobil vojno ministrstvo. Sedanji vojni minister Duff Cooper bo sploh stopil iz vlade. Njegov odstop pripisujejo dejstvu, da je doživel neuspeh pri organizaciji angleške obrambe, zlasti kar sc tiče nabiranja prostovoljcev. Sedanji trgovinski minister Riinciniaii bo tudi pustil svoje ministrstvo in postal član Gornje zbornice. Minister za državno obrambo Thoaias Inskip bo It prevzel notranje ministrstvo. S trebuhom za kruhom Prekmurski in čabranski sezonski delavci gredo spet v Francijo Ljubljana, 22. aprila. Janez z ženo Rozalijo. Frane. Miško, Štefek, Tonko, PiSta, Jakob in drugj, vsi so čakali, kdaj bo prisopihale železna kača, (la jih popelje lepšim časom nasproti Hodili so sem pa tja, nikjer niso imeli obstanka, in kako naj bi ga tudi, ko pa jih je trla misel, kako bo? Težki kovčegi in pletene košare so ležale po tleh. Čakale so, kdaj jih poneso na vlak. Pristopil sem in jih vprašal, če gredo morda v Francijo. Malo nezaupno so mo pogledali, ko pa sem jim rekel, naj se ničesar ne boje, da sem samo zato prižel, da bom o njih ka,[ napisal, in ko sem jim obljubil, da jih bom mogoče kinalu obiskal, so postali nekoliko zaupljivejši in korajžni. Prekmurec je pač Prekmurec, pa četudi je v Ljubljani ali pa v Franciji. Kam potuiete? sem jih vprašal. Različno, gospod. Mi štirje greino v Province Seine-Marne, kjer bomo delali na velikih farmah, skupina Dolnjelendavčanov gre v Pariz, a Čabranec Jakob gre v Cotador. Ali potujete prvič? Ne, mi je odgovoril Janez, ki je bil neke vrste vodja. Jaz sem bil tam že 4 leta, moja žena pa kar 7. France je bil tam tudi že 5 let. Tudi Cebrančan Jakob potuje že tretjič in je nazadnje prišel pred devetimi leti domov, sedaj pa se spet vrača. Vsi drugi pa so novinci. Kdo vam plača potne in druge stroške? Sami. Za potni list je bilo potrebno 105 din, vlak pa nas stane različno, ker ne gremo vsi v iste kraje. Tako približno 930 din pa stane vožnja vsakega. Dolgo ■časa smo morali spravljati skupaj, pa upamo, da nam bo kmalu povrnjeno. Ali imate delo že preskrbljeno. Že. Mi, ki smo tam že bili, smo pisali farmarju, ki poseduje do ‘2000 ha zemlje, in nam je sporočil, naj kar pridemo. Dela bomo imeli dovolj. Drugi pa, ki gredo v Francijo prvič, pa so svojci preskrbeli, da ne bomo prišli kar na prazno. Iz Prekmurja vas je ie veliko šlo? O, že nekaj tisoč. Zadnji so Sli včeraj. Bilo jih je preko 200. Sami mladi možje in fantje. Zbrala jih je murskosoboška borza dela in jih poslala na borzo v Toule, od tam pa jih bodo porazdelili po vseh krajih. Sedaj pa se pripravlja spet druga kolona, ki bo odšla v torek ter bo to pot odšlo čez 500 ljudi, moških in žensk. Tudi iz čabranskega okraja jih je odšlo že čez tisoč. Znano je, da je na Notranjskem vas Rakitna, iz katere so odšli vsi mladi možje in fantje in je ostalo v vasi samo še nekaj starih očetov. Kakšen pa bo zaslužek? Različen. Tisti, ki delajo v gozdu, zaslužijo več, 'drugi pa, ki bomo oddeljeni na farme, bomo zaslužili manj. Nain je sicer zagotovljeno, da bomo imeli na dan po 25 frankov. Mesečno približno 600 in nam bo pri skromnem življenju na mesec ostalo do 300 frankov. Tisti pa, ki delajo po gozdovih in tešejo, dobijo plačano od kosa. Torej čim bolj pridno dela, tem več zasluži. Kako bo doma, ko greste vsi mladi? . ’ Nič se ne bojte. Doma pa so ostali očetje in mlajši sinovi. Ti bodo sedaj prav pridno delali in ni se bati, da bi zemlja zaradi tega kaj trpela. Ne moremo si pomagati. Ce bomo sedeli doma in roke križem držali, bomo Se od gladu pomrli. Res je, da tam tudi ne bomo imeli bajnih zaslužkov, toliko bo pa Ie, da se bomo lahko pošteno preživeli in če Bog da, bomo nekaj tudi prihranili in tudi domov poslali. Jakob je namreč doma pustil ženo in troje majhnih otrok in težka bo skrb zanje. Ali greste radi? Kako bi ne Sli. Saj smo prišli domov, nekateri celo že večkrat, toda spoznali smo, da domovina za nas nima kruha, da ga moramo iti iskat drugam, v tujino. Radi ga gremo iskat, čeravno jc nekoliko bolj grenak. Le poglejte nas. Tujina nas je izmozgala, lastna domovina nas itak ne more, ker nas nima s čim. Nemalokateri je šel tja zdrav, pol upanja in prepričanja v lepšo bodočnost. Nazaj pa se je vrnil bolan, nemalokateri jetičen je prišel domov prav za prav samo umret. Pa ne samo iz Francije. Tudi v Nemčijo hodijo naši ljudje^ dan zn dnem, a žal se tudi dan za dnem vračajo, revni in betežni. Res je, da je domovina kakor zdravje, pa ga žal marsikomu ne more nuditi, ko ga je k njej prišel iskat. Moramo iti, ker ne moremo gledati, kako bi naše ‘ije propadate, če bomo sedeli doma. In življenje v Franciji? Ja, o tem je pa zares težko reči. Živimo in garamo iz dneva v dan. Dasi nas je veliko Slovencev, se skoro ne poznamo med seboj. Za naše versko življenje je prav malo preskrbljeno, skoro bi rekel da nič. Pa kako prijetno nam bi bilo, da bi od časa do časa prišel k nam kakšen slovenski duhovnik, saj jih je nekaj tam okrog. Edino naše shajališče je vsako soboto in nedeljo gostilna, kajti vino je tam zelo poceni. Res škoda, da nismo Slovenci v Franciji nekoliko bolj organizirani. Še veliko bi lahko vprašal, toda vlak je pripeljal v postajo. Pobrali so svojo prtljago in jo nesli v brzovlak. Težka je bila. Bog ve, kdaj bodo spet pozdravili belo Ljubljano in lepo Slovenijo. Malo težko jim je bilo, posebno tistim, ki so šli prvič. Ko se je vlak jel pomikati, so bile oči obeh žensk solzne, v srcih mož pa se je vzbudila želja: da bi bilo srečno... PRED BITKO Veliko filmsko delo iz mornariškega življenj# po znanem romanu Glaude Farrere-a v režiji M. L. H erbler-a. GiasDfl: Jean Lcnolr. Zena žrtvuje sebe in svojo ljubezen, da reši fiost svojega moža. Viclor rrancen Annabella Premiera danes v Kinu Union Filmi ki jih velja videti... ali ne videti »Robin llood El Dorada« (Kino Matica). Robin Hood je v Ameriki tiste vrste junaški razbojnik, ki se vrže na razbojništvo zato, da bi maščeval krivico, ki so jo njemu ali njegovemu ljudstvu prizadeli tujci. Prvotni osebni nagibi njegovega junačenja ee s časom razširijo in posplošijo, iz razbojnika postane narodni junak, o katerem 6e še stoletja pripovedujejo pravljice in obdajo njegov resnični pojav s sojem bajnosti. V tako filmsko snov je mogoče spraviti marsikdaj tudi idejo. Taki junaški razbojniki so ponavadi zaščitniki malih in ubogih, branilci zatiranih in podobno. Toda v filmu o kaki misli ali miselnosti ni sledu. Zdi se, da so Amerikanci hoteli narediti herojski film, čigar okvir je vzet iz bojev španskih Kalifornijcev proti anglosaškim osvajalcem tedaj, ko so v Kaliforniji našli prvo zlato. Toda zgodba Robina Hooda nam kaže film v operetni obliki in z operetnimi sredstvi. Zato vsi prizori, kjer se kaže stremljenje, da bi bila zadeva herojska, učinkujejo klaverno, če ne smešno. Skratka: roparska filmska indijanarica z mnogo stremljenja in jez-darjenja, a brez Indijancev. »Zemlja smeha« (Kino Sloga). Oba amerikan-ska šaljivca Oliver IIardy in Stan Laurel sta enkrat zaigrala v podrejeni vlogi. Njuni dovtipi in situacijska komika so bili v dosedanjih filmih največkrat ne preveč prisrčni, da celo tako neumni, da se jim je človek prav zaradi tega smejal. Tudi v »Zemlji smeha« sta našla samega sebe, vendar v takem okolju, ki je simpatičnejSe za uho in oko. Dogajanje je zavito v pravljico in bajko, kjer si stoje kot vedno nasproti hudobni škodoželjnež in oblastni bogataš, lepa pastiričica in reven dečko. Konča se pa tudi tako, kakor v Pomembno socialno delo Maribor, 20. aprila. Društvo za varstvo deklet v Mariboru je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Bila je to prilika, da se je tudi pred širšo javnostjo razgrnilo pomembno socialno delo, ki ga vrši to društvo. Vrši ga pa predvsem v vrstah stanu, za katerega se sicer nihče ne briga, med služkinjami. Za ta mlada dekleta, ki prihajajo z dežele v mestne službe ter so izpostavljene vsem mogočim nevarnostim, je društvo ogromne važnosti. Ne le, da jim daje moralno oporo, tudi dejansko pomoč jim nudi v težki borbi za obstanek, kadar so brez posla, ko iščejo službe in traja dostikrat po nekaj mesecev, predno zopet dobe nov zaslužek. Če ne bi