SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, ^Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~	~	~	~	pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 12. maja 1926
Sport, morala in etika
Dr. Hainz iz Stuttgarta je zapisal te-le lepe besede: »Če govoriš s katerimkoli ne-sportnikom o potrebi in vrednosti športa, boš kar brž presenečen; tako zunanje in površno je ocenjevanje športa, brez globljega razumevanja. Včasih motijo sodbo stari predsodki s tisočkrat prežvečenimi frazami; in če teh predsodkov ni, tedaj se poniža nešportnih do tele izjave:	»Sicer ne gojim
športa, sem bolj za umetnost in znanstvo, Priznam pa — o milost! — da more biti sport zdravstveno dragocen, če ga gojimo zmerno in ne ekscentrično.« To je vse, to je maksimum, kar nam filister pove; večkrat se tega ne.
Taki filistri poznajo kvečjemu le to zunanjo plat, materielno. O notranji vrednosti etike, ideje in morale, o psihičnih vrednotah sporta, ki napravi človeka čistega in plemenitega, zmernega, požrtvovalnega, plemenito mislečega, drznega in pogumnega in za pomaganje pripravljenega. Ne vedo, da nas iz materialistov spremeni sport v idealiste v najlepšem pomenu besede; ne v idealiste v smislu nepraktičnega in svetu odtujenega teoretika, temveč v idealiste aktivnega in energično delujočega praktika. Ta praktik pozna resničnost; njegovo mišljenje in stremljenje ne gre za materijalnostjo, temveč za kolikor mogoče popolno vzgojitvijo lastne osebnosti. Sport vzgoji
cel značaj in celega človeka.
Pot do velikega in trajnega uspeha nas vodi namreč mimo postaj samozatajevanja, dijete in odrekanja materialnim dobrinam '•n užitkom. Nepremakljivo je dejstvo izku siva, da so dosegli vsi veliki športniki svoje Uspehe le z discipliniranjem samih sebe, pa naj so gojili ta ali oni sport. Vsaka vrstica v zapiskih velikih športnikov nam pripoveduje, da je uresničenje klasičnega športnega uspeha proizvod etičnega in idejnega načina življenja. Kolikor bolj se posreči športniku odločitev od materije, toliko večji bo njegov športni uspeh. Odločitev od materije se pa more doseči le na duševnem polju, potom močne volje; izločiti moramo vse vplive, ki škodujejo, aktivno pa moramo vključiti vse 'Plive, ki koristijo in dvigajo. Ni zadosti, da Se vzdržimo alkohola in nikotina itd., na drugi strani pa tudi ni zadosti, da samo tre-niramo. Samo
harmonična združitev
obeh elementov nas pripelje do velikega uspeha. Zdravi in močni abstinenti brez aktivnega treniranja ne bodo napravili nič posebnega, prav tako pa tudi ne oni, ki sicer trenirajo, pa so vdani alkoholu, nikotinu in drugim škodljivim vplivom.
Za pravega in prepričanega športnika velja ena sama pot, ki vodi v višino, pot etike in morale. In tu notri je nepremagljiva vrednost sporta: ne zahteva samo besed, temveč tudi dejanja, zahteva življenje po zakonih etike in morale. Sport je etična volja, ki je postala dejanje.
V	soboto je SK. Ilirija z juniorskim nogometnim turnirjem, na katerem so sodelovala ju-
niorska moštva Gradjanskega in Haška (Zagreb) ter Hermesa in Ilirije, otvorila niz prireditev, ki jih ima v programu 151etnega jubileja. Žal je
skrajno neugodno vreme škodovalo posetu in nemalo najbrže tudi blagajni prvega dne. Poročila v turnirju prinašamo v rubriki za nogomet.
V	nedeljo se je vršila nato kot oficijelni uvod
v jubilejni teden slavnostna glavna skupščina v sejni dvorani mestnega magistrata, ki j'e bila v ta namen okrašena z dvema klubskima zastavama. Poselilo jo je okoli 200 oseb. Malo po 10. je predsednik kluba dr. Berce otvoril skupščino in pozdravil navzoče zastopnike javnih oblasti in športnih organizacij, med drugimi kot zastopnika velikega župana, vladnega svetnika dr. Mencingerja, zastopnika vojaške, oblasti divizijskega generala Kalafatoviča, zastopnika mestne občine dr Puca, novinarje in zastopnike raznih športnih or ganizacij, in sicer JNS-a, JZSS-a, LNP-a, LPP-a in LHP-a ter klubov Jadrana, Atene, Slovana, Hermesa LSK-a, Primorja, kolesarske Ilirije in zagrebške Viktorije. Nato je v jedrnatih besedah orisal namen in delo svojega kluba in naglašal da je preko vseh težav vendar utrdil športni pokret v Sloveniji. Delo kluba ni bilo zaman. Njegovo ime je šlo v inozemstvo, prebolel je vse krize in njegovi funkcijonarji sedaj lahko z mirnostjo podajo račun o svojem delu. (Burno odobravanje.)
Za predsednikom je povzel besedo vladni svetnik g. dr. Mencinger, ki je v kratkih besedah po nalogu in v imenu velikega župana Ijub-
To - je temeljna etična misel; je veliko vmesnih in razvojnih stopenj, bolj ali manj oddaljenih od idealnega cilja, a to na etični misli ne spremeni nič. Pravi športni duh nas vodi do etike in morale. Če ne verjameš, pa vprašaj Carpentiera ali Nurmija ali kateregakoli pravega športnika hočeš.
Šport je najboljši vzgojitelj, tako za posameznika kot za celoto. Če ga ne gledamo samo od zunaj, temveč če pravilno poudarjamo tudi njegovo notranjo moč samovzgoje, bomo narodu veliko koristili in zelo dvignili njegovo notranjo in zunanjo odporno silo.«
V. Š.
Ijanske oblasti čestital klubu na dosedanjem delu in mu želel, da bo tudi v prihodnj'osti ostal zvest svojim načelom, v ponos slovenskega in vsega jugoslovanskega naroda. (Burno odobravanje.)
Nato je čestital klubu g. general Kalafatovič v imenu jugoslovanske vojske in naglašal med drugim, da sta vojska in narod isto. V kolikor se vrši športno delo med narodom in mladino, je vojska z njim izredno zadovoljna. Z negovanjem telesnih vrlin rastejo tudi duševne in sport razvije s tem delom v narodu njegovo duševnost na splošno dobro. Vojska vidi. v športnih delavcih svoje sodelavce. Iz dobrih športnikov se bodo razvili dobre starešine v armadi. Vsled tega želi govornik, nai klub vztraja na svojem delu, obljubljajoč mu vso pomoč, ki jo lahko nudi armada. (Burno odobravanje.)
Za njim je govoril predsednik gerentskeg1 sveta g. dr. P u c v imenu mestne občine ljubljanske. Klubovo delo v preteklih 15. letih je lepo in dobro. Začelo se je v težjih časih kot so za šport danes. Trebe je bilo graditi iz lastnega in zato je bhko ponos kluba tem večii. Največje koristi je prinesel, šport v povojnem času, ko se je vrnila današnja genfcr'ciji iz vojne, ki ji je bilo treba okrepiti zdravje, vrniti agilnost in utrditi voljo. Miesto Ljubljana je klubu za to delo hvaležno, žal pa se nahaja v sedaniih časih * * * * v takem položaju, da ne more podpirati športnega stremljenja tako kot samo želi in kot bi bilo potrebno. Dosedaj je storilo, kar je bilo mogoče in bo tako tudi v bodoče. To naj bo samo malo priznanje za veliko in uspešno delo kluba. Nato je
Otvoritev jubilejnih prireditev SK Ilirije
Slavnostni občni zbor — Juniorski nogometni turnir
želel govornik klubu iste vztrajnosti tudi v naprej k vedno večjim ciljem.
