Izhaja vsak petek Naročnina maša s celoletna. . . K i-— poluletna . . K S*— četrtletna . . K 1‘— posamezna SteT. 10 vin. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. Naša M Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi se sprejemajo m po dogovoru. slovenskega delavstva Štev. 15. V Ljubljani, 9. marca 1917. Leto XII. Ljubljana, 5. marca 1917. Amerika dozdaj Nemčiji še ni napovedala vojske. Pripravlja se pa na njo: naroča vojne potrebščine, gradi vojne ladje in dela reči, ki smo jih navajeni čitati, kadar se kaka država pripravlja na vojsko. Ameriška postavodajalna zastopa: senat in kongres nista bila posebno navdušena za vojsko. Ameriška vlada je zato obvestila postavodajalni zastop, da razpolaga s pismom,, ki ga je bil pisal wašingtonski nemški veleposlanik po naročilu nemškega zunanjega ministra nemškemu poslaniku v Mehiki. Pisal pa je, ker, mu je to naročil nemški zunanji minister. Nemškemu poslaniku v Mehiki se je naročilo, naj predlaga mehikanski vladi v slučaju vojske med Združenimi državami in Nemčijo, naj .sklene z Nemčijo zvezo in naj napade Združene države obenem naj nagovori tudi Japonsko na vojsko proti Združenim državam. V slučaju zmage dobi Mehika večji kos zemlje Združenih držav, ki so ga te svo j čas iztrgale Mehiki. To pismo je nesell poseben sel, kurirji pravijo takim »pismonošom«, nemškemu poslaniku1 v Mehiko, a ameriška tajna policija je sela prijela in pismo zaplenila. Ta novica je tudi tiste Američane pridobila za Wilsonovo politiko, ki so z vso silo nastopali za to, naj Združene države ne posežejo v vojsko. Z nami [Združene države diplomatskih zvez še niso prekinile. XXX Cesar Karel je odslovil dosedanjega načelnika generalnega štaba, maršala barona Conrada pl. Hotzendorfa. Novi načelnik generalnega štaba je postal general pehote pl. Arz. Maršali Con-rad je v 31 mescih vojske pokazal, da je bil kos svoji nalogi: braniti monarhijo proti po številu premogočnim sovražnikom. Cesar je maršalu Conradu Podelil, ko ga je odvezal dolžnosti načelnika generalnega štaba, tisti veliki križ vojaškega reda Marije Terezije, ki ga je sam nosil. Cesar je tudi napovedal, da bo maršalu Conradu poveril drugo, vele važno mesto. Novi načelnik generalnega štaba general peliote pl. Arz spada med mlajše naj višje avstrijske poveljnike. Arma- di poveljuje zdaj mladi cesar Karel sam. Arz se je v sedanji svetovni vojski večkrat odlikoval. Zanimivo je, da je vstopil v armado kot enoletni prostovoljec, postal kot tak častnik in ostal v armadi, kjer je zdaj napredoval do tistega mesta, kjer se stekajo vse niti in kjer se odloča, kaj morajo naši hrabri voji in zbori in divizije in brigade in polki in bataljoni, stotnije in oddelki in vodi delati v vojski z našimi sovražniki, da izvojujejo skupno z mornarico na morju in z zrakoplovi in letali v zraku zmago naši državi. Arz je študiral na gimnaziji v Draždanih; v Avstriji je študiral pravo, predno je postal vojak. XXX Cesar in cesarica sta izrazila željo, naj vlada pomaga v sedanjem strašnem boju za obstanek prebivalstvu. Ministrski predsednik grof Clam-Martinic je zato sklical mal posvet glede na pomožno akcijo vlade za olajšanje življenja prebivalstvu. Izvajal je: Boj za obstanek je zavzel oblike in. pojavile so se prikazni, ki jih vlada ne more gledati s prekrižanima rokama. Vlada je dolžna, da v tem najtežavnejšem vseh časov tistim, ki jih skrbi za obstoj najbolj teže, stoji kolikor le more na strani. V strašni obrambni vojski, ki jo bijemo, ni '\e mož v strelskem jarku storil do skrajnosti vse, kar je dolžan domovini, tudi zaledje je neutrudljivo preneslo velikanske naložene mu žrtve. Tajiti se ne more, da široke plasti ljudstva zelo težko prenašajo pomanjkanje. To je timhuje, ker se drugod zopet ne more govoriti o kakem pomanjkanju, marveč celo o preobilici. Vlada je zato dolžna, da vzravna razmere med preobilico in bedo. Govoriti se more o dveh načinih bede. V prvem slučaju od časa