bilo društva, bi bile brez vsake zaščite in pomoči in naravnost cesti prepuščene, kjer bi popolnoma propadle. Društvu je njegovo nalogo znatno olajšala mestna občina mariborska, ki mu je, zavedajoč se pomena te organizacije, prepustila zapuščino pokojne Sabine Kučera — hišo na Slomškovem trgu 12, iz katere je društvo lansko jesen osnovalo Dom za varstvo deklet. Tu imajo služkinje res pravi dom. Kadar so bile brezposelne, jim je dajal varno zavetišče in hrano. Od oktobra lanskega leta do nedeljskega občnega zbora so imela dekleta v domu 936 prenočišč in 2246 zajtrkov, obedov in večerij. Poleg tega je vodstvo doma vršilo za nje posredovanja za službe. Takih posredovanj je bilo 800 in skoraj vsa so se končala z uspehom. V slučaju potrebe je društvo skrbelo varovankam za brezplačno pravno in zdravniško pomoč. Zdravnici dr. Ku-kovčeva in dr. Kovačeva sta radevolje bili društvu za zdravniško pomoč na razpolago. Služkinjam, ki so v službah, pa nudi dom ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih, kadar so proste, dobrodošlo zatočišče. Tu so kakor doma. Dekleta šivajo, čitajo, igrajo razne družabne igre, imajo svoj pevski zbor, nastopajo na odru, imajo na razpolago veliko društveno sobo za sestanke. Društvo skrbi za raznovrstna predavanja, poleg tega pa še za pouk v ročnih in gospodinjskih delih. Vse to veliko delo pa vrši društvo skoraj brez javne podpore, le nekaj dobrotnikov mu pomaga in pičlo število članov s svojo članarino. Sredstva, s katerimi razpolaga, so še vedno nezadostna, da bi ki h ko svojo blagodejno nalogo v večjem obsegu izvrševalo. Lani je imelo le 15.063 dohodkov, ki jih je pa prav do zadnjega dinarja zopet izdalo. Odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru v svoji vsaki taki povestici. Zdi se v kraju bajk, da za-dobe svoj pomen tudi malčki, prašički, miši in pasjeglavci in z njim vred tudi šaljivca Olio in Stanlio. Pravljični motiv je prepleten z glasbo in petjem, z nekaj dobrimi domislicami in primerno sceno, da postane za mladino film zelo prikupen, za odrasle pa zabaven. Izredno posrečena je tipizacija posameznih oseb. Tako so zadovoljni vsi gledalci. Aretirana, ker sta prekoračila mejo. V Prvačini so organi javne varnosti aretirali in zaprli Alfreda Gorjana, starega 26 let ter Cirila Beltrana, starega 23 leta. Oba sta prekoračila brez potrebnih listin mejo. Ker morata odslužiti še vojaški rok in sumijo, da sta se hotela temu izogniti, bosta najbrže sojena od vojaškega sodišča. Ta zaposlitev domačih delavcev St. Ilj v Slov. goricah, 21. aprila. Pri nas so se že začela dela na državni cesli od državno meje pri Spielfeldu mimo Št. lija do Maribora. Za sedaj je zaposlenih še samo nekaj desetin delavcev. Kamen in gramoz pa vozijo z avtomobili iz kamenoloma v Reki pri Hočah. Stroji in valjarji so iz Avstrije. Glede zaposlitve delavcev je nastalo že prve dni med domačini precejšnje razburjenje, ker je obratovodja neki ruski inženjer začel sprejemati delavce, ki niso bili vsi domačini. Ker je veljal za tvrdko, ki je prevzela dela, dogovor, da mora prvenstveno zaposliti delavske moči iz domačega kraja, so se občinska uprava in razne organizacije v St. liju, posebno krajevna organizacija JRZ, zavzele energično zato, da se zaposli domačine. Ko beseda pri obratovodji ni nič izdala, so se prizadeti domačini obrnili na predsedstvo okrajne organizacije JRZ v Mariboru in predsednik podžupan Zebot jo pri podjetniku g. Nasimbeniju z vso,odločnostjo zahteval, da mora podjetje zaposliti naj-prvo sposobne domačine in šele potem, ako ne bi bilo dovolj domačih delavcev, naj podjetje najame tuje. Na to intervencijo se je vršil sestanek med podžupanom Žebotom in podjetnikom Nassimbe-nijem ter inženjerji, ki sodelujejo pri rekonstrukcij^ državne ceste. Dosegel se je sporazum v tein smislu, da bo odslej podjetnik najemal samo domačine kot delavce in voznike. Obratovodja dobi tozadevne instrukcije in se mora po njih ravnati. Izza naših meia Zanimiv proces pred goriškem sodiščem. V Gorici se je vršil pretekli teden zanimiv proces proti nekemu Niniju Corsentiniju, doma nekje iz oicibje. Obdolženi je kot blagajnik fašistične orga-“°ievnikov v Soči nad Gorico, utajil v 1. 1933 do jan. 1937 okoli 337.000 lir. Zagovarjal se je, da je porabil denar za družino in pa, da je strasten ^e££k,'-,gl£leC; k'er 'e ‘“di dobil dvakrat skupno /07.000 lir. la denar pa je deloma porabil za nadaljnje igranje, deloma pa v dobrodelne namene, rn njem niso našli ničesar. Dobil je za to 7 let in 4 mesece zapora, 18.000 globe in izgubil je častne pravici. Vsled amnestije se mu odbijeta dve leti. Mussolinijevo nagrado sta prejela ob rojstvu dvojčkov, in sicer po 600 lir: Viskovič Anton iz Lassina ter Grezin Albert iz Dekani. Filip Barut iz Herpelj pa je dobil 700 lir nagrade. Brezposelni kriminalni tipi Ljubljana, 22. aprila. Glavne kazenske razprave zadnjih dveh dni so odkrile pestro sliko, kako nastopajo tako zvani brezposelni, ki so drugače jx>vsem kriminalni tipi in niso skoraj vse_ svoje življenje prijeli za pošteno rokodelstvo. Še pred temi razpravami se je vršila pred malim senatom razprava proti štirim preinogarjem, ki so na slepem tiru glavnega tovornega kolodvora kradli premog. O nekem takem tatu je poročal mestni magistrat kratko: »Noče delati. Imel je preskrbljeno službo v tobačni tovarni, pa jo je odklonil.« Te uradno suhoparno besede mnogo povedo. So tipi, ki so jako izbirčni glede služb^ Mislimo, da bi se marsikdo oblizal za tisto službo. Pa gospod »stokglajzar« je ponosen na svoj poklic. Zopet zaradi politike V Baču pri Knežaku na Krasu dne 10. marca 1914 rojeni Vladimiro Oblako, ki se je izdajal v Ljubljani in drugod še pod napačnim imenom Tomšič, je prišel že leta 1935 v Jugoslavijo. Povsod je zutrjeval, da je moral pobegniti >zaradi politike«. Kradel je, kjer je le mogel. Naposled so mu dokazali 3 manjše tatvine. Pred malim senatom je prejel »za tatinsko politiko« 3 mesece strogega zajtora. Prosfak podpor - razbojnik Tam iz kršne Istre je popihal čez mejo neki 25-letni mladenič, ki je tudi povsod zatrjeval, da je dosedanji sestavi s predsednico gospo ravnateljico Slupco na čelu in ki je dosedaj pokazal že toliko aktivnosti, čaka v bodoče še težka naloga, da društvo čim bolj popularizira v širših plasteh prebivalstva. Uspelii bodo potem še vidnejši, ker bodo tudi sredstva večja. Vprašanje minimalnih mezd za delavce v lesni industriji Banja Luka, 22. aprila. Kakor pri nas, tako tudi še drugod po naši državi, še vedno ni rešeno vprašanje minimalnih mezd. Po posameznih krajih se neprestano vrše konference in ožje seje, na katerih skušajo priti do sporazuma delavci najrazličnejših strok in delodajalci, da so reši eno najbolj nujnih socialnih In še kočevski krošnjarji ■ ■ Kočevje, 21. aprila. O krošnjarjih, ki gredo v Nemčijo, je bilo pisano že precej, točno in netočno. Vsaj nekoliko je zdaj javnosti znano, da sme iti v Nemčijo in da dobi tam pravico za krošnjarjenje le oni, ki ga izberejo nemškonacionalni vodje na Kočevskem, katerih glavni je dr. Hans Arko s svojo pisarno, ki ima zaupne svetovalce po deželi. Če je šel kdo na svojo pest v Nemčijo delat ali krošnjarit, so je moral vrniti, kakor hitro so zvedeli za to merodajni tukajšnji Nemci. Lansko leto je moralo dobiti dovoljenje za krošnjarjenje v Nemčiji tudi nekaj tukaj&njih Slovencev. izbrali so seveda take, ki so že napol ponemčeni in že v domači hiši govorijo kočevsko, vsaj deloma. Iz takih se je namreč posrečilo že večkrat ustvariti v Nemčiji najboljše nemškonaci-onalne agitatorje. Zavednega Slovenca iz mešanega ozemlja, ki bi šel v Nemčijo, ne jioznamo nobenega. Zadnjo zimo sta šla pa v Nemčijo tudi dva Slovenca iz čisto slovenskega ozemlja. Eden je bil iz kraja, kjer narodna zavest ni posebno razvila, kot se vsaj vidi pri večini Slovencev, ki prihajajo na Kočevsko od tam, ki postanejo navadno naj- bujši nemčurji ali vsaj drugim Slovencem v hrbet nagajajo. Drugi Slovenec iz čisto slovenskega ozemlja je bil od fare pri Kostelu, kjer so narodno mnogo trdnejši kot Ribničani. Mož je bil zadolžen, zato se je obrnil na nemškega zdravnika (na