Predsednik se zahvali za čestitke in da besedo tajniku g. Jerali, ki je v daljšem govoru orisal pomen in zgodovino klubovega jubileja. Navajal je markantnejše dogodke iz klubovega življenja in se spomnil vseh prvih in tudi še sedanjih športnih delavcev v klubu. Omenil je tudi važnejše uspehe kluba v raznih športnih panogah in delo kluba za materijalno in moralno podporo mlajšim klubom.
Nato je dobil besedo urednik »Jutra« g. Z o-b e c, ki je čestital klubu v imenu dnevnika »Jutro« in »Slovenski Narod« ter športnih kritikov Ljubljane. Lista sta vedno podpirala težnje kluba in podprla (jelo za dosego njegovih ciljev. Sklenil je z željo, da bi SK Ilirija tudi v bodoče ohranila častno mesto med prvimi športnimi zastopniki našega jugoslovanskega naroda.
Nato j'e sledilo krasno predavanje g, dr. I) e■ metra B 1 e i w e i s a - Trsteniškega o vplivu sporta na zdravje in telesno kulturo.
(Predavanja prinašamo na drugem mestu; radi obsežnosti bomo priobčili drugi del v prihodnji številki. Op. ur.)
Predavatelju so zborovalci dolgo ploskali.
Nato se je g. dr. Berce zahvalil govorniku za krasne besede, navzočim za udeležbo z vabilom, da se v prihodnjih dnevih udeležijo klubovih prireditev na zelenem polju, kjer bodo videli efektivne uspehe 15 letnega dela.
S tem je bila slavnostna glavna skupščina zaključena.
Popoldne ob 16. uri so zastopniki raznih organizacij in klubov čestitali predsedniku na jubileju kluba.
S turneje TKD Atene v Sofijo
(Od našega posebnega poročevalca.)
Srdačno ispraćena od klubskih prijatelja otputovala je TKI) Atena u četvrtak 28. IV. u jutro iz Ljubljane, pod vodstvom gde. Polak i g. Šaplje. Otputovale su igračiče: Petrič II., Zupančič, Černe, Jančigaj, Schiffrer, Šaplja L, . Šapija II. i Cimperman. U Zagrebu se družini priključio poznati L a. rekord man g. Lujo Modec, koji je i požrtvovan sportski radenik, pa se rado odazvao laskavom pozivu iz Sofije. On je ujedno, kao budući lekar, svima bio na pomoć s mnogo uspjeha, tijekom čitave turneje. Duga ISsatna vožnja brzo je prošla u dobrom raspoloženju.
Tačno u 10 sati noću stigao j'e voz u Beograd, gdje snio srdačno dočekani od bazene BHP in ostalih članova sa g. Popovičem na čelu. Nakon ukrepa počitak, sve u velikom hotelu »Petrograd« nasuprot stanice. Drugo jutro šetale su se igračice prestolnicom, što je nažalost imalo slabih posljedica na njihovu kondiciju, jer nisu navikle na Kaldrmu. Atena se je vrlo dobro hranila kod našega zemljaka g. Križnera u njegovoj restavraciji »Triglav« u Kraljice Natalije Ul.
Prva utakmica u Zemunu
donela je nama i Beograđankama mnogo razočaranja. Svatko je mislio, da je ZAŠK lak protivnik, koji će podleći sa kojih deset goaldifirenca. Međutim su rezultati toga kluba odvisni o dispoziciji njegove vratarice Kisele, koja ima prvenstvo BLAP za skok u vis i dalj. Na prvoj utakmici o. g. igrao je prvak BSK sa ZAŠ kom samo 5 :0, jer je Kisele bila u silnoj formi. Nakon dviju dvo-znamenkastih poraza u prvenstvu protiv BSK i Jugoslaviji, družina ZAŠ ka otpremila je u stilu Jedinstvo sa 14 : 0, par dana prije igre s Atenom
koja je namjerila na ZAŠK, kada je Kisele branila neverovatno.
Atena — ZAŠK 4 : 4.
Poluvreme 1 :4. Atena bez Šaplje 11., sa-Černetovom na goalu, a sa Cimpermanovom na krilu. ZAŠK je u navali pojačan sa jednom beogradskom igračicom. Pozdravi i izmjena zastavica, pa početak.
Atena preuzimlje inicijativu, stvara nekoliko pozicija i mnogo puca, no vratarica sve drži. Naskoro se ohrabren igrom Kiseleove snalazi i ZAŠK i to najprije back i halfovi, a nakon četvrt sata i navala. Sve su vrlo požrtvovne, pa se i u polju počinje izražavati premoč ZAŠK-a. Na igračicama Atene vidi se jasno umornost, ma da pokazuju mnogo ambicije. Na jedan zgoditak Atene, odgovara brzo krilo Mikolčićeva (rezultati za 60 m i 100 m bolji od rekorda) sa četiri zgoditka. Svi su goalovi polučevi na brzinu, jer udarci nisu bili neobrani vi, nego je i Černetova, kao goalman glatko zatajila.
Iza odmora Černetova se riješila treme i nije se više dala iznenaditi, ma da je navala ZAŠK-a sada kombinatorno bolje igrala. Sve je izgledalo, da su se ovđe srela dva jednaka protivnika i ako je ZAŠK igrao svježe, a Atena umorno. Tek kada se Cimpermanova u 10. minuti vlastitom krivnjom blesirala, izašla i nije se više vratila, počela je navala Atene, sada samo Petrič II. i Zupančič svoju lijepu i korisnu igru. Time se je popravila i sva družina i za preostalih četvrt sata Zupančičeva daje tri goale i egalizira. U poslednjim minutama Petrič II. daje efektan goal, ali se lopta od prečke odbije na liniju, prelazi je čitava i vraća van no sudac ne zviždi.
Usprkos loše postave u navali, gdje je Cimpermanova sve upropastila svojom bezglavom i nemogućom igrom i što je Černetova do odmora imala tremu, trebala je Atena pobjediti ša 5 : 3, jer je goal Petričeve bio iregularan, a jedan od ZAŠK-ovih iz vrlo očitoga prestupa.
Sudac g. Šneler bio je taj dan očito indisponiran i na smolu Atene stvarao je odluke baš samo na štetu Atene.
Prisustvovalo je 500 gledaoca, a doček bio je vrlo srdačan, pa je ZAŠK pozvan in na revanšu u Ljubljanu.
Direktnim Orientom
krenule su družine BSK i Atene, sa pratiocima svega 21 osoba na 1. maja sa beogradske stanice oko pola noći na jugoistok. Brojni članovi BSK, funkcionari podsaveza ispratili su nas usprkos kasnome satu. U kupejima II. razreda bilo je dosta mjesta i sve je brzo pozaspalo do 6 ujutro, kada se je doručkovalo na stanici u Nišu. U 9 sati bili smo u Caribrodu, a kada smo za jedan sat krenuli dalje, bilo je već — ne 10 sati, nego 11 sati — jer se odavle počinje računati orijentalno vreme. Kod formalnosti carinske revizije i pasoša išli su nam naši organi, kao i Bugari na ruku. U Caribrodu koncentrirali smo se u istome vagonu sa Buskom, jer su i 26 beograskih uni-verzitetlija išli u Sofiju na futbalske utakmice. Odmah je stvoreno srdačno drugarstvo i jedni sa drugima ohrekli, kako će »navijati« itd.