do časa tu in tam zmanjka živil. Državna uprava mora v takih slučajih poskrbeti za nje. P oc e n i živila revnim slojem. Pred vsem nam pa gre za drugo vrsto bede: Na tisto mislim, ki se pojavlja tam, kjer je dovolj živil, a dobiti jih je mogoče le za take cene, ki jih široke plasti ljudstva ne zmagajo in jih za to ne dobe. Pomagatii je temi mogoče s sredstvi, ki bi jih morala dati na razpolago država. Finančni minister je izjavi1!, da je pripravljen zagotoviti revnejšim plastem prebivalstva živila za znižane cene, da jim tako olajša njih življenje. Gre zdaj za dvoje vprašanj: 1. Kateri so tisti krogi prebivalstva, ki najnujnejše potrebujejo to državno pomoč; odgovoriti moramo tudi, na kaj se raztezaj ta skrb in 2. kako naj se olajša dobava in po-cenjenje življenskih potrebščin. Bodoče socialno politične naloge. To sta le dve vprašanji izvzeti iz vprašanj, ki smo jih označili za naš socialno politični program. Gre za vprašanja ljudskega zdravja, skrbi za mladino, za invalide, za socialno zavarovanje, za stanovanjsko preskrbo in za delavski trg. Glede na zdravje ljudstva opozarjam le na boj proti ljudskim kugam. Omenjam, da je velike važnosti boj proti jetiki, kjer se bodo posledice vojske še dolgo poznale. Nastopiti se bo moralo z vso odločnostjo. Glede na skrb za mladino nam daje dober in navduševalen zgled Njeno Veličanstvo cesarica. Ustanovil se bo nov »Mladostni urad«. Obsegal bo skrb za vso mladino od varstva dojenčkov do časa, ko mladina zapusti šolo in tudi boj proti zanemarjenosti mladine. Ne gre samo za skrb mladini gre marveč za socialno skrb. Gre za naloge, ki jih ne more rešiti država sama in tudi ne javno življenje. Le skupno sodelovanje jih more rešiti. To hočemo pošteno zasledovati. Vsa društvena in družabna stremljenja za mladinsko skrb hočemo strniti in spraviti v tesen sklad s tozadevnim delovanjem države. Mladeniški sklad cesarice Cite. naj tvori središče tozadevne javne dobrodelnosti. Skrb za invalide. Ta reč spada med najvažnejše naloge. Invalidi se morajo negovati in šo- lati; preskrbeti se jim mora delo in naseljevati se morajo v vojnih domovih. Socialno z a v t r o vanj e. Če rečem še nekaj besedi o socialnem zavarovanju, o potrebi te preosno-ve in izpopolnitve, o važnosti starostnega in invalidnega zavarovanja, opozarjam dalje na pospešitev zgradbe malih stanovanj, vojnih domov, na ureditev izseljevanja, na izpopolnitev državnega posredovanja za delo. Pečati se moram še s politiko prehrane. R u m u n s k o žito. Zdaj živimo v trdnjavi. Prebiti moramo in prebili bomo sicer z velikim pomanjkanjem in z žrtvami, a prebili borno in končno mora le napočiti spomlad in Donava bo odprta. Prišlo bo rumunsko žito in ž njim, če hoče Bog. se bo vprašanje prehrane znatno zlaj-šalo. In končno bo le prišel tudi mir. Ne smemo se varati, da bodo takrat odpravljene skrbi za prehrano. Šlo bo za pametno produkcijsko politiko, ki bo v skladu s konzumno politiko. Tudi na tem polju nas čakajo velikanske naloge. Parlament in ljudstvo. Nacrtal sem Vam s kratkimi besedami najvažnejše socialno politične naloge vlade. Lotili se jih bomo v zavesti, da želi njih rešitev cesar. Vlada bo vsa ta vprašanja marljivo predelala. O tem nismo še dozdaj veliko govorili, ker smo morali delati. A kakor sem že rekel, posameznih socialnih vprašanj ne more rešiti država sama in ne družba sama; marveč rešena morajo biti skupno, tako tudi vlada sama ne more rešiti teh vprašanj. Rešiti jih more le skupno s prebivalstvom. Še enkrat opozorim na izjavo, ko sem prevzel vlado: pot. do parlamenta hočemo najti, to po- Ure. Maksim Gorki. Tik, tak! V nočni tišini in samoti ti z neusmiljeno zgovornostjo oklepa dušo. Enolični, preračunjeni udarci ti govorijo o nikdar utrudljivem življenskem teku. Tema in spanec objemata zemljo, vse molči, ura pa glasno in hladno šteje trenutke. Z vsakim udarcem ti skrajša življenje za kratek hip, ti ga odkruši za čisto majhen atom — za trenutek, ki