Kočevskem redi banovina in OUZD itak samo nemške zdravnike), naj zanj posreduje, da pride v Nemčijo. S pisemcem v roki je res dobil zagotovilo za Nemčijo in je tudi tja odšel. Samo ne ve se, kakšno spremno pismo je šlo zanj v Nemčijo, oziroma kakšno oznako je imel. Zakaj zdi se, da se za vsakega krošnjarja pošljejo v Nemčijo tudi potrebni podatki. Dejstvo je, da naš Slovenec v Nemčiji dva meseca sploh ni smel krošnjariti, kasneje so ga pa poslali daleč tja na poljsko mejo, kjer ni bilo skoraj nič zaslužka. Š težkim dolgom se je mož vrnil domov. Tako je krošnjaril v Nemčiji Slovenec... Še ena značilnost. Nekega pristnega Kočevarja žena je Sla nekoč k slovenski »naši. Mož je šel v Nemčijo, a se je moral takoj vrniti, ker 'ni dobil dovoljenja za krošnjarjenje. Pa še bi bilo zanimivo vedeli, po kakem posredništvu prihaja zasluženi krošnjarski denar iz Nemčije in komu ter koliko se tega denarja od-trguje in še za kaj se odtrguie. vprašanj, da se določi, kako morajo biti delavci plačani pri posameznih podjetjih. To je vprašanje najmanjših mezd, s katerim bi so vsaj nekoliko omejila velika socialna beda malih ljudi, ki jih podjetniki dostikrat preveč izkoriščajo, čeprav jim ravno ti delavci nakujejo največ kapitala. Tako je bila včeraj tudi v Banja Luki konferenca predstavnikov lesnih industrijskih podjetij, manjših žag in zastopnikov delavskih organizacij iz Belgrada, Zagreba, Sarajeva in Banja Luke. Konference se je udeležil tudi ban dr. Kujundžič. Predsednik delavskih organizacij g. Ileramina iz Zagreba je na zborovanju posebno kritiziral uredbo o najmanjših plačah, ker pri njej niso dosti upoštevali tudi najsiromašnejših delavcev. Mezda 2 Din na uro je pač tako nizka, da z njo ne more živeti noben delavec ter obenem še preživljati dostikrat številno družino. Zastopnik iz Sarajeva je posebno poudarjal mizerijo, s katero so morajo boriti oni delavci, ki stanujejo po barakah okoli tovarn. V teh barakah dostikrat stanuje kar po 10 delavcev v svojimi družinami, kjer pač ne more bili govora o kakšni potrebni higijeni. Isti zastopnik delavcev je tudi stavil več predlogov, v katerih med drugim zahteva: da se določi najmanjša delavska mezda po 3 Din na uro, za delavce, ki niso dopolnili 18 let, pa naj se v začetku uvede mezda 2 Din; da se odpravi akordno delo; da so sklepanje kolektivnih pogodb prepusti samo zastopnikom delavcev in delodajalcev, da o tem čisto svobodno razpravljalo, ter da se pri teh l>ogajanjih izkoristijo vee ugodnosti, ki so po zakonu možne; da vsako podjetje zgradi po predpisih pravilnika primerne stanovanjske zgradbe, ter da se v tem oziru opusti dosedanja praksa graditve delavskih barak; da ustanovi vsako podjetje svoj lastni konzulu, v katerem bodo delavci lahko kupili vse življenjske potrebščine, ki bodo dobre kakovosti in ne dražje, kakor v oslalih trgovinah. moral pobegniti od doma zaradi »politike«. Dobival je v Ljubljani podpore pri raznih društvih, zlasti pri onih, ki imajo evidenco o beguncih. Ni prijel za delo. Kramp mu je smrdel, kajti, kdo bi ee z njim ukvarjal v smrdljivem ljubljanskem blatu, Kadar mu je zmanjkal denar, pa je prosjačil 6krog po hišah. Tam v šentpeterskem predmestju je bil te dni velik dirindaj. Ljudje so ,bili vznemirjeni. Stražnik France Remec, ki je imel službo pri Šarabonu na Zaloški cesti, je'postat pozoren. Ljudje so mu povedali, da je pBifi&stah dirjal neki mladenič, ki se je skril v Jernejevo gostilno. Stražnik je nato stopil v gostilniško sobo, kjer je dobil mladega člqveka, "mirno Mjtfcačega pri mizi. Legitimiral ga je in preiskal. FflThjem je našel zensko uro. Stvar je bila nato kmalu pojasnjena. Mladenič B. je nekaj minut poprej prišel v stanovanje Marija Kumpove na Vidovdanski c. Gospodinja se je baš poprej odstranila za nekaj časa z doma in zaklenila stanovanje. Fant je prišel prosjačit, ko pa je videl, da se stanovanje lahko odpre, je smuknil v sobo in začel pobirati razne stvari. Nabral si je plen v vrednosti okoli 900 Din. Ko je nameraval stanovanje zapustiti, pa je prišla gospodinja. Zakričala je samo: »Tatk Fant jo je pograbil in pahnil na tla tako, da jo dobila lažjo poškodbe in jo podrsela po stopnicah On pa jo je jadrno popihal iz hiše. Pred sodiščem bo obtožen zaradi razbojništva. W ndischgraetzov avtomobil v nevarnosti . . >^,aJ !Ue Pai^° v "lavo, da si položil na trojanski državni cesti hlod Čez cesto? Take neumnosti delaš! Lahko bi se bila zgodila smrtna nesreča.« Tako približno je senatni predsednik g. Rajko Lederhas nagovoril starejšega maloletnika iz neke vasi ob veliki državni cesti proti Trojanam. Fantu je lani 17. dec. padlo v glavo, da je še z nekim mlajšim prijateljem položil čez cesto hlod, da bi videl, kako se bo vanj zadel avtomobil. Veleposestnik Windischgraetz iz Konjic je zvečer vozil po cesti iz Ljubljane na Štajersko. Avto je bil najmodernejše konstrukcije. Bila je žo tema. Nekaj centimetrov pred tem je vozač zapazil pretečo nevarnost. Z veliko muko je s svojim bratom odstranil hlod, kajti kmalu za tem je privozil še drug Wimdischgraetzov avto. Predsednik: »Kaj si vendar občutil, ko si videl nevarnost?« —- Fant, Anton, ki je nekoliko duševno udarjen, malomarno: »Ne vem. Strah me je bilo, ko sem vse videl. V gozdu sem čepel in gledal, kaj bo. Potem sem se pa oddahnil.« Pravijo, da je bil fant pred leti udarjen s koloni po glavi, zato da mu pride večkrat zmešnjava v glavo. Bil je zaradi ogrožanja javnega prometa obsojen na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti. Hude kazni za stare tatove Mali kazenski senat je imel v torek in včeraj kopico raznih, v marsičem prav zanimivih kazenskih razprav. Pred sodniki so se vrstili v glavnem »težki kanoni«, obtoženi raznih vlomov in podobnih zločinov. Nekateri so svoje zločine prostodušno priznavali, drugi pa jih zakrknjeno tajili. Vsi — 15 po številu — so skupaj prejeli nad 13 let zapornih kazni. Tam pri znani »Sestici« so trije postopači, ki so noč prepili, skušali vlomiti. Vlom je preprečila kuharica. Nato so obiskali pisarno in stanovanje odvetnika dr. I. C.' Oblaka. Tu so pospravili nekaj preprog in razno obleko. Bili so obsojeni, in sicer: Ivan Ježek na 2 leti in 6 mesecev, Stefan Gradišnik na 1 leto in 3 mesece, zadnji Ivan Leinfellner pa na 2 leti robije, vsi pa v izgubo častnih pravic za 5 let. Njih zgodba je prav zanimiva. Žena Gradišnikova je nameravala za svojega moža plačati neko policijsko globo. S seboj je prinesla 120 Din. Policijski uradnik pa ji je izjavil: »To je premalo. Prinesite vse.« Odšla je. Lepa triperesna deteljica pa jo je čakala. Ker jo policija odklonila 120 Din, so vsi šli v znamenito »džunglo«, kjer so solidarno in veselo zapravili ves denar. Ko pa jim je denarja zmanjkalo, so zasnovali vlomilski načrt, ki pa se jim 1 je deloma izjalovil. Kulturni koledar Zofka Kveder 22. aprila 1878 se je rodila pisateljica Zofka KviJiova. Po meščanski šoli v Ljubljani se je izobraževala s poslušanjem predavanj na raznih univerzah po vsej Evropi. Prve njene črtico je prinesel Ljubljanski Zvon. Potem je pisala pod raznimi psevdonimi v slovenskih, hrvaških, čeških in nemških revijah. Urejevala jo 10 let Domačega prijatelja in več lot delala v uredništvu Agramer Tagblatta. Mnogo člankov in študij jo napisala- o ženskem vprašanju. Njena prva knjiga je bila: Misterij žene (1900). Potem sledijo: Ljubezen (1901), Odsevi (1902), Iz naših krajev (190») in roman Njeno življenje (1914). Izdala je tudi nekaj hrvaških knjig: Enajst novel in roman »Honka«. Z Milanom Vrbaničem je prevela na hrvaški jezik »Slovenske novele«. Od 1. 1917. jo izdajala Ženski svijet, ki ga je pozneje prekrstila v »Jugoslovensko ženo«. Proti koncu svojega življenja se je posebno bavila z dramatiko. Izdala je tudi več dram v hrvaškem jeziku. Življenje Zofke Kvedrove je izredno zanimivo in burno. Z energijo in zagrizenostjo si je iskala pot v življenje. Ta njena borba in vztrajnost, borba žene za boljše življenje odseva tudi iz njenega leposlovnega dela. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 22. aprila: Soter. Petek. 23. aprila: Vojteh. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Drama: »Dr«, Red Četrtek. Opera: »Pikova dama«. Red C. Kino Union: Pred bitko. Kino Sloga: Kraljestvo smeha. Kino Matica: Robin Hood El Dorada. ■kotah! UNION Premiera Velikega Ulmskega dela le mornariškega življenja po poznanem romanu uiaude Farrere-a Pred bitko v glavni vlogi Vtctor Režija M. L. Herbler-a v glavni vlogi Vtctor Francen Annabeiia Glasba Jean Lenolr TEL. 27-30 SLOGA. Vesela opereta Kraljestvo smeha stan Laurel Oliver Hardy TEI. 21-24 MATICA Film puatolovnlh podvigov legendarnega ROBIN HOOD EL DORADA VVarner t»axter Ann Lortng it6 16., 19.” ui 21.'5 iod Jubilejna predstava g. Drcnovca bo 1. maja ( >Lojzka« v režiji g. grof. Šesta. Vstopnice se prodajajo pri operni blagajni. Člane Francoske instituta in vse prijatelje francoskega naroda in njegovo visoke kulture prav posebno opozarjamo na nastop francoskega klavirskega umetnika, ki bo jutri v petek, dne 23. t. m. ob 20. uri v mali filh. dvorani. Pianist Gilles Guil-bert bo izvajal najrazličnejša dela raznih skladateljev, ki so z največjimi uspehi pisali dela za klavir. Na sporedu so deloma znane klavirske skladbe, ki se zolo pogostokrat izvajajo na umetniških koncertih, pa tudi manj znana dela predvsem francoskih avtorjev. Na koncert opozarjamo, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Ponedeljkov koncert, ki bo v mali filharmonični dvorani ima prav za prav naslov koncert Poljsko-Argentinske moderne glasbe. Poudariti pa moramo, da eo dela, ki se bodo izvajala bolj zmerno moderno smeri in tako zelo blizu naši koncertni publiki. Na sporedu so samospevi s spremljevanjem klavirja, ki jih poje ga. Milena Verbiceva-Strukljeva in klavirske skladbe, ki jih igrata prof. Pavel Šivic in konservatoristka Marta Osterčeva iz šole prof. Janka Ravnika. Predprodaja vstopnic za la koncert jo že v knjigarni Glasbene j Matice. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob o 8 m i b Četrtek, 22. aprila: »DR « Red Četrtek. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 24. aprila: »Med štiriim stenami«. Red B. OPERA Začetek ob osmih Četrtek, 22. aprila: »Pikova dama«. Red C. Petek, 23. aprila ob 15: »Ero z onega sveta«. Dijaška predstava. Cene od 2 do 15 Din. Sobota, 24 aprila: »Plamene. Red A. Abonenti roda C imajo v četrtek za svoj abonma predstavo Čajkovskega >Pikova dama«, ki spada med posebno popularno ruske opere. V glavnih partijah: Kogojeva, Oljdekopova, Marčec. Dirigent: A. Neffat, režija: prof. šestova. Dijaška predstava. V petek, 23. t. m. ob 15. uri bodo peli Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« z g. Frandom v naslovni partiji. Begovičev libreto, posnet po humoristični zgodbi o pretkanem Erce-govcu, ki se baje vrača »z onega svetac in folklorno obarvana glasba, dajejo delu prikupnor in vedro noto. Cene od 16 do 2 din. Dirigent: direktor Polič, režiser: inž. Golovin. Abonente reda Sreda opozarjamo, da bo tokrat radi gostovanja Alberta Bassernianna, ki se bo vršilo v sredo, 28. t. m. v operi, drama zaprta, abonma Sreda pa ee bo odigral naslednji dan, to je v četrtek, tako, da bodo imeli abonenti priliko ogledati si gostovanje velikega nemškega umetnika. Gostovanje Alberta Bassernianna in njegovo igralske skupine se bo vršilo v sredo, 28. t. m. ob 20. uri v operi. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za gostovanje tega odličnega umetnika,, naj si pravočasno rezervirajo vstopnice, ki so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Skupina bo igrala Les-singovo igro »Nathan der Weiset v 5. dejanjih, ki jo je za oder na novo priredil znameniti nemški dramaturg Ernst Lothar. V igri nastopijo: Sultan Saladin — Lud\vig Donatb, Sitlah, njegov« sestra — Lilia v. Skalla. Nathan — Albert Bassermaun, ff Ljubljana, 21. aprila. Čarobna igra s petjem v dveh dejanjih in treh slikah, je naslov igri, ki so jo priredile ljubljanske dijaške marijanske kongregacije v novi frančiškanski dvorani. Delce, ki sta ga po italijanskem izvirniku priredila M. Duh in Kos Vlado in glasbo napisala Cimotti in Matija Tomc je bilo posrečeno izbrano za kongregacijski nastop in tudi, z malimi izjemami, prav dobro podano. Hvalu Bogu, da so se vendar enkrat pokazale vse naše MDK in tudi na odru pokazale svojo idejo in delavnost. Krepko poudarjena verska misel in zaupanje v pomoč Marijino, sta dve najbolj prikazani misli, okoli katerih je seveda lepo in psihološko zelo dobro nanizana zunanja okvirnost, socialno ozadje revne ribiške družine, ki jo revščina in bolezen pritirata skoraj do obupa. Motiv, ki sc v prvem dejanju zelo čudno ostro zaplete, se tudi čisto pravilno, čeprav deloma nadnaravno, na koncu razplete in izzveni v lep Marijin slavospev. Skoro malo preveč moti poudarek prekletstva denarja, bogastva zlata v kritičnem trenutku, ko Marka zdravnik zavrne, češ da bo šele potem prišel zdravit revno bolno mater, ko mu bo plačal dolg za prejšnja zdravila. ?u.rlani' °kvir dejanja tvori torej bedno življenje ribičev, ki se preživljajo z ribolovom in upajo v morske zaklade in bogastva, še verujejo v morske vile, ki začarajo mreže, kadar se noče nič vjeti vanje, vedo, da je samo tisti srečen, komur se morje nasmehne. Nič ni» posebnega to preprosto ribiško življenje ob morskem obrežju. Živijo z morjem, kramljajo s svojimi čolni in mrežami, sanjajo o čarobnem gradu na sredi morja, vedo da je morsko dno njih zakladnica in mreže njih denarnice, vozijo se s čolni na odprto morje, zvečer se vračajo in pojejo vesele in otožne pesmi, polne domotožja in verskega čustva. Mimo vsega tega zunanjega, dokaj romantično v igri podanega življenja, pa se odigravajo prizori med mladim ribičem Markom in Satanom, ki izrabi ribičevo revščino, mu obljubi zlata in bogastva, samo da izvabi od njega dušo. Zaupal je v usmiljenost zdravnika in je bil varan, zaupal je v dobrohotnost starega Andrejka, ki mu obljubi ves lovski plen za zdravila bolni materi in ko ga tudi mali bratec Mate z molitvijo in prošnjo k Bogu ne gane, ga dobi Satan čisto v svojo oblast in ga izvabi, da zbeži od bolne matere in postane v čarobnem gradu na morju bogat grof. Toda tudi v bogastvu in zlatu ni srečen Zavest krivde in domotožje ga čisto streta. Mate gre na prigovarjanje starega Andrejka iskat svojega brata, Kot popotni pevec trubadur pride v čaroben grad in se ponudi, da bi pel pred Pozdravni večer škofu Arnožu Ljubljana, 21. aprila. Kakor je torkov »Slovenski dom« poročal, se je v ponedeljek zvečer pripeljal v Ljubljano južnoafriški škof g. Ignacij Ar nož, ki potuje po Evropi. V Ljubljano je prišel samo za to, da se podrobneje seznani z delovanjem svetovne organizacije Regnum Chrieti. G. škof Arnož je prispel k nam brez večjega spremstva, saj je sam izrazil to željo, naj bi ga Ljubljančani sprejeli skromno in tiho. Zato pa mu je bil prirejen sinoči pozdravni večer. V lepi dvorani frančiškanskega konvikta je v sredo zvečer frančiškanska prosveta priredila ta večer in je bila izvedbo sporeda zares lepa ter je tudi sijajno uspela. Obiskovalcev pa je bilo toliko, da jih je mnogo zaradi premajhne dvorane moralo oditi. Pozdravnega večera 60 pe udeležili tudi ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, kanonik g. Stroj, ravnatelj g. Jagodic, tajnik g. Mer-v e c, g. sv. Kalan, očetje frančiškani, odborniki Regnum Christi, člani frančiškanske prosvete ter veliko število ostalega občinstva. Za uvod je orkester frančiškanskih klerikov zaigral dvoje skladb, nakar je izrekfcl topel pozdrav predsednik frančiškanske prosvete g. Bogo Pleničar. Sledil je pozdrav čeških bogoslovcev, škofovih sorojakov.IzTekel ga je salezijanski bogoslovec g. Franta v češkem jeziku, za tem pa je v angleščini govoril g. Fr. Miklavčič. Frančiškanski križarji so nato odpeli nekaj velikonočnih pesmic, zapele so tudi klarice in dijakinja klarica je škofu Arnožu poklonila lep šopek belih nageljnov. Z velikim zanosom je veliki križar Jeločnik deklamiral pesem in žel velik aplavz. Še enkrat so kleriki zaigrali glasbeno točko, nakar je govoril g. sv. Kalan. Sledil je še p. Krizostomov igrokaz'Jurčkove sanje, nakar je bila slovestnost končana. Vse točke so sijajno izpadle in ie bil škof vidno