Na prvoj bugarskoj stanici — Gradini, došli su u vez naši domaćine iz Sofije. Tu su bila gg. Ivan Batandžiev, veliki sportski radenik, te novinar Jančulov, specialista za ženski sport u Bugarskoj. Već na sledećoj stanici u Dragomanu dočekalo nas je daljnjih 20 gospode i 20 sofijskih sportašica, na čelu s gg. Alel. Diakovićem, gen. sek. BNSF i Gadevom. Susret je bio srdačan, a nakon međusobnog upoznavanja stupili su fotografi u akciju.
Sada smo već bili smješteni u dva vagona, jer se je društvo popelo na blizu 100 osoba. To se čavrljalo u svim slavenskim narječjima, mladež je uživala u pejsažu obasjanom zlatnim suncem, a gostoprimci i nijesu stizavali da na vsa pitanja odgovore. To je bio jedan nada sve simpatičan žamor in kaos, a mirni polovi bili su samo mjestimice, odakle se razabirala uz slavensku riječ i francuska konverzacija naših funkcijonera sa gospodom od Blgarske Nacionalne Sportske 1 Federacije.
Doček u Sofiji.
U 2 sata popodne ulazi voz u sofijsku stanicu, koja je prepuna ljudi, koji nas dočekaju, a isto pred stanicom. Bilo je zbog nas koje dvije hi- I ljade duša. Teško smo izašli iz voza od svijeta J in formirali se, fotografi su već bili u akciji, čak sa krova vagona.
Prvi govori predsjednik BNSF g. Ivanov, crtajući lijepim riječima značaj ove slavenske sportske solidarnosti. Slijedi	izaslanik grada. ,
predsjednik Hockey - Cluba prof. Mišajko, izaslanik sofijskih studenata itd. Svaki govornik predaje i cvijeće.
Odgovara naš maršal puta g. Šneler, koji | podcrtava, kako je to nadovezivanje na sportske i veze, koje je još jesenas upostavio njegov klub BSK. Ističe da je ali sada taj čin zamašniji, jer s njime dolazi ne samo gospoda već i dame, ne samo futbal, već i hazena i zastupnik lake atletike, te ne samo iz prestolnice već i iz zapadnih strana 1 prostrane Kraljevine SHS.
Nadovezuje putni maršal BNSK-a g. dr. Jovanovič, beogradski kirurg, koji zagovara srdačne veze među univerzitetlijama obiju država, i konačno govori g. Modec, koji izručuje pozdrave jugoslovanskih lako atletičara bugarskim kolegama. Konačno se kreće, a pred stanicom je opet snimanje nesnosnih fotografa, nova vrsta ljudi, koji nimaju više mjesta, da nas dočekaju na peronu. Specijalnim tramvajem kreće se u nastambu. Uni-verzitelije u hotel »Palače«, a bazenu u drugi jedan hotel u istoj ulici »Splendide Palače«, koji j je istakao jugoslovensku i bugarsku zastavu, nama u počast. Imamo udobne sobe za po dvije osoba.
Utakmice u Sofiji
svršile su velikim uspjehom. Oba dana prisustvo- j valo je preko deset hiljada ljudi, koji su bili oduševljeni, a isto i sva štampa. Slike o igrama bile su svuda izložene i na jazmu su prodavane, da | fotografi i nijesu nastizavali izvršiti narudžbe. | Ovim utakmicama prisustvovali su uz našega po- | slanika g. Milana Rakića i gospođu i svi članovi 1 poslanstva. Tako sekretari gg. Miličić i Mihel, te I g. Jakić, koji nas uopće nije ostavljao čitavo vre- I me našega boravka u prestolici.
Štampa je sva bila tumač povoljnih utisaka j gledaoca. Citiram samo među ostalim »La Bul-gare«, koji među ostalim veli:
»Pravi clou velikoga uskrsnoga sportskoga j turnira bila je hazena. Klegantni pokreti i ležerni kostimi dali su utisak jedne tačke baleta.
Slično pišu i svi ostali dnevni i sportski listovi.
BSK : Atena 10 :5.
Poluvreme 4 :1. Oštra ali fair igra, koja je zaista mogla poslužiti za propagandu. BSK bez slabih tačaka, pa je teško koju od igračica:	Lj.
Jovanovič, Popovič L, Kiklić L, Živojnović, Popovič II., Kiklić II. i Simović, isticati. Igralo se | van red no, a spomena vrijedni su udarci Popovičeve II., te inteligentna igra Kiklićeve TL, pa do- I bra igra goleme vratarice Lj. Jovanovič. Goa!ove su dale Popovič II. 5, Simonič 3 i Kiklić II. 2.
Atena je imala svoje najbolje sile u renomiranim igračicama Cimperman, agilnoj Petrićevoj i Župančićevoj. Mladi halfovi nijesu mogli protiv rutinirane družine državnoga prvaka predvesti svoju običajnu igru, a backi Šaplja I. isticala se je samo na momente. Ipak j'e cjelokupni dojam bio odličan, scortale su lijepim šutevima: Petrič 3 šraube i i Župančič 2 goala. Sudac g. Gija Miljkovič iz Beograda.
Pod odmorom je supruga našega poslanika gđa. Rakič došla u kabinu i čestitala na odličnoj igri Popovićevoj II. i Cimpermanovoj.
Revanš utakmica na Đurđev-dan 6. V.:
BSK : Atena 16 : 5.
Poluvreme 11:2. Atena nastupa bez Šapi je
11.,	a za 5 minuta ostavlja je očito teško indisponirana vratarica Cimpermanova sa 6 goalova u mreži. Atena šalje Černetovu na goal, na krilo ide Jančigaj, a Šaplja II. na halfa. Sada se tek može govoriti, da je igra odpočela. Družina daje sličnu igru, kao i prvi dan, a i razmjer snaga nije bitno različit. Kod BSK je Popovičeva II. na strelu i polučuje 14 silnih zgoditaka, pregazivši po volji svoga halfa a i backa, koje su bili premalo defenzivne. Ostala dva goala dala je Kiklić II. Toga dana oblikovala se je i back Popovičeva
1.,	koja je ponovno dokazala, da je za državni team danas bez konkurencije..
Navalu Atene je opet uzorno vodila Petričeva, a Župančičeva je dala 4, a Jančigaj 1 goal. Sudio je na obostrano zadovoljstvo g. Šneler. Gledaoca opet deset tisuća.
Igralo se na terenu »Slavie«, koji baš nije podesan, jer je trava rijetka, a u sredini gdje bilo nacrtano igralište bazene je i uopće nema, ali zato imade silu kamenčića zbog krševitog okoliša.
Sitne sličice.