se ne bo povrnil nikdar več? Odkod so ti trenutki — in kam beže? Odgovora nihče ne ve... Pa kdo ti odgovori na vsa ona vprašanja, na katerih visi navezana sreča tvojega življenja?... Kako nam je živeti, da bomo vredni življenja? Kako, da ne izgubimo ne vere, ne upanja? In da nas ne bo našel trenutek v brezdelju ne duha, ne duše ... Ali ti bodo ur,e, v svojem večnem teku odgovorile?... in kaj ti bodo odgovorile? ... * * * Tik, tak! [Brez vse strasti je ura. Bije ti ob rojstvu, bije takrat, ko hrepeneče trgaš mladostnih cvetic. Vedno enako. Z vsakim dnevom se bližaš smrti. In kadar boš l.eža'11 v smrtnem boju, ti bo ura su- novim danes z odkritim upanjem, da bo to kmalu mogoče. Po razpravi je min. predsednik obljubil, da bo predvsem poskrbel za preskrbo z mesom. XXX Clam - Martinicovo napoved pozdravlja i naš list, a s sestavo gospodov, ki jih je povabil ministrski predsednik na ta posvet, nismo zadovoljni. Vseh razlogov ne bomo povedali, ker itak vemo, da bi jih najozkosrčnejša cenzura v celi Avstriji: ljubljansko seveda mislimo, itak pobelila. Namen ministrskega predsednika je plemenit, dober, ampak končno le niso samo Dunajčani, Linčani in Brnčani v Avstriji. Sicer bi pa skoraj stavili, da bo tudi ta dostavek ljubljanska cenzura, ki ne prenaša nobene kritike, pobelila. Pariz se vcjsknje za premog. Tudi Parižani trpe po vojski, čeprav nimajo blokade, kakršno so nam natvezili s svojimi zavezniki Angleži, ki so bili včasih njih najzaklietejši sovražniki. Premog stavi Parižanom sive lase v njih glave. Vojni dobavitelj, ki zasluži na dan 30.000 frankov, mora biti ravno tako kot revež zadovoljen, da je ob 6. zvečer Pariz temno mesto. Ne iz previdnosti, marveč ker so prisiljeni. Blagajne mnogih Parižanov so sicer prenapolnjene z zlatom, a premoga ni, ker tega potrebujejo municijske tvornice. Posebno tisti so prizadeti, ki se kljub vojski lahko z vsem preskrbe. Pomanjkljivo poulično razsvetljavo so prej nadomestile bajno razsvetljene izložbe. Kdor hoče imeti v Parizu zdaj zvečer razsvetljene izlojžbe jih mora razsvetljevati z oljnatimi svetilkami hoparno odštela zadnje hipe. Poslušaj jo... Ali se ti ne dozdeva vsevedna... ni vsled vsevednosti utrujena? Kaj jo vznemirja, kaj ji drago? Če hočeš živeti, si moraš sam ustvarjati novih ur, polnih misli, polnih čustva in — dejanj. , . * Tik, tak! V tem teku ni pokoja. Kaj je sedanjost? Za trenutkom, komaj porojenim, se rodi1 drugi, ki pahne prvega v prepad. Tit, tak! Srečni ste. Tit, tak! V vašo dušo se je razlila pekoča, strupena bol in vas bo morda spremljala vse ure vašega življenja, ako si ne boste poskušali sami izpolniti sleherni trenutek z novim življenjem. Trpljenje je zapeljivo — nevarno. Ako nas je potisnilo k tlom, se komaj upamo ozreti kvišku. In trpljenja je toliko, da ga dobiš prav poceni in se mu nihčb več ne čudi. Ali se ti še zdi vredno, negovati ga in govoriti o njem svojemu bližnjemu? Le redkokdaj boš našel, kar si iskali — pravih besed tolažbe. Pravo življenje klije tam, kjer se človek bori z vsem, kar ga ovira živeti. V boju ti minevajo ure, žalostne in vesele v naglem poteku. Tit, tak! ali pa s svečami. Nekatere trgovine se tudi s tem postavljajo, a večinoma jih pa le že ob 6. zvečer zapirajo. Gostilne zapirajo že ob pol! 10. zvečer, a tudi te so le slabo razsvetljene-Komaj je mogoče v njih čitati za silo časopise. V podzemskih železnicah so tudi razsvetljavo na polovico omejili. Plin in elektrika sta izdaj slabejša. Tudi ea-sebnikom nameravajo predpisati, koliko svetlobe smejo porabiti. Pomanjkanje premoga grozi že tudi izdelovanju1 slaščic; tudi brezmesne dni bodo najbrže uvedli, četudi zdaj še pirujejo in se goste. Okno v svet. Umestna> prepoved. Deželni šolski svet je poslali na vse ljubljanske šole odredbo, po kateri je šolski mladini strogo prepovedano izposojati si knjige iz javnih ljubljanskih knjižnic. Pri nekem učencu so bili zalotili ostudno knjigo, ki so mu jo bili posodili