,,Tudi napredek!" Prejeli smo ta-le dopis: Z ozirom na Vaš članek BTudi napredek!" v 46. št. si dovoljujem poslati Vam popravek, ki naj dokaže, da se je to pot c. kr. dež. šolski svet v Gradcu zmotil v — naslovu. Min. odlok z dne 31. julija 1886, min. n. I. št. 52, člen II., točka 7 pravi: BAlle Eandidaten haben (iber ibre Befahigung zur subsidiarischen Erteilung des Eeligionsunterrichtes ihrer Eonfession eine besondere mundliche Prlifung abzulegen." četrti odstavek se glasi: BAuf die Zuerkennung der Lehrbefahigung in den tibrigen PriifuDgsgegenstanden haben diese Examinatoren und Eommissare keinen Einflufi zu nehmen". — Iz tega mora sklepati vsak, da je izpit iz verstva obligaten za vsakega izpitnega kandidata, ter da oni, ki se odtegne temu izpitu, v resnicinipoložilizpita za ljudske šole. Seveda, le kdor se odtegue, ne pa kdor izpit poizkusi, a ga ne prebije. Torej je kandidatom prosto, ta izpit položiti ali pa ne, t. j. vsak se mora temu podvreči, a vsak lahko na vsa vprašanja komisarjev m o 1 č i. Tako je predpisu zadostil, a tudi svoji vesti, oziroma prepričanju, češ, verstvo je predmet duhovnikov. Taka je stvar za izpitne kandidate; drugačna je pa za izpitne komisije. Te m oraj o vsakega kandidata citirati k temu izpitu. In tu je jedro mojega popravka. Vprašal sem o tej zadevi več kolegov, ki so delali izpite pred raznimi komisijami; vsi so rekli, da so bili citirani k verskemu izpitu, le v Gradcu so baje vsakega kandidata vpraš a 1 i, boče li tudi verski izpit položitiali ue. Ins tem je dotična komisija grpšila, in c. kr. dež. šolski svet štajerski bi bil moral grajati dotične komisije, ne pa preko okrajnih šolskih svetov dajati ukazov učiteljstvu, ki gotovo pozna predpise o svojih izpitih, a se na taka vprašanja ravna seveda tako, kakor vidi in spozna za piimerno. Da bi kak kandidat na ravnateljevo vprašanje: -Hočete tudi položiti verski izpit?" odgovoril: BVaše vprašanje je nepotrebno, ker Vaš in obenem moj predpis ta izpit izrečno zahteva", tega menda slavna šolska oblastva ne pričakujejo in tudi ne žele, saj je znano, kako se časih postopa z izpitnimi kandidati, ki so že učitelji. V istini bi tak odgovor bil popolnoma umesten C. kr. dež. šolskemu svetu v Gradcu torej svetujemo, naj svoj ukaz z dne 7. oktobra 1906 na okrajne šolske svete p r ek 1 i 6 e ter pošlje enak ukaz c. kr. izpitnim komisijam, če mu je znano, da postopajo tako. Da res tako postopajo, uči- telji lahko dokažejo. Vsi oni, ki so bili vprašani, če hočejo ta izpit položiti ali ne, naj to naznanijo kakemu strokovnemu listu, ki naj potem stvar primerno pojasni. Glede šolskih zakonov in predpisov pa bi slavni vladi svetoval, naj vendar oskrbi za učiteljstvo primerno zbirko najvažnejših zakonov. Novi šolski in učni red z dae 29. septembra 1905 je doslej izšel v nemškem, češkem, laškem in slovenskem jeziku, a je ta zbirka za učitelja pomanjkljiva, zakaj v nji ne najdem izpitnega predpisa z dne 31. julija 1886, ki je vendar za učiteljstvo velevažen. Vrhutega je nemška (v drugih jezikih sploh ni bila izdana) izdaja BVorschrift fiir die Heranbildung und Priifung der Lehrer an Volks- und Biirgerscbulen in Oesterreich" (c. kr. zaloga šolskih knjig) pošla, in tako smo slovenski učitelji prisiljeni, kupovati drago Heinzevo zbirko zakonov, drugi učitelji pa enake drage izdaje (n pr. Mauzove). Po moji sodbi bi bila* vlada čisto lahko v zbirko, kjer je novi šolski in učni red, vzela tudi predpis z dne 31. julija 1886. V taki knjižici bi imelo učiteljstvo vse ono, kar mu je neobbodno potrebno ter bi mu ne bilo treba iskati dragih izdaj šolskih zakonov. Seveda, če se misli izdati predpis z dne 31. julija 1886 v taki slovenščini, v kakršni je izdan -Državni zakon o ljudskih. šolah", potem se lepo zahvalimo zanj. V tem oziru opozarjamna § 34., str. 10, omenjene izdaje, ki se glasi: BDovršivši po-polnoma učni tečaj se podvržejo gojenci učiteljstva..." Edo so gojenci učiteljstva? Seveda je tudi nemški izvor v originalu: „. . . . werden die Lehramtszoglinge ..." neumen; kdo je BLehramtsz6gling" ? Po jasui pameti nihče, prisiljeno pa kvečjemu učenci in učenke raznih šol, če smatramo .Lehramt'' kot posel učitelja. V § 35., str. 11, slovenske izdaje ^Državni šolski zakon" čitam dalje v drugera odstavku: BUčitelji na vadnici so dolžai kakor pomočniki sodelovati pri izobraževanju gojencev za učiteljstvo." Edo so -gojenci za učiteljstvo" ? — Torej: dajte nam predpise v ceni izdaji in razumljivem jeziku, komisijam pa povejte to, kar jim gre! Seveda, marsikje je ravnatelj ali pa kak član izpitae komisije tudi član deželnega šolskega sveta, in tako je umljivo, zakaj je štaierski deželni šolski svet tam grajal uciteljstvo, kjer je grajo zaslužila izpitna komisija. Kdo bi sam sebe grajal, ko stoji tam daleč zadaj uboga para učitelj, ki je vajen graje!