Zanimati će, koje su se igračice najviše svi-dile. U prvom redu su elegantna Popovič U., koja je prvoga dana jednim oštrim hicem pode-rala mrežu, što se prepričalo gradom, zatim obje vratarice Cimperman, svojim mirom, sigurnošću (ne drugoga dana) i rutinom, te Lj. Jovanovič zbog požrtvovne igre i padanja na loptu. Nadalje obje centarice Petrič zbog neumorne i sistematske igre, kojom kao vođa navala, stiže još i da igra kao centerbalf, vraćajući se neprestano po loptu i šaljući neumorno krila u akciju, pa svojim efektnim i preciznim »šraubama« na goal. — Isto tako svidila se je i beogradska centerica Kiklić II. svojom nesebičnom, tehnički dotjeranom i suptilnom igrom i baratanjem loptom. Podjenako su se svidila krila brza Beograđanka Simonićeva i jaka Župančičeva, glavni »goalgeter« Atene na turneji. Mirna i promišljena igra Jančigajeve nije bila publici upadljiva, a Černetova je imala smolu. Na goalu bila je u Sofiji drugoga dana odlična i to su joj gledaoci kvitirali.
Ukratko najviše aplauza su ođnele navalne igračice i vratarice, dok su ostale obrambne igračice bile slabo zapažene. Gledaoci su tek konstato-vali, da je obrana BSK bolja od Atenine, a to je i tačno. Od svih tih igračica svratila je opravdano najviše pozornosti drugoga dana beogradski bac-k Popovič I.
Gore spomenute navalne igračice i vratarice bile su najviše aklamirane i to imenično, kada smo se autima vraćali sa igrališta u hotel, kroz špalir općinstva.
Darovi i uspomene.
Atena je dala zastavice BSK-u i ZAŠKu, a BNSF ukusan srebreni pokal, a dobila je zastave od ZAŠK-a i BNSF, nadalje je svaka igračica dobila srebrnu plabetu, kao uspomenu na veliki sve-sportski uskrsni turnir u Sofiji.
Društveni događaji.
Ti su bili naporniji i od puta i od utakmica. Odmah prvoga dana na pravoslavnu Vel. Subotu bila je popodne zakuska u »Hanovu«, gdje su se našima osobito svidili čevapčiči. Na osobito svečanu službu božju čuko pola noći nije išla bazena zbog umora, no univerzitetlije se nijesu mogli nahvaliti toga velebnoga događaja.
Iza prve igre u ponedeljak bio je čaj sa igran-kom u palači predsjednika BNSF g. Ivanova. Ta kuća pravi utisak muzeja, koliko je tamo sve krcato umjetninama.
Još istoga dana bili smo pozvani u »Slavensku Besedu«, gdje nas je dočekao sam predsjednik iste, a podpredsjednik sobranja g. Vazov. U utorak popodne bio je čaj kod našega poslanika g. Rakića, sa igrankom, koji se je otegao do večere. To je bio jedan srdačan i nezaboravan događaj.
U utorak na večer bio je banket u restaurantu »Battenberg«, gdje smo dnevno izvrsno hranili. O sini sviju važnijih već spominjanih sportskih ličnosti prisustvovao je ministar pravde g. Kulev, koji je i predsjednik Football Cluba 13., zatim komandant sofijske vojne oblasti general g. Lazarov, narodni poslanik Kožuharov, predsjednik SK Slavie itd., svega 120 ljudi. Iza biranoga menu-a, koji je serviran uz zvoke muzike, a nakon oficijelnih govora, plesalo se do u jutra.
U sredu na večer prisustvovali smo u ložama operi »Pikova Dama«, a četvrtak na večer prije odlaska bili smo iza večere u kafani na sladoled i malu igranku.
Na Durđev dan prisustvovali smo vojnoj paradi pred carem Borisom sa suitom i pratili defile trupa, sa počasnih mjesta.
Osim toga bilo je razgledavanja grada i okolice autom, motorima i kočijama u manjim grupama.
Revne bugarskog sporta
bio je na Uskrs, koji smo promatrali sa stubišta orijentalnom raskoši uređene bizantinske crkve »Aleksander Nevski«. Tu su sudjelovali svi sportski klubovi Sofije i mnogo učesnika uskrsnih sportskih događaja iz provincije manifestirali su gradom. To je nešto slično, kao »olimpijski dani« u nas, samo u barem dvadeset puta većem opsegu nego što je to dosada ikada bilo kod nas. Brižnost i svestranost, pa uzorna disciplina zaista su imponirali, pa smo se i mi tu mogli naučiti malo uzorne organizacije Moralni uspeh propagande za bazenu je apsolutno potpun, pa su u sredu mlade talentirane Bugarkinje trainirale s nama i vjerujemo, da će se taj ženski sport krasno razviti. Kvalificirani su i prvi sudije gg. Ivan Batandžiev i Al. Jančulov, koji su preveli pravila, koja će sada štampati ministarstvo prosvjete. Njihova teoretska, kao i praktička sprema bila je frapantna.
Reprezentacija Beograda : TKD Atena 6 : 2 (4 : 1.)
Beograd: Lj. Jovanovič, Živojnović, Kiklić I. (BSK) Hadžič, Jovanovič (Jugoslavija), Kiklič II. i Popovič II. (BSK). —
Atena:	Bez Černetove s Jančigajevom na
krilu.
Atena je neobično ugodno iznenadila. Mladi back i halfi dali su uzoru defenzivnu igru i tako olakšaju zadatak internacijonalke Cimpermaneve, koju su njezini beogradski znanci burno aklami-rali zbog odlične igre. Navalu je uzorno vodila rutinirana Petričeva, a izvrsno joj je sekundirala Zupančičeva i Jančigajeva.
Beograđanke su postavile same prokušene igračice, koje su ali u glavnome igrale preoštro, osobito Jovanovičeva, koja je polučila sve zgoditke. Posve obratno su se isticale finom igrom njene susjede, koje su osobito pred goalom bile
vrlo nesebične. U obrani najbolja Hadžićeva i vratarica Lj. Jovanovič.
Atena poluči brzo vodstvo po Župančićevoj, Beograd teško izjednači, a u poslednje tri minute pred odmorom halfi popuste, a rutinirane Beograđanke to smjesta iskoriste. Čitavo drugo poluvreme opet do posve pod kraj otvorena igra. Publike oko 700.	A. š.
Sprehod po svetu
Na zborovanju v Rimu je »Fifa« izvolila za predsednika Angleža Pickfoa-da; ker pa ni hotel sprejeti predsedstva, je Rimet ostal še nadalje predsednik. — Kanada in Južna Afrika -ia izstopili iz »Fifa«-e. — V drugem boju v Ameriki je Hakoah nastopila proti profesionalnima kluboma Giant in Indiana ter je zgubila 0 : 3. Dunajčani so preveč kombinirali, celo pred vratmi.
Presenetila je zmaga Richardta nad svetovnim prvakom tenisa Tiildenom ter zmaga Frickove nad gospo Bjnerstedt-Mallory. — Suzana igra v Rimu in ne dovoli nasprotnicam navadno niti ene točke.
Za Coolidgeom je sprejel Rademacherja tudi Hindenburg; na Nemškem se je vršila proslava za proslavo, Rademacher je sedaj nemški ponos. — Ederlova gospodična je še prav mlada, pa je že lani hotela preplavati Kanal, ožino med Francijo in Anglijo. Trenirala je skupaj z Burgessom, ki je bil preplaval Kanal leta 1911. Ederlovi sp poskus ni posrečil, bo pa vseeno letos spet prišla in je že pisala Burgessu, da bosta spet trenirala.
V lahki atletiki je dosti novega. Najbolj nas bo pač zanimala vest, da se hočejo članice Angleške atletske ženske zveze osamosvojili in da ne marajo biti pri Mednarodni atletski zvezi. Lahko atletiko jih goji 10.000, društev imajo 50, v avgustu hočejo v Goeteborgu na Švedskem prirediti lastno olimpiado! — Čeh Chmelik je vrgel kopje spet enkrat 57 m daleč; Friebe je zboljšal avstrijski rekord 1000 m na 2 : 34; Šved Wide 10 km cross-country v 35 : 29.5, 2X4250 pa v 29 : 59.6; skoraj 84 km dolgo pot od Londona do Brightona je prehodil Ayles v 8 : 51 : 24.4; Hoff je skočil v Ameriki na prostem 4.195 m visoko (brali smo tudi 4.197), a ni mogel zboljšati svojega rekorda 4.252 itd.
Evropski bokserski prvak Erminio Spalla, je zaslužil v Buenos Aires 50.000 dolarjev. Kaj! — Samson-Kbrner je zdelal Haymanna v 10 rundah po točkah. Ja, še nekaj; sam gospod Mussolini je začel boksati; njegov trener pravi, da ima trdne pesti, pripravne za k. o. Na tem mestu še nismo razložili, kaj ■ pomeni k. o. To sta začetni črki besed knock-out, izgovori:	nok-avt. Knock je
udarec, out je nemški aus=ven, končano; torej udarec, s katerim je boj končan, prav pripraven izraz.
Sloviti kolesar Arend je praznoval 2. t. m. svojo petdesetletnico.
Športnik Florio je za tistega, ki z avtomobilom obkroži pogorje Madonie na Siciliji petkrat (108X5=540 km) in v tekmi zmaga, določil kot nagrado majhen ščit, targa po italijansko; za štirikratno obkroženje, 432 km pa pokal, coppa. Zato se ti dve dirki tako imenujeta. Proga je zelo težka, polna najhujših ovinkov in klancev. Letos so tekmovali sedemnajstič, v štirih kate-gorijah. V 4. kategoriji in v splošni kvalifikaciji je bil prvi Constantini, na Bugattiju. Napravil je tudi nov rekord te proge, 73.5 km na uro. — Angleški dirkač Thomas Parry je pa vozil 1 milijo (1609 m) tako hitro, da bi s hitrostjo prevozil na uro 282.6 km. Zračna črta iz Ljubljane do Trsta je 73 km! Sedaj pa računaj!	V. š.
NOGOMET
Iz Ljubljane
Jubilejni juniorski nogometni turnir
P	Zmagovalec Ilirija.
Prvi dnevi jubilejnih prireditev SK. Ilirije so k on culi nad vse častno za našega jubilanta. Juniorji Ilirije so izšli iz turnirja kot povsem zasluženi zmagovalci. Tako v tehničnem, kakor tudi v taktičnem oziru so daleč prekašali vsa ostala moštva. Drugi finalist Gradjanski (Zagreb), ki velja za najmočnejše mladinsko moštvo Zagreba, je pokvaril lep vtis, ki ga je zapustil po sobotni tekmi s Haškom, s skrajno surovo igro in nediscipliniranostjo. Juniorji Haška so z zmago nad Hermesom pridobili lepo tolažilno darilo. So zelo simpatično moštvo, ki je pa premehko. Hermes ni nudil tega, kar smo pričakovali.
Ilirija : Hermes 6 : 1 (1 : 1).
Juniorji Ilirije so nastopili v precej oslabljeni postavi, ki pa je brez posebnega napora zmagala. Hermes je imel v svojem napadu najslabšo točko, Najboljši igralec na polju je bil branilec Jenko, ki je daleko prekašal vse ostale in večinoma sam ustavil vsak napad Hermesa. Tekmo je motil v drugi polovici dež.
Gradjanski : Hašk 3 : 1 (0 : 1).
Hašk ima dokaj neenako izbalansirano moštvo. Najslabši del sta branilca, ki sta poleg telesne šibkosti tudi zelo počasna. Krilska vrta tehnično dobro izšolana, ni pa vzdržala tempa. V napadu je ugajal mali srednji napadalec, ki je izvrstno delil žoge. Poleg njega je treba omeniti levo krilo. Gradjanski je postavil fizično najmočnejše moštvo, ki pa preveč izrablja ta svoj plus. Najboljši del moštva je desna stran napada, ki razpolaga z dobrimi tehničarji. Znatno slabejša je obramba. Orjaški desni branilec ni bil tako nevaren kot je na prvi pogled zgledal. V
Sport — vrelo zdravja in mladosti!
Predavanje na slavnostnem občnem zboru športnega kluba »Ilirije« dne 9. maja 1926.
Ugledna gospoda, dragi športni tovariši!
Rad sem se odzval povabilu, da vam danes, ko slavi eden najstarejših športnih klubov svojo Ibletnico in to klub, ki je kot prvi spoznal, da je glavna naloga sporta kolikor moč mnogostran-ska, pa vendar enotno usmerjena telesna vzgoja in ki je zaradi tega v svoje klubsko delovanje kot prvi vpeljal malodane vse športne panoge, ki nam jih pri nas pripuščajo klimatski in drugi odnošaji, podgm nekaj misli o pomenu sporta vobče, zlasti pa o njega učinku na zdravje in na telesno kulturo.
Sport je v zadnjih desetletjih zadobil veli-kanskij razmah. Ljubezen do sporta je kakor mogočen val objela vse sloje prebivalstva. Nešteti in najsi bodo iz nižjih ali višjih slojev, dijak in meščan, uradnik, trgovec in delavec, mladi in starejši, da celo priletni se udajajo sportu in to ne samo možje in mladeniči, ampak tudi žene in deklice. Ta mogočni socialni razmah sporta, ki ni umetno ustvarjen, ki se je marveč rodil iz naravnih ljudskih občutkov, se bo še dalje razširjal, ker — šport je vrelo zdravja in mladosti!
Pred kratkim smo čitali v listih strokovnjaško ugotovitev, da se je doba človeškega življenja znatno podaljšala in da človek obojega spola
drugi polovici je Gradjanski prevladoval in je zasluženo odločil igro v svojo korist. Tekmo je zelo oviral hud naliv. .
V	finale sta dospela torej Gradjanski in Ilirija.
Hašk : Hermes 5 : 2 (3: 1).
Hermes je nastopil v zelo močni postavi. Moštvo v celoti ni ugajalo. Spuščalo se je v soloak-cije, ki niso uspele. Hašk je zmago zaslužil in si pridobil lepo darilo, bronastega nogometaša.
Ilirija : Gradjanski 6 : 1 (2 : 1).
Prva polovica je potekla v znamenju nesigurnih strelov s strani Ilirjanov. V tem oziru se je posebno »odrezal« šiška. Gradjanski je dosegel vodstvo po krivdi Kreta L, ki je prepozno zapustil gol. Ilirija večinoma v premoči in doseže iz neštevilnih šans samo dva gola. V drugi polovici absolutna nadvlada Ilirije, ki je potisnila goste povsem v obrano. Dosegla je še štiri gole, od katerih je bil jednajsterec, ki ga je streljal Jenko taka bomba, kakršne v Ljubljani še nismo videli. Tudi prosti strel iz preko- 20 m, streljan po istem igralcu, je zamajal vratarja. Juniorsko moštvo Ilirije si je s to zmago priborilo dragocen jubilejni pokal SK Ilirije in je po izjavi Zagrebčanov sigurno najboljše v državi. Lep celoten vtis je nekoliko pokvaril surov nastop nekaterih igralcev Gradjanskega.	M. P.
Iz Maribora
I. SSK Maribor : SK Čakovec 2 : 2 (1 : 1).
V	nedeljo je odigral »Maribor« revanžno tekmo proti SK Čakovcu, kateremu je moral pred kratkim podleči v Čakovcu v velikem razmerju 6 : 0. Topot je nastopil »Maribor« v popolnoma spremenjeni postavi, ki jo je določil njegov trener, ki pa se je obnesla le deloma. Jako dober je bil obrambni trio, predvsem pa desni branilec. Vratar ni imel mnogo posla. Tudi krilska vrsta je zadovoljila, predvsem pa desni krilec. Srednji
ne stara več tako hitro, kakor še pred nedavnimi desetletji. Brezdvomno gre velika zasluga na tem vsesplošnem športnem udejstvovanju.
Od najstarejših časov sem nas uči izkušnja, da se telesne vežbe, ako jih pravilno izvršujemo, v svojem higienskem udejstvovanju ne omejujejo na mišičevje, ampak da učinkujejo na vsega človeka, na kri, živce in možgane. Posebnega pomena je njih psihični vpliv. V nravstvenem in socialnem pogledu važna zahteva je, da mora športnik redno živeti, ako hoče biti v svoji športni panogi uspešen. Sport, ako ga pravilno izvajamo, vam nudi tudi idealne in estetske vrednote, on poglablja in plemeniti estetsko čutenje športnika.
Zaradi tega moremo le vsem zaklicati: Posvetite se športu! Njega prednosti leže na dlani. Kaj ve večina ljudi o pravem zdravju. Mislijo, da so zdravi, ker niso bolni. Docela napačno. Zdravja. si ne moremo kupiti z denarjem in z zdravili. Narava pozna samo eno plačilo, plačilo z delom in trudom. Za delo in trud nam zamenjava biološke vrednote, ki osrečujejo človeka in mu vcepijo veselje do življenja. Oni vedo, kaj je pravo zdravje, ki brzonogi tekajo po tratah, šumah in bregovih, ki mečejo disk in kopje, ki s spretnim skokom premagajo ovire in ki v družbi veselih tovarišev s krepkimi rokami preplavajo reke in jezera.
Toda ne samo zdravje in telesno krepost nam nudi sport, on nam donaša še večje vrednote. — Sport je dobra šola značaja, ker zahteva vztrajnost, ljubezen do stvari in plemenito mišljenje. Sport dviga samozavest, rodi sčasoma čut moči in zaupanje v samega sebe.
krilec je še mlad igralec, ki ima še nekaj napak; vendar pa se je bolje obnesel kot dosedanji. Levi krilec se odlikuje predvsem v igri z glavo. Najslabši pa je bil napad. Srednji napadalec nima nikakega starta na žogo in sploh ni podpiral zvezi, ki sta bili navezani le na krili, od kojih je bilo levo boljše od desnega. Desno krilo spada na vsak način v krilsko vrsto, a desna zveza na krilo. Leva zveza je bila jako nesigurna. Dasi-ravno so bili domačini stalno v premoči, so bili pred golom jako neodločni in trio je »zabil« mnogo »zrelih« šans.
Gostje niso pokazaji ničesar. Nimajo niti malo smisla za kombinacijsko igro, manjka jim zlasti start na žogo. Glavna opora moštva je jako spretni levi branilec Jovič, ki je rešil marsikatero kritično situacijo. Lepo igro je predvedlo tudi desno krilo, ki je zabilo tudi prvi gol.
Gostje so v prvih petih minutah napadli in dosegli po desnem krilu uspeh. Nato prevzamejo takoj inicijativo domačini in prevladujejo ves polčas nasprotnika, a dosežejo le en gol. V drugem polčasu se je tempo igre še poostril; »čakovčani« so se vedli jako nedisciplinirano in ugovarjali sodnikovim odločbam. Oba gola sta padla iz 11-metravk.
Sodnik g. Nemec, ki je v ostalem sodil dokaj dobro, ni priznal dveh regularnih golov za Maribor. Predvsem glede prvega gola, ki ga je sodnik že priznal in nato diktiral aut, je bilo mnogo prerekanja. Bil je jako nesiguren
Vratar »Maribora« Geuer je igral svojo stoto tekmo za klubove barve. Klub mu je po načelniku nogometne sekcije podaril lovorjev venec in lepo darilo.
Prvak mariborskega okrožja podlegel najstarcj-šemu moštvu.
SD Rapid : SK Svoboda 2 : 4 (2 : 1).
Nedeljska prvenstvena tekma med mariborskim prvakom in »Svobodo« je razočarala. Kom-
Čeprav so telesne vežbe stare kakor človeški rod, čeprav so jih gojili že najstarejši narodi, o katerih nam poroča zgodovina, čeprav so v stari Grčiji v obliki olimpijskih iger doživele slavo, kakor je ne bodo v taki obliki in ob vsesplošni udeležbi naroda nikdar več dosegle, pa moramo vendar le reči, da je sport v svoji današnji obliki otrok modernega časa, čisto ne glede na to, da gojimo danes športne panoge, ki jih stari narodi niso poznali. Tekom stoletij, zlasti pa v polpretekli dobi, se je bila smisel za telesno vzgojo popolnoma izgubila in še naši neposredni predniki so smatrali vse telesno za nekaj postranskega in nepotrebnega, da, za nekaj plemenitemu stremljenju naravnost sovražnega. Kulturni človek tedanje dobe je bil pozabil, kaj je naravi dolžan, odrekel je telesu pravice, ki mu gredo. In tako je razumljivo, da je kot nekaka elementarna reakcija mlajše generacije nastopilo poželenje po naravi, po solncu, po zraku, po zdravem gibanju ali z drugo besedo, po sportu.
Vsako živo bitje kaže neko očitno in spomina vredno odvisnost telesa od njegovega udejstvovanja. Filozofi vseh vekov in narodov so se pečali s tem problemom, ki ga vkljub vsej njegovi jasnosti in nepobitnosti človeški duh še ni popolnoma razkril. Najsi bo teorija tudi težavna in morda nerazrešljiva, v praksi vemo čisto natančno, kaj nam je storiti Ako nam tudi ni znano, kako se to vrši, pa vendar vemo z vso gotovostjo, da si živo udejstvovanje ustvarja svoje telo, da ostane vse živeče le vsled primernega delovanja pri življenju in da vsak ud. ki ga zadostno ne uporabljamo, hira in odreveni.
pletni »Rapidc se ni mogel na svojem premajhnem igrišču razviti in je moral podleči požrtvovalni in odločni »Svobodi«.
Sodnik g. Radolič slab.
Iz ostalih krajev države
Zagreb: Gostovanje torinskega kluba Juventus. Juventus (Turin) : Hašk 5 :2.
Juventus : Gradjanski 1:1 (1 :0).