v eni izmed ljubljanskih javnih knjižnic. Učna oblast je spoznala, s kakšnim čtivom se »izobrazuje« 'ljubljansko vedo-in branjaželjno mlado občinstvo po teh knjižnih izposojevalnicah, ter je prepovedala določno im odločno, da jih mladina ne sme posečati in tudi knjig od tam na posodo ne jemati. Prepoved je tu; kaj, ko ni kontrole in nadzorstva! Pred meseci je izšla vladna naredba za varstvo mladine, v kateri se mladostnim prepoveduje kajenje in obisk kino-gledišč (z gotovimi izjemami seveda). Ali je kaj pomagalo? ... Fantalini kade po ulicah kakor poprej, ifie ne še bolj. O kinoglediščih pa ni, da bi govorili. Mladina je bila navzoča, ko ko ke predstavljale — kakor smo Culi — jako obscene reči, in to v božičnih dneh. — * * * Tik, tak! Človeško življenje je smešno kratko. Kako nam je živeti? Eni se odvračajo od življenja, drugi ga pijejo v slastnih požirkih. Prvi bodo ostali sami, druge bodo spremljali spomini minulih dni. In umrli bodo ti in oni. Ostale bodo same ure prežite v samo-zataji in nesebičnosti, ure posvečene duhu in srcu. — In ko boste umrli, bo ura mirno štela svoj tik, tak. In v teh trenutkih se bodo rodila nova bitja. — j V vsakemu eden več, vas pa ne bo. Ostalo bo samo telo, ki bo okuževalo ozračje. Ali se ne vpre v vas vaš ponos, J ako pomislite na to samovoljno auto- I matično ustvarjajočo silo. V vrtinec življenja vas je potisnite samo za to, da vis nekega dne nenadno iztrga iz njega. Ako ste ponosni, ako niste samo igrače, ohranite svetu spomin na vas. Premislite svojo nalogo: Žgali So opeko in jo položili v zid. Tam je ležala nepremično, do razpada in polagoma izginila docela. Ali ni pusto in dolgočasno, biti opeka? Um vam je dan in srce. f Ž njim izpolnite ure, obogatite življenje z mislimi in čustvi. V šoli menda še premalo ropotajo zoper te reči. Veliko je namreč tudi na tem, kao in s kakšnim poudarkom uči->- teljstvo take odredbe otrokom razglasi in naznani. Ako pride od višje oblasti nemško sestavljena prepoved, ki se kratkomalo pošlje vodstvom z uradno opazko »V vednost in ravnanje«, je komaj pričakovati posebnega zanimanja in zadostne razlage. — Staršem pa itak ni dopovedati, da bi se spametovali in ne jemali otrok v jame pohujšanja. — Ali k paragrafu ne spada tudi policija? —- K prepovedi o izposojanju knjig bi bilo še pripomniti, da imamo v Ljubljani par dobrih knjižnic. Ali so s to odredbo tudi zaprte mladini? (Po »Slov. Učitelju«.) Sladke skrivnosti. »Vossische Zei-tung« pišejo: Če bi ne pričakovali, da se bodo, kadar se bo sklenil mir, razmere izboljšale, bi morali ustanoviti vseučilišča za nakupovanje. Prej se je prepuščalo nakupovanje (»Vossische Zeitung« namreč zastopajo koristi najvišjih stanov na Pruskem) poslom, med vojsko je pa postalo umetnost. Glede na važnost nakupovanja za posamezna gospodinjstva in seveda tudi za državo, bi zelo blagodejno tako vseučilišče delovalo. Letniki bi morali obsegati sledeče predmete: narodno gospodarstvo (posebno prilagoditev denarja za gospodinjstvo podraženju), višja prego-varjevalna umetnost, tečaji za čitanje nakaznic (za meso, za mast, kruh, milo itd. itd.), dušeslovje branjevcev in prodajalcev in morebiti tudi vaje v te-1°vadbi za stati. Še predno so se ti tečaji vpeljali, se je razvil spol posebno spretnih ženskih nakupovalk. Nadarjene so in so reč tako proučile, da jih moramo občudovati. Sicer skoraj vsega manjka, a dobe pa le vse. Kadar bo postalo pereče vprašanje, da se pritegnejo ženske v diplomatično službo, se na nje Tik, tak! Ako bi premislili, kako majhno je vaše življenje v vesoljstvu, bi vas ta zavest potisnila k tlom. Naj vas potre, naj zbuidi v vas oni ponos, ki kljubuje vsemu kar vas ponižuje. Vsemu temu napovejte vojno. Brezobzirno. Ko je narava postavila človeka samo na dve nogi, mu je potisnila v roko za oporo palico — vzor. In od tedaj hrepeni naša duša navzgor nehote. Toda hote moramo hrepeneti v zavednem hotenju je prava sreča. Ne tožite, • + °n m