zadovoljen in hvaležen. Skof Ignacij Arnož je Čeh in že dolgo vrsto let deluje v pokrajinah Južne Afrike. Njegova škofija je tako velika kot cela Jugoslavija, pa ima le nekaj desetin duhovnikov, ki mu pomagajo pri težavnem in nevarnem poslu. Spreobrnil je že nekaj tisoč duš. Prišel je sedaj g. škof v Evropo, da tu najde nekaj pomočnikov. Hotel pa se je seznaniti torej tudi z delovanjem Regnum Christi, ki ima ravno v Ljubljani svoj sedež. Ljubljana je z udeležbo tako na popoldanskem predavanju v beli unionski dvoTani, kakor tudi zvečer v frančiškanski dvorani pokazala, da je katoli-ška in da se ljudje še zanimajo za lepa in vzvišena misijonska dela. škof Arnož pa je odpotoval v sredo dopoldne na Koroško, odkoder bo nadaljeval pot- naprej po Evropi. Nov motorni rekord Angleškemu motornemu tekmovalcu Eriču rernighough se je posrečilo, da je na betonski cesti j>ri Gyon pri Budimpešti, dosegel nov naravnost fantastičen svetovni rekord v motorjih fSor*j- Z letečim startom je prevozil v 18.175 sek. 1 km, kar bi znašalo na uro 273.231 kilometrov. S tem rekordom, ki je izboljšal sve-tovni rekord Ernesta Hennea, ki je imel ta rekord do sedaj, z 272.00« km. Recha — Maria Czamska, Daja — Elza Bassermann, Temklar — 'lonio Riedl, derviš — Peter Ihle, pa-trijarh — Theo Gotz, samostanski brat — Arthur Maitizer. Režija: dr. Joh. Reich. Mariborsko gledališče Četrtek, 22. aprila ob 20: »Koncert tria F. Brand-love«. Red B. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 24. aprila ob 20: »Dolarska princesa«. — Premiera Nedelja. 25. aprila ob 15: Punčke žive«. Otroška predstava Prireditev »Ženskega društva'. -Ob 20: jDr.t Zuižam; cene. Ribič Marko" grofom Marija ga je vodila mimo tisoč nevarnosti in ga je res pripeljala do izgubljenega brata. Poje pred njim o »izgubljenem srcu, ki ga išče« in o »spominu, ki mu ga je dala mamica na smrtni postelji /.a izgubljenega brata — sv. rožni venec! Ribič Marko spozna v pevcu svojega brata in mu razodene, da so ga sreča, zlato in bogastvo odpeljali od doma in da so ga začarali in pogubili. O polnoči bo prišel satan po dušo, ki mu jo je prodal za vse bogastvo, ki ga vidi v razkošju na gradu. Mate mu pove, da mu je mati vse odpustila, da naj se skesa in tudi Bog mu bo odpustil. Da mu rožni venec, ki ga bo branil pred satanom in bo zmagal. Ko pride satan preoblečen v meniha in nazadnje zahteva dušo, ga Marko z molitvijo res premaga. Grad se zruši v razvaline in vse zgori v »ognju očiščenja in prostosti«. Vsebinska osnova je enostavna, literarno sicer nič izrednega, skoraj čisto legendarična, vendar pa zelo poučna in ponekod psihično prav dobro izpeljana. Močnejša je glasbena stran spevoigre; nekatera mesta so naravnost nepozabna. Zlasti dobro so izvedeni solospevi in dvogovori (med Markom in Satanom!). Melodijoznost preprostega in naivnega izražanja čustev potegne za seboj poslušalce, da bi kar peli z igralci. Z vso dušo je igral Mate, samo škoda da mu je glas tako nagajal. Odlično je pel tudi stari ribič Andrejko. Igral pa je po mojem mnenju najbolj odrsko dovršeno satan, skozi vsa dejanja. Uprizoritev je bila zelo lepa in fantje so pokazali, da se da z dobro voljo in žrtvami veliko doseči, če se res _ potrudijo. Zlasti bi priporočal mladini, da bi si igro prihodnjič ogledala in tudi tistim, ki so jo že videli, se bo zahotelo, da bi zopet slišali lepe melodije. Tudi ideja, ki je močno verska in izrazito marijanska, pristna in čisto prav bi bilo, če bi take in podobne verske igre večkrat videli na naših‘odrih. Zlasti od naših kongregacij in verskih društev smemo pričakovati, da bodo tudi v tem oziru vršili svoj apostolat in tudi na oder prinesli več verske stvarnosti. Ni dovolj samo dovršeno odrsko igranje in poudarjanje te ali one umetnostne finese, osnovni in glavni cilj vsakega podobnega nastopa mora biti širjenje naših katoliških idej, tudi na odru! Želel bi, da bi se stvar mogoče malo popravila, mislim druga slika, in da bi se potem delce izdalo, da bi imeli dostop do njega tudi drugi odri in širši krogi. Vse priznanje pa fantom, ki so s tolikim trudom spravili igro na oder in popolnoma zadovoljili gledalce in želimo jim uspeha še pri bodočem delu! Igro bodo ponovili v mesecu maju v novi frančiškanski dvorani — petič. Lojze J. Žabkar. Tudi Šport nese Že v onih dneh, ko jc bila Sonja Hennie še amaterka in desetkratna svetovna prvakinja, je znala ta kraljica ledenega parketa zelo dobro zdru-žit.i šport in trgovino in je že takrat marsikaterega prireditelja veljala več kot pa marsikak profesional. Sedaj pa, ko je Sonja Hennie snela z obraza krinko amaterstva in javno vstopila v krog poklicnih športnikov je pa pokazala, da sta ona in njen oče, ki je hkrati tudi njen menager sijajna trgovca in sta se pri dolarjih pokazala za prav pristna Amerikanca. Še zdaleka ni zaslužil noben športnik, ki je šel v Ameriko toliko kot Sonja Hennie, ali po amerikansko »osmo čudo filmskega sveta«. Ona je nekaka »dvojna zaslužkarica«. Najprej je bila angažirana kot filmska igralka v Holly-woodu, kjer si je pridobila velikansko popularnost, lo je pa izrabila tako, da je po celi Ameriki v vsakem mestu prirejala velike nastope. ... Uspeh tega podjetja Sonje pa je bil presenetljivo velik in je prekašal vsa pričakovanja. Vse predstave, ki jih je prirejala, so bile docela razpro-’e. en *a'k večer prinesel čistih 10.000 do 12.000 dolarjev. Ko pa Sonja za Kalifornijo ni mogla dobiti prireditelja je tvegala na lastno pest in gostovanje ji je prineslo nič manj kot pa 20.000 dolarjev. Za svoj prvi film je ta ledena kraljica dobila 95.000 dolarjev; takoj pa je že sklenila pogodbo za sodelovanje za drugi film, ki ji bo pa vrgel preko 100.000 dolarjev — tako računa Sonja Hennie in njen oče kot menažer, da bosta prinesla iz Amerike na Norveško prav čedno vsotico 500.000 dolarjev. c .?alj™iva ,Pa je sodba ameriških časnikarjev o Sonji. li trdijo in to povsem upravičeno, da je trgovski čut ledene kraljice prav tako oster kot njene drsalke in da je znala vse svoje znanje na ledu vnovčiti v dolarsko valuto na tak način, da ji ne bi bili kos niti najspretnejšd amerikanski me-nager|i. Če pa pomislimo, da je minilo komaj leto dni odkar je Sonja še zmagovala na olimpijskih igrah kot amaterka in da je njena profesionalna pot selo na začetku, moramo pač' priznati, da si je napravila v teku tega leta prav lep zaslužek. Od tu in tam Triglavski dan Smuk s Triglava z internacionalno udeležbo. Nedelja 25. aprila 1937. Za prvo mednarodno tekmo v smuku s Triglava soee prijavile sledeče države: Češkoslovaška, Nem-uja in Avstrija in sicer Svaz Lyžaru Češkoslovar ske republike je prijavil sledeče: Ružena Bein-hauer, Kamjl Brabec, Karel Beinhauer, Leoš Stehlik. Osterreicliischer Ski-Verband, Wien: Norbert hnobloch, Karel Russ, Gustav Mayer, Hans Ober-mann, Peter Radacher, Franc Alber, Hubert Ko-tsehy, Heinrich Harrer, Franz Wiesser, Eugen Ischurtschenthaler, Franz Schneider, Thadeus Sch^vabl, Eberhard Kncissl, Markuš Maier. Deulscher Ski-Verband, Miinohen: Baronesse 'Valdtraut von Stumm. Od jugoslovanskih tekmovalcev so prijavljeni »uši tekmovalci alpske kombinacije i Hcimoni in Pračkom na čelu, ki bodo imeli priliko na domačih tleh častno zastopati jugoslovanske barvo na prvi mednarodni sunik progi v Jugoslaviji. V okrilju tega tekmovanja se bo vršila tudi tekma v smuku za dame, na kateri bodo tekmovale tudi Jugoslovanke. Vse klube in poda veze se ponovno o poza rja, da je zaključni rok za prijave in sicer za gospode danes v čotrtek 22. t. m. do 6. ure zvečer v zvezni pisarni, Ljubljana, Tyrševa I.-IV. Zaključni rok prijav za dame je sobota, 24. t. m« v domu na Kredarici do 8. ure zvečer. Pričetek tekmovanja jo v 9,3o z Rži, cilj v Krmi. Prvi trije plasirani iz vsakega razreda prejmejo plakete v zlatu, srebru in bronu. Vsi tekmovalci, ki ne bodo dosegli nad 50% slabši čas od prvoplasirnnega prejmejo s|>ominskc znake. Isto velja tudi za dame. Razdelitev nagrad je v nedeljo, 25. t. m. popoldne ob 16. uri v hotelu >Triglav< v Mojstrani. Več intelektualcev je včeraj prijela belgrajska policija zaradi komunistične propagande. Med njimi so tudi advokat in novinar Bora Prodanovič, odvetnik dr. Radoje Vukčevič, književnik Milan Bogdanovič, zdravnik dr. M. Jatovič, novinar Oto Krsta-novič in drugi. Na 21100 dinarjev denarne kazni v korist sklada za revne skadatelje je bil kaznovan v Zagrebu gostilničar Alojzij išmitel. ker je dal postaviti svoj radijski aparat in zvočnik v svojo gostilno. Avtorska centrala ga je pa tožila sodišču za odškodnino. češ da ni plačal posebne avtorske takse za reprodukcijo glasbe. Čeprav se je obtoženi gostilničar branil s tein, da je z radijsko naročnino plačal obenem tudi vse avtorske takse, ga je sodišče vseeno obsodilo. Zanimiva je utemeljitev obsodbe! Odredbe finančnega zakona veljajo le tako, da se radijski aparati ne smejo obtežiti z nobenimi novimi taksami, pri čemer pa ni vsebovana avtorska taksa. Po policijskih predpisih se smatra gostilna za javni lokal in pomeni reproduciranje radijske glasbe zato ponovno javno reprodukcijo ob prisotnosti neomejenega števila ljudi. S tem je dana osnova, da avtor zahteva posebno tantijemo. Ko se je gostilničar proti tej razsodbi pritožil na okrožno sodišče, ni uspel, ker je bila sodba prvega sodišča potrjena. Kot plamenica je zgorela v Zagrebu učiteljica Mira Havrauek, ko je s svojo prijateljico kuhala loščilno pasto za parkete. Tako nepazljivo se je vrtela okrog ognjišča, da je plamen bušknil vanjo, ker se je bil namreč vnel bencin. Naenkrat je bila vsa v plamenih. Skočila je na dvorišče, nakar so jo rešili sosedje. Kljub hitri pomoči v bolnišnici je Havranekova zaradi strašnih opeklin umrla. Zapustila je možu tri majhne otroke. Šeste žrtve, ki so jo iskali na pogorišču gospodarskega poslopja zagrebške gospodarske fakultete, še niso našli. Pa je vrtnar tega posestva videl tik pred izbruhom požara nekega mladeniča, ki je bežal izpod poslopja, preskočil ograjo in izginil v gozdu. Sprva so mislili, da je ta človek naredil kako škodo, vendar za to ni več nobenih osnov ter je ta neznanec najbrž tisti šesti, za katerega so mislili, da je tudi našel smrt v ognju. Ostali štirje, ki so jih zaradi hudih opeklin poslali v bolnišnico, so še vedno v nevarnosti. Eden je včeraj izdihnil, do-čim se druga dva borita s smrtjo. Le enega so že pustili domov. Zagrebška borza je imela včeraj svoje letno zborovanje. _ Vodil ga je predsednik dr. Stanko Šverljuga. Tudi on je v svojem poročilu povedal, da se gospodarska delavnost polagoma oživlja, tako v agrarnih kakor tudi v industrijskih državah. Skok cen agrarnih proizvodov je ustvaril možnost, da so se zboljšale plačilne bilance agrarnih držav napram industrijskim. Za davčno politiko države pa mora biti osnovno pravilo, da morajo biti vse dajatve znosne ter v sorazmerju z zaslužkom. Za morske školjke se zanimajo Amerikanci. Amerikanski konzul se je namreč obrnil na naše pomorske oblasti za informacijo, če bi se dale nabavljati pri naš školjke za izdelovanje sedefastih gumbov. Zdi se, da bi se s tem našel primeren način za nov zaslužek, saj se za školjke doslej ni nihče zanimal. Pomorske oblasti so začele zbirati vzorce školjk in vse podatke, v kakem obsegu bi se dalo ustreči amerikanskim povpraševalcem in če ne bi morebiti kazalo ustanoviti tudi domačo tovarno gumbov. Zaradi neizplačanih mezd so začeli stavkati rudarji v Dol. Ladanju pri Varaždinu. Lastnik je bil rudarjem dolžan že 80.000 din. Po posredovanju svojih zaupnikov in zastopnika bratovske sklad-nice so rudarji odnehali od zahteve po zvišanju mezd, pač pa zahtevajo le izplačilo zaostalih, da bi si mogli kupovati živež. Kakor sedaj, so morali rudarji že nekajkrat začeti s stavko, da so prišli do svojega zasluženega denarja. Lov na sardele je bil te dni zelo bogat. Samo okrog Splita so ujeli 12 vagonov rib, ki so jih pa takoj prodali tovarnam po 3.60 din za kilogram. 70 letno starko Julijano Dosegovlč iz Sibinja pri Slavonskem Brodu je neznan ropar umoril, ker se je nadejal velikega plena. Starka je živela z neko svojo sorodnico. Bila je več let v Ameriki in se je po vasi zaradi tega govorilo, da ima mnogo denarja. V torek zvečer je šla v hlev pomolzt kravo. Ker se pa le dolgo ni vrnila, je šla njena sorodnica pogledat za njo. Iskala jo je in jo je nazadnje le našla zatlačeno v seno. Imela je prerezano grlo. Morilec je umoril najprej njo, nakar je mislil pokončati še njeno sorodnico. Najbrž ga je bilo prvega zločina groza, da se je zbal ter pobegnil. Svojo ženo je zaklal v Novi Črnji v Banatu kmet Emerik Mako. Mako je bil že dolgo duševno bolan, zaradi česar je zdravnik odredil njegov prevoz v umobolnico. Toda žena se je tega na vse načine branila. Nazadnje ji je uspelo, da je mož ostal doma. V navalu zmedenosti pa je Mako pograbil nož in 14-krat zabodel ženo. V Belgrad je včeraj prispel predsednik bolgarske Zadružne zveze Ganev. Ogledal si je vse zadružne ustanove v Belgradu, nakar je bil gost Glavne zadružne zveze. Obiskal bo tudi predsednika Glavne zadružne zveze notranjega ministra dr. Antona Korošca. Vse gospodarske organizacije, ki se bavijo z izvozom živine in mesnih izdelkov, so včeraj v Belgradu ustanovile svoj osrednii odbor. Glavna zadružna zveza je poslala v ta odbor šest zastopnikov, trgovci in izvozniki prav toliko, po dva člana pa imata organizacija živinorejcev in zveza izvoznikov mesa. Predsednik osrednjega odbora je postal dr. Avguštin Juretič, glavni tajnik Glavne zadružne zveze. Od Slovencev je v odboru tudi ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani g. Besednjak. Narasla Donava trga na mnogih krajih zemljo. V ponedeljek se je odtrgalo obrežje pri Dalju prav v trenutku, ko se je kmet Mitar Čumilovič hotel s svojo ženo s čolnom prepeljati na drugo stran reke na svoje posestvo. Oba sla že stopila v čoln, ko se je odtrgala zemlja in butnila ob čoln. Kmetova žen:i je padla v vodo. čumilovič pa je padel v čolnu tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi. Sosed, ki je vse videl, je prihitel na pomoč in ženo rešil. Iz bojazni, da bi se zemlja še dalje trgala, so kmetje začeli bežati iz hiš. 85 letnega starčka Baltazarja Milerja pa je strah tako prevzel, da ga je zadela kao in jc umrl. »Dubrovačka plovidbac bo povečala- število svojih potniških parnikov, ker je naročila v Angliji nov parnik istega tipa kakor parnik : Kralj Aleksander:. Ker so pa angleške lad jedelnico zaradi oboroževanja preveč zaposlene, bodo novi iiar-nik začeli graditi šele prihodnje leto. rDubrovač-ka < pa bo prodala tudi tri stare tovorne parnike in si za ta deuur nabavila nov, moderen tovorni parnik. Doba jekla se odpira Ameriški »jekleni kralj" napoveduje nadvlado jekla Noben Časopis se ni spomnil petinsedemdesetletnega jubileja znanega ameriškega multimilijo-narja, nobena tedenska revija ni objavila njegove slike in od nikoder ni prišlo nobenih častitk. V Ameriki, ki je domovina stroja in nenehnega snovanja, v deželi, ki ne pozna nobene skrivnosti in takorekoč nobenega zasebnega življenja, mora živeti Človek pač zelo osamljeno in prikrito kljub svoji slavi, da gre vsa javnost mimo takega jubileja. Oboje drži za Charlesa Schwaba, predsednika Betlehem Steel Company. Ze trideset let se ni dal pokazati pri nobeni slovesnosti ali slovesnem sprejemu, nikjer se ni pojavil v javnosti, niti ne v beli hiši v Washingtonu ali pa v zasebnih salonih, kjer se običajno zbirajo amerikanski denarni veljaki. Reči se da, da je Schwab najbolj nepoznan Ameri-kanec. Po svojem delu pa spada med najznačilnejše pojave gospodarskega življenja v Novem svetu. Ob starem Rochefellerju in Fordu je on edini, ki je ostal iz one velike dobe, v kateri so se rodili, delali in zmagovali ustanovitelji največjih in denarno najmočnejših podjetij, kar jih pozna Amerika ali pa svet sploh. Schvvab je bil družabnik znanega miljarderja Anrevva Carnegie ter miljarderja J. P. Morgana, očeta znanega velebankirja. Udeleževal se je vseh denarnih transakcij, karkoli jih pozna svet iz časa pred nekaj desetletji. »Kralj jekla, , ’ * •' | J MINI IImžNI Radio Najnovejša francoska električna lokomotiva, ki bo služila prometa na progi Pariz-Calais Rimsko filmsko mesto dograjeno Včeraj je Mussolini izročil svojemu namenu novo rimsko filmsko četrt, večje število palač in ateljejev v delavskem predmestju Quadraro jugo-zapadno od Rima. Le še nemško filmsko mesto Neubabelsberg pri Berlinu je v Evropi večje kakor italijansko. »Quadraro« bo v kratkem postal označba in pojem zase, kakor so danes Hollyvvood, Den-ban ali pa Neubabelsberg. Odprl bo Italijanom spet možnost, da se bo njihova filmska industrija dvignila na višino, kakor so jo bili pokazali s filmom »Quo vadiš«, ki je krožil po vsem svetu. Stremljenje po osamosvojitvi, ki ga italijansko gospodarstvo v zadnjin letih kaže, je seveda rodilo tudi potrebo po lastni, popolni filmski proizvodnji. Z brzino, ne naglico, kakor so jo pokazali pri izsuševanju Pontijskega močvirja, so dovršili tudi to delo. Ne daleč od akvaduktov je stal skromen filmski atelje, okrog njega pa valovit in zapuščen svet. Profesor Peresutti, ki je zgradil novo pristanišče v Neaplju, je znal tudi ta svet preurediti. 600.000 kvadratnih metrov je zravnal in preuredil. Od dolgega čelnega poslopja, v katerem so uradi in vpdslvo, pridemo na prostran trg, v čigar sredini stoji poslopje ravnateljstva. Za tem poslopjem pa se dviga mnogo večje in daljše drugo poslopje, v katerem je devet ateljejev. To poslopje je pobarvano teinno rdeče, vsa ostala pa svetlo rumeno. Stranski krili, ki ima vsako po štiri ateljeje, oklepata osrednjo poslopje. Le dve sporedni cesti tečeta vmes. Drevja še ni nobenega. Notranjščina je zefo smolreno razdeljena. Večji atelje je zvezan z manjšim, da more režiser pri snimanju uporabljati oba hkratu. Stopnice vodijo v hodnike, kjer so garderobe. 90 sob, od katerih jih je 30 s kopalnicami. Sredi mesta pa stoji poslopje, v katerem so tri restavracije, zraven pa so svetle in prostorne dvorane za igralce z manjšimi vlogami. Nekoliko vstran je velik plavalni bazen, ki pa je namenjen bolj vodnim in podvodnmi posnetkom, kakor pa za kopanje. V stranskih poslopjih pa so štirje ateljeji, v katerih sinhronizirajo zvočne posnetke Zraven pa so prostori za orkester, za razvijanje filmov, za elektromotorje. Vse ta poslopja pokrivajo i>ovršino 120.000 kvadratnih metrov. Z novim filmskim mestom je vstal konkurent Hollyvvoodu Ne nemški, pač pa amerikanski filmi so prevladovali v Italiji. V pretekli sezoni so Italijani izdelali le 29 krajših filmov. Ostali program so napolnili v veliki večini Amerikanci. Kakor vsaka druga država, ki ima svojo lastno filmsko proizvodnjo, bo tudi Italija skušala utreti pot svojim filmom v tujino in zaščitila sebe s tem, da bo pripustila v Italijo le določen odstotek tujih filmov. Če pa upoštevamo rimsko umetniško tradicijo in ustvarjalno silo, smemo pričakovati, da bodo po kakovosti kaj kmalu prekosili amerikanske proizvode in si utrdili tudi pot v tujino. Na telefonu: »Ali greš malo na 6prehod, Metka?« »Oprosti, dragi Marko, tukaj ni Metke, pač pa Francka.« »Toda, saj tukaj tudi ni Marko, pač pa Lojze.« Zdravnik: »Ali ste dajali svojemu možu uspavalna 6redstva po mojem predpisu?« Žena: »Sem, gospod doktor. Toda bilo je zelo težavno, ker 6em ga morala vsake pol ure prebuditi, da jih je použil.« Romunski princ Mihael v skavtskem tabora, kjer si je odrezal košček pečenke, ki so mu jo skavti ponudili Programi Radio Ljubljana Četrtek, il. aprila: 12 Koncert na vvurli iških orglah (plo&če) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cjs. »porod, obvestila — 13.15 Virtuozi igrajo (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Kudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. uru: Predav. min. za telesno vzgojo (Belgrad) — 19.50 Zabavni kotiček — 2P Plošče — 20.30 Orkestralna ura Josipa Vidošiča in Rahe Rajbeniča (izvaja Radijski orkester). — a Cas, v.-eme, poročila spored — 22.15 Vesele pesmi e »premlevanjem harmonike in kitare. Petek, 2.1. aprila: 11.00 Šolska ura: Nuša narečja v razlagi in živi besedi — razgovor z učenci iz raznih krajev Slovenije (prof. Jokab Solar) — 12.00 Iz naših logov in gajev (plošče) - 12.4« Vreme, poročila — 13.IH) Cas, Rpored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vremo, borza — 18.00 Zenska ura: Vzhajalna in pralna sredstva (ing. Marija Ahačič) — 18.20 Schumann: Otroški prizori (klavir solo na ploščah) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stnnko Leben) — 19.00 fias, vremo, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac: ura: Strossmayer in Staričevi« (dr. Ivan Nevcstič, Bgd) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Oregorčev pihalni kvintet (gg. A. Jermol - flavta, B. Flego-o, J. Gregorc - klarinet, J. Turšič - fagot. I. Hafner - rog) — 20.45 Za oddih (plošče) — 21.00 Radijski orkester — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Četrtek, 22. aprila: Relprad-Zagreb: 20.00 Koncert gledališkega orkestra — Dunaj: 19.30 Zbor — 20.25 Igra »Legenda o angelu varuhu« — 22.20 Koncert‘po željah — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21.00 Igra — 22.00 Komorna glasba — Itim-Flari: 21.00 Opera »Lueia Lammermoor« — Prana: 19.25 Igra — 22.20 Sonatni koncert — Varšava: 19.40 Vojaška godba — 21.00 Poljski skladatelji — 22.30 Orkestralni in vokalni koncert — Berlin-Hamburg: 20.10 Plesna glasba — Frankfurt: 20 10 Narodna glasba — Stuttgart: 20.10 Vojaška godba in filmska glasba — * Beromiinster: 20.05 Opera — Strass-bnurp: 21.30 Opera — Sottens: 18.20 Straussova glasba — 19.20 Masseuetove skladbe Obvestila Ker je pri torkovem predavanju univ. asist. A. Peterlina iKaj je svetlobai, moralo mnogo obiskovalcev oditi vsled prenapolnjene dvorane, se je Prirodoslovno društvo odločilo, da se predavanje ponovi v petek, dno 23. t. m. ob 18 v fizikalni predavalnici univerze. Predavatelj nain bo na podlagi poskusov pokazal, kaj o svetlobi ve sodobna fizika. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din. Te dni se mudi v Jugoslaviji vrhovni predstojnik kriiniškega reda. Veliki mojster opat Hubert Scliolzkv. Pripeljal se je iz Ceškoslovuške republike, kjer rezidira v Freudenthalu v Slcziji. Prejšnji teden je vizitiral redovne postojanke jugoslovanske redovne province na Štajerskem, zdaj se nahaja v Beli Krajini, prihodnjo dni pa bo zaključil vizitacijo v Križankah v Ljubljani. V okviru društva Danice, Zarjo in Savice predava danes g. univ. prof. dr. Viktor Korošec. Naslov predavanja je: tZakonsIco pravo in osnutek novega državljanskega zakonika*. Predavanje se vrši v Beli dvorani hotela »Union« ob 20. Vabimo zlasti gg. starešine in člane ter vse, ki bo za predavanje zanimajo. Akademija naraščaja Rdečega krila bo v nedeljo, 25. aprila ob pol 11 dopoldno v veliki filharmonični dvorani. Spored bo izvajal naraščaj šestih gimnazij, dveh meščanskih in treh osnovnih šol. Spored koncerta v prid novi cerkvi sv. Terezike na Kodeljevem, ki ga bo priredil mladinski pevski zbor salezijanskih gojencev in bogoslovcev z Rakovnika v nedeljo, 25 aprila ob 8 zvečer v župni cerkvi sv. Petra, jo sledeč: Bolim: Preludij in fuga v C-duru, Gržinčlč: Sv. Terczika. Gerbič: Srce zapoj, Sicherl: Močno se potrese. Premrl: Kristus je vstal, Wiltberger: Sanctus, Griosbacher: Verujem, Hladnik: Slavnostna zaigra, Vodopivec: Vigred po zeleni halji, Tomc: Marija, jaz ta ljubim, Gržinčič: Moja pesom, Kosperer: Ko bron zvoni, Sattner: S cvetlicami te venčamo, Železnik: Maj prihaja, Sattner: Roža Marija, Gržinčič: Don Bosku. Dirigiral bo g. dr. Jerko Gržinčič, pri orglah bo> g. prof. Matija Tomo. isjoi o.,i Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo. dntftMS-mrrJa 79.17 prirodi združenje žel. uradnikov iz Ljubljane. Izleta se lahko udeleži vsakdo ter so vabljeni vsi, ki si žele ogledati to rajsko krasoto podzemlja ‘olunej^ejra kraja. Prireditelj se je odločil prirediti ta izlet eno nodeljo po binkoštih, da se lahko dovolj posvetf o^lHTu te jame z istočasnim prevozom s podzemsko motorno železnico. Ogleda se staro jamo in novo »rajsko jntuo«, ki bo za izletnike enako kot o binkoštih odprta in popolnoma razsvetljena, posamezne dole in posebnosti bodo razkazovali ter razlagali posebni tolmači tor se bo s tem nudila prav posebno izredna prilika vsakemu, da spozna to podzemsko znamenitost. Skutina dolžina poti v obeh jamah je 7 in pol kilometra, od čegar sc prevozi z motorno železnico 4 in pol kilometra, ostalo so pa prehodi peš. Odhod izletnikov iz Ljubljane je v nedeljo, dne 23 maja ob 6.15 ali 10, povratek iz Postojne ol> 17.30 ali 20 kot bo vsak sam želel. Stroški: železniška vožnja Rakek—Postojna—Rakek, kolektivni potni list in vstopnina v obe jami 59 Din, otroci 30 Din. Za vožnjo do Rakeka naj zasebniki uporabijo nodcljske povratne karte, ki stane iz Ljubljane do liakeka in nazaj n pr 21 Din, za vožnjo do Rakeka mora vsak sam 'skrbeti' Prijave sprejemajo v Ljubljani: trgovina Tičar Solen' burgova nliea. Goreč. Tyršcva cesta, združenje žel uradnikov, Kolodvorska 43, vsak torek in petek od 17 do 18, v Mariboru g. V. Verhovšek, Maribor gl kol, v Zagrebu g. M. Jugovič, direkcija drž. žel. ,1 „ °bfni,*b°r invalidov. V nedeljo, dne 25. aprila 1.1. ob 9 dopoldne se ho vršil v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, občni zbor Oblastne invalidske organizacije za dravsko banovino. Zbor bo tudi zahteval za nov invalidski rakon, ki se že dolgo oiujubuje. Vabljeni so prav vsi invalidi, zlasti iz Liub-ljane in okolice, pa tudi zastopniki oblnstev, uradov, korporacij in društev in vse občinstvo, ki se zanima za invalidski položaj, ki se bo ob tel priliki v velikem pojasnil. Pričakuje pa se za gotovo vse vojne žrtvo iz Ljubljane in okolice, ker je to njihova 'tovariška dolžnost. Jetniki s Hudičevih otokov »Ha, ha, zvijaš se,« je nadaljeval Zwerg in iridno užival nad mukami nesrečnega Bucka. »Kaj ne, niti slutil nisi, da bi te mogli na ta način malo pobožati... Ha, ha. ha! Zakaj si pomagal zdravniku Muddu pobegniti? Najbrž si že prej imej opravka z njim. — Morda si celo zapleten v oni zločin, ki ga je Mudd izvršil.. Da, da. tako bo! Sodeloval 6i tudi pri onem umoru... Priznai! Priznaj, pes! Prav ti si ubil predsednika Lincolna!« Tudi sedaj je Buck molčal. Pa tudi ni mogel spregovoriti. Zaradi groznih bolečin je padel v nezavest. »Lopov dremlje,« je spet spregovoril Bello. «treba ga bo zbuditi.« Zvverg je za nekaj trenutkov odšel. Pa se je kmalu vrnil s posodo vode. Raztepeni Buck, ki je bil privezan za klop in obenem še zvezan, je komaj še dajal od sebe znake življenja. Tedaj pristopi k njemu Zvverg m mu zlije polno posodo vode na glavo. Buck se je strese! po V6eh udih. prsi so se mu začele dvigati in upadati, oči so se mu spet odprle. »Ti si ga ubil.« je že spet začel Bello »Pri-znaj vendar!« »Nisem!« je zastokal Buck. »Ne vem, kaj go vorite.« »Takoj boš zvedel,« so se zabliskale oči Zvver-gu. »Ali vidiš te lepe stvari tukaj? To so res čedne stvari, mar ne? Sicer navadno služijo za čisto nekaj nedolžnega, lahko pa se prav dobro uporabijo pri takemle razgovoru . Pri takemle veselem razgovoru, ki g» imamo mi sedaj.. ko eden sprašuje. drugi pa noče odgovarjati.. « 2e je prijel Zvverg v roke tanko iglo. Pogledal jo je malo proti luči nato pa ee spet obrnil k nesrečnemu Bucku, ki je ležal ves pobit na klopi: »Mogoče te bo pa tale iglica malo omehčala. Morda boš njej na ljubo odpel usta... To je najboljši način, ki se je pri mnogih prav sijajno obnesel ... Ha, ha, dosti )e bilo že takih, kakor si ti in ki so prav tako drhteli, ko so zagledali v mojih rokah tole lepo igračko... Prijel je Bucka za roko in sedel poleg njega. Buck se je zazrl vanj z največjo grozo. »Takole, moj fantek,« je nadaljeval Tole ti bo dobro prijalo. Poglej, dobro bi bilo, če bi ti malo okusil tole stvarco. Mogoče ti bo le razvezala jezik...« * Prijel je iglo za debelejši konec in jo začel počasi potiskati Bucku za nohte. Buck je zamolklo zastokal. Vselej, kadar je Zvverg potegnil iglo zopet izza nohta, je brizgnil tanek curek krvi iz prsta. Potiskal je Bucku iglo zdaj za ta, zdaj za oni nohet in je nato spet malo počakal. »Joj, Bog,« je stokal Buck, »nehajte... nehajte!« »Priznaj!« se je zadrl Zvverg nanj. »Ti 6i izvršil oni umor!« »Nisem! Nisem zakrivil ničesar!« Bello je stal ob strani in se zabaval 6 posebnim delom. Na plamenu je grel tanko železno palčico. Ko je bila ta že dovoli razbeljena, se je spet približal Bucku. »Umakni se Zvverg,« se je obrnil k svojemu tovarišu. »Pusti, da ga jaz malo poščegetam .. Boš videl, kako bo spregovoril... Vse bo priznal. Ali ne veš, da je ta način bil še vedno najboljši.« Zvverg mu je pomagal. Prijel je obe okrvavljeni roki, med tem, ko je Bello prinesel razbeljeno železno iglo in mu začel smoditi prste. Tega niti korenjak Buck ni mogel več prenesti. Bolečine so bile strahotne, začel je vpiti. Mučitelja sta za nekaj časa prenehala s tem delom. •Bello je potegnil iz žepa robec in z njim Bucku zamašil usta. Nesrečnikovi kriki so zamirali v zamolklem hropenju. »Ali priznaš?« ga je zopet vprašal Zvverg. »Ali priznaš, da si sodeloval pri onem umoru in pri begu zdravnika Mudda?« Komaj opazno je Buyk odkimal z glavo. Mučiteljema pa je med tem že bilo tega jjoela dovolj. Bello je pospravil iglo in železno palčico. »Samo malo ga morava še pohladiti,« je zlobno Siredlagal Zvverg. »Spotil 6e je. siromak. Treba mu e malo pregnati vročino.« Ob teh besedah je prijel prazno posodo za vodo, odšel za trenutek ven in se vrnil s polno. Vso vodo je spet zlil na Bucka, ki je napol mrtev ležal na klopi. »Sedaj lahko to živinče odveževa,« je še pripomnil Bello. Ko sta snela nesrečniku okove, je Buck obležal na klopi prav kakor prej, ko je imel na 6ebi okove. Niti premakniti se ni mogel. Tedaj sta ga oba zgrabila in odnesla v prvo podzemno celico. Tu sta ga vrgla v kot in se nista več pobrigala zanj. Malo za tem sta zopet odšla po stopnicah navzgor, na svetlo. XVI. poglavje. Ko se je narednik Rankin pojavil s svoiimi ljudmi v kabini na jadrnici, 6 katero se je zdravnik Mudd hotel rešiti, je ukazal dvema vojakoma: »Peljite ga! Naprej!« Vojaka 6ta zgrabila begunca. »Sam!« je vzkliknila Muddova žena, »Sam, o Bog!« Več ni mogla spregovoriti. _ Opotekla se je in padla črni Izabeli v naročje. Kaj se je potem dogajalo, ni več vedela, niti ni mogla vedeti Padla je v globoko nezavest. Zdravnik Mudd je šel čisto apatično s svojima spremljevalcema. Ni se prav nič upiral in 6e je pustil ukleniti. Vojaki so zopet sedli v čolne in krenili nazaj proti strašnemu Otoku smrti. Po kratkem času je čoln pristal. Begunca so peljali nazaj v jelnišnico. Pa ne v njegovo celico, temveč na dvorišče do vrat v podzemlje. Dr. Mudd je bil popolnoma izčrpan. Vojaka sta ga bolj nosila kot vodila. Napor, ki ga je moral prestati v zadnjih nekaj urah, ga je strl. se mnogo bolj kot to, pa je nanj vplivalo spoznanje, da je bil že tako blizu rešitve, pa je spet V6e propadlo. Uboga Peggy! Kako se je veselila ponovnega srečanja z njim, kako je bila vsa srečna! A sedaj — vse je propadlo. Vse trpljenje, vsa žalost, vsa grenkoba 6e bo sedaj začela znova. Take misli so begale po glavi dr. Muddu. ko 6e je ze trenutek ustavil pred vrati, ki so vodile navzdol. Mislil |e na ubogega starega polkovnika, ki je padel, boreč 6e za njegovo srečo... In kar hudo mu je bilo. da ni bil na njegovem mestu in raje on sam padel namesto njega. Vojaka sta odprla težka železna vrata in dr. Mudd je zagledal stopnice, ki so vodile v globino. »Tokrat pa greš globoko v črno podzemlje, ti belec,« mu je reke! eden izmed črnih jetniških stražarjev, ki ni mogel prikriti svojega začudenja nad človekom, ki se je z brezprimerno hrabrostjo skušal dokopati do svobode, »ze več let služim tukaj in vem, da so ves ta čas samo dva vrgli v to temnico.« »Kaj se je z niima zgodilo?« je preplašeno vprašal zdravnik Mudd. »Morda sta tudi še sedaj živa,« se je glasil ravnodušen odgovor. »Sicer pd, saj boš v kratkem V6e to sam videl.« Tačas pa je do vrat, ki 60 vodila v f>odzeinlje, prispel narednik Rankin. Vražji nasmeh mu je pačil obraz. Prepričan je bil, da je tokrat vendarle končno obračunal s človekom, ki ga je nesmrtno sovražil. •Slovanakl dom« izhaja fiak delavnik "h 12 Mw»e*na naroftnina 12 Din za inoiemutvo 25 Din DredniStvo1 K notarjeva utica HffTL Telefon 29<»4 hi 2996. Uorata; Looitarieva fc Telefon 2992 Za Jususluvauako ti&k&ruo * Ljubljani: EL Ce& Izdajatelji Ivan Bakoveo. Uredniki Jože Ko&iček.