Malo pred koncem igre je prišlo pod slabim sodnikom do težkih spopadov med igralci in pozneje tudi publiko, ki bodo izzvali najbrže še težke posledice. Po dosedanjih poročilih so krivi najbrže Zagrebčani sami. Sicer pa se Italijani tudi niso obnašali sportski, kar dokazuje neki nesportski incident pri bazenski tekmi med Vesno in Viktorijo. Policija je izpraznila igrišče in zaslišala več oseb radi teh incidentov. JNS je odposlal nogometni fe-federaciji v Turin brzojavko, v kateri obžaluje incidente in napoveduje eksemplarične kazni za krivce. Sodil je g. Boško-vič, ki nosi tudi nemalo krivde na obžalovanja vrednih incidentih. Vsekakor taki nastopi ne škodujejo samo neposredno prizadetim, temveč vsemu nogometnemu sportu v naši državi. Apeliramo na JNS. da krivce pošteno kaznuje in zastavi vse svoje sile, da se v bodoče taki dogoditi ne bodo ponavljali.
Tipografija : Ilirija 2 : 2.
Iz inozemstva Medmestna tekma v Celovcu Celovec : Ljubljana 3 : 3 (1 ; 3).
Ljubljana je poslala zelo slabo moštvo, ki nikakor ni moglo reprezentirati faktično moč našega nogometa. Pod savez razpolaga z boljšimi
igralci, ki so nedavno dokazali, da so povsem sposobni, da pridejo v reprezentanco. Neodločna igra s Celovcem Ljubljani nikakor ni v čast, ampak pomeni zmago Celovca, ki je v nogometu daleč za Ljubljano. Moštvo je razen Zupančiča L. in Miklavčiča povsem odpovedalo. Najslabši sta bili obe krili in srednji ter desni krilec. Buljevič, ki je bil nominiran za srednjega krilca, je pred tekmo izjavil, da je blesiran. Čudno se nam zdi, da tega ni vedel že v Ljubljani in bi se lahko postavilo drugega igralca. Pečnik in Beltram se nista razumela in igrala pod povprečnostjo. Napad je dobro začel, nato pa je popolnoma odpovedal. Domačini igrajo še zelo primitiven nogomet. O kaki skupni igri ni govora — igrajo pač kick and rush sistem. Sodnik očividno ni poznal rogometnih pravil, kajti njegove odločbe so bile nemogoče, vendar vedno v korist domačih. Zanimanje publike za nogomet je v Celovcu zelo malo, kljub temu, da je bil poset rekorden, pomeni pri nas 400 gledalcev majhen obisk. V tem oziru smo torej tudi pred Celovcem, ki sportu v splošnem ni posebno naklonjen. — Posebno je treba omeniti našega konzula v Celovcu g. Protiča, ki je šel našim reprezentantom v vseh ozirih na roko.
Dunaj:	Amateure :	Rapid 5 : 0 (4 : 0),
Vienna : Simmering 3 : 3 (1 : 1), Hertha : VVae
4	: 1 (2 : 0), Rudolfshiigel : Wacker 1 : 1 (0 : 1).
5	to tekmo so si Amaterji zagotovili prvenstvo Avstrije.
Gradec: WAC (Dunaj) : Sturm 2 : 1.
Budimpešta: FTC : MTK t : 1. Po tej zmagi postane FTC prvak Madžarske.
Milan: Italija: Švica 3 : 2.
Bratislava:	Madžarski tim :	češkoslovaški
4 : L
Praga: ČAFK : Čedne VIII. 8 : 0.
Cette: F. C. Cette : Jugoslavija (Beograd) 4 : 2.
Kodanj:	Danska komb. : Sparta (Praga)
5 : 4.
Toplice (ČSR) : Sparta (Praga): Teplitzter F. C. 4 : 0.
Draždane: Draždane : Lipsko 6 : 1.
BAZENA	—
I. SSK Maribor : SK Mura 10 : 8 (6 : 3).
V nedeljo, dne 9. t. m. se je odigrala v Ptuju prvenstvena hazena-tekma med dosedanjim prvakom mariborskega okrožja in najboljšo družino oblasti L SSK Mariborom. »Maribor« je nastopil v običajni postavi, ki je v zadnjem mesecu sijajno napredovala. Napad si je pridobil toliko tehnike in tako sigurnost, da je v Ptuju popolnoma presenetil. Slabša je bila obramba in je predvedla slabšo igro kot običajno, vratarica pa je odpovedala popolnoma.
SK Mura, dosedanji prvak v našem okrožju, je tokrat v znatni meri zaostajal za »Mariborom«, ki je predvedel sijajno kombinacijsko igro in v napadu za cel razred nadkriljeval »Muro«, koje slaba stran je bila ravno v napadu. Najboljše je bilo desno krilo, ki je najuspešneje prodiralo in imelo izboren placement. V obrambi je zadovoljila vratarica, ki je uprav z eleganco lovila ostre strele, ki so kar deževali proti vratom. Le njena zasluga je, da je »Mura« podlegla v tako nizkem razmerju.
Družina »Maribora« je, kakor že omenjeno, predvedla najlepšo igro in zasluženo zmagala nad žilavim, spretnim in fizično močnejšim nasprotnikom. S to tekmo si je bazena L SSK Maribora priborila prvenstvo v mariborski oblasti in ga bo sigurno častno ščitila in branila tudi v naprej.
Sodil je g. Šepec jako korektno in popolnoma nepristransko.
Maribor II : Maribor III 6 : 3 (3 : 1).
Gotovo je tudi podedovanje velikega pomeni!} Prirojena telesna oblika je v mnogočem okvir, preko katerega ne smemo iti in ki določa posamezniku, kaj mu je moč doseči. Enemu je la meja širše, drugemu ožje določena. Toda komaj eden izmed tisočerih uporablja vse zmožnosti, ki so mu dane, drugim pa pride tekom vsega njihovega življenja komaj do zavesti, kake sposobnosti so jim prisojene in kako neznatno majhen del svoje telesne tvornosti, sile in lepote so izrabili.
Tudi za človeško telo velja torej z vso resnostjo znani rek iz Fausta:	»Kar od očetov si
prejel za se, pridobi, da ti bo v posesti.«
S tem pridobivanjem pa ne moremo kmalu dovolj pričeti. Odločitev pade v času, ko je telo še v razvoju in to sta pri človeku dve desetletji. Pozneje so nam mogoče samo še malenkostne retuše, moremo nazadovanje in propadanje k večjem še zadrževati.
Prav glede zmožnosti in uspehov, ki naj jih kaže v odrasli dobi, ima človek telo, ki si ga je sam pridobil in prislužil. Koder torej krivda ne leži na boleznih ali na zunanji sili, nosi polno odgovornost človek sam. Kako malo jih je pa, ki bi to vedeli že v mladostni dobi, ko so na tem, da dajo svojemu telesu trajno obliko. In kako malo od onih, ki jim je to znano, ravna primerno. Vabijo in mikajo jih sicer telesne vežbe, toda ne izvršujejo jih dovolj dosledno, v marsičem pretiravajo, zlasti pa ne pazijo na to, da bi enakomerno in harmonično izobrazili vse svoje telo, kar je predpogoj športnih uspehov.
Vsakdo ni torej samo svoje sreče, ampak tudi svojega telesa kovač. Nam vsem je znano, da sedanje kulturno življenje človeško telo okmjuje. Neštevilni vplivi, ki se dan na dan trdovratno in neizbežno ponavljajo, so v ta namen na delu. Da jim damo potrebno protiutež, moramo smotreno urediti svoje življenje, smotreno pa tudi vršiti telesne in športne vežbe.
Velika privlačnost sporta in nebrzdano udejstvovanje v poedinih športnih panogah pa sta redila tudi izrodke, preko katerih ni moč iti molče. Rekordi in največji uspehi nikakor ne morejo biti edina ali glavna naloga sporta, razsoden športnik mora marveč stremeti za tem, da harmonično izobrazi vse svoje telo. Prezreti ne smemo, da se največji uspehi ne dajo doseči z enostranskim gojenjem in negovanjem gotovih sposobnosti, kakor se je to skušalo v prejšnjih letih; oni zahtevajo širok in trden temelj moči in vztrajnosti, zlasti od strani žil ja in sopil, in šele na tej podlagi se more in sme razviti največji uspeh, ki ustreza posebni usposobljenosti p> odinca. Akoprav vemo, da razločujemo pri dobro izvežbanih športnikih gotove športne tipe, pa bi vendar nikakor ne odgovarjalo olimpijski ideji, a ko bi hoteli nekoga izuriti samo v onih vežbah, za katere mu je dobrotna narava dala posebne zmožnosti, n. pr. sloke gležnje in dolge krake. Kateri razsodni športnik bi hotel dati palmo tekaču, ki pride hropeč in izčrpan, v neharmonični formi na cilj? To ni telesna kultura, ki naj se ozira na vsega človeka in naj izuri vse njegove lastnosti. Kateri kipar bi hotel takega tekača iz-
klesati iz mramorja? Sodniki bodo z večjim priznanjem in z večjo dobrohotnostjo presojali onega, ki svež in vedrih lic absolvira svoj penzum in priteče na cilj. Nerazsodnemu trenerju se bo z enostranskim in brezobzirnim treniranjem morda posrečilo, da privede veslaško moštvo v eni •s-zoni do uspeha, toda koncem tekme bo to moštvo izčrpano, drugo leto izven vsake forme in marsikdo bo moral vsled težkega oškodovanja srca dati sportu slovo. To ni telesna kultura! Jasno je, da so rekordi kot bodrilo za športnike in njih prijatelje potrebni. Brez agitatorične sile rekordov bi bila propaganda sporta zelo otežkočena. Toda priti mora čas, ko bosta pri rekordih vedro lice in zdravo srce za sodnike veliko večjega pomena kakor doslej. Rekordi se sinejo razviti samo na temelju vsesplošne harmonične telesne kulture. Da je temu res tako, dokazujejo profesi-jouali, športniki, kojih eksistenca je od uspeha odvisna. Še pred par desetletji je bilo slave naj-prominentnejših težkih atletov vsled inkongruence njih mišičnega razvoja in vsled oslabljen ja njihovega srca kmalu konec. Danes vidimo, da se prcfesijonalni rokoborci urijo v teku in skoku, to je v vežbah, ki naj jim okrepijo srce in sopila, ne morda, ker jim je usoda njih prednikov znaka, ampak ker so sami spoznali in uvideli, da je to, kar bi označil za mnogostranost in harmonijo v telesni vzgoji, predpogoj, da vztrajajo, torej predpogoj njihovega uspeha.
(Dalje prih.)
Hazena v Zagrebu.
Po tretjem kolu prvenstvenih tekem, ki se je vršilo to nedeljo, postaja situacija v tabeli že jasnejša; Vesna in Viktorija, ki sta bili do sedaj brez točk, sta si stali kot protivnici in aspirant-kinji za »zadnje« mesto nasproti. Igra ni nudila ničesar zanimivega razen incidenta, ki ga je povzročil nogometaš italijanskega kluba »Juventus« iz Turina, ki je eno igralko Vesne nadlegoval pri izvajanju, udarca iz kota. Gospodična V. pa si seveda ni pustila dopasti božanja laškega zelenca in mu je »nežno« pritisnila zvenečo zaušnico. Seveda je bila potem izključena. Rezultat 7 : 1 za Vesno1.
Druga tekma, kjer sta si stala nasproti aspiranta za prvo mesto, ASK in Concordija, je končala po ostri in napeti borbi, v kateri je imela Concordija skoro mal plus, z zasluženo zmago družine ASK-a, ki je znal bolje izrabiti situacije pred golom, z 8 : 3.
Stanje po III. kolu je sledeče:
ASK	i	3	— -	45 : 5	6
Loncordia	2	1	— 1	17 : 10	2
Vesna	2	1	— 1	9 : 17	2
Uskok	2	1	— 1	6 : 24	2
Vik'orija	3	-	- 3	6 : 26	0
Lj.
AVTOMOBILIZEM —
Cestna dirka pri Samoboru dne 16. maja 1926.
Opozarjamo posebno ria cestno dirko v krogu Samobor - Plešivica - Jaška, Sv. Nedelja - Samobor, katero priredi Automobilski Kralj. SHS Sekcija Zagreb dne 16. maja t. 1. Dirkalna proga znaša 50 km in jo mora prevoziti voz dirkalne kategorije 4 krat, (200 km), športne kategorije 3 krat (150 km), in turistične kategorije 2 krat 100 km. Razpisi itd. se dobe v tajništvu Automobilskoga Kluba Kraljevine SHS, Sekcija Maribor.
Trpežnost, solidnost In tovnrnlške eene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nakaznici svojega kluba imajo 3 % popust.
—	Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2	—
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana
KOLESA
RADIO-
aparate
e
najboljše pri
J. G O R E C
LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke
Hnlienele In solidno BežeKnllže
e
KNJIGOVEZNICA
A. Feldstein
Ljutillano, Vidovdanska [.12
Pridite in prepričajte se!
LJUBLJANA
VELEMESTO
e
vsaj utis velemesta bi lahko napravila na vsakogar, da bi se gospodje oblačili elegantno, kar bi bilo, z ozirom na to, da so oblačila pri tvrdki Drago Schvvab izredno poceni, lahko dosegljivo.
NelLgkj ^vsef
Da bi se mogle sanje tolikih uresničiti in si nabaviti motorno kolo, se je tvrdka „Zscho-pauer Motorwerke I. S. Rasmussen" odločila, proizvesti novi model pod označbo „DKW Sport 1926“ za neverjetno nizko ceno in sicer pod 835 zl. mark, t. j. 13.000 Din zacarinjeno in franko Maribor.
Omenjeni DKW Sport ima 4 k. s. in je opremljen z gonilom, zares motorno kolo za vsakega in v vsako svrho. Za njegovo zanesljivost jamči sto in sto prav lepih uspehov pri zelo težavnih ocenjevalnih vožnjah v tu-in inozemstvu.
Vsled njenih enostavnih strojnih naprav vozi lahko vsak začetnik brez posebnega znanja.
Ima lastnost, da se da dobro in lahko očistiti in vrhutega je poceni v vporabi.
Vse udobnosti nudi „DKW Sport". Ballon-obroči, dobra peresa sprednjega kolesa, kakor tudi izkušeni amortizeri (Stossdampfer) omogočijo mirno in lahho vožnjo, kateri še pripomore dobro pritrjeno sedlo. Izkušena konstrukcija jamči, da leži cela teža med vožnjo na cesti in v vijugah.
Ime DKW pomeni veselje do gorskih voženj ! V ravnini je DKW hiter in lahko premaga velike medkrajevne vožnje s socius sedežem in priklopnim vozom. Močni zavori na prednjem in zadnjem kolesu (Innenbacken-bremsen) ustavijo motor mirno in zanesljivo, radi tega se da kolo pri ovinkih dobro ©kreniti. Široki blatobrani čuvajo voznika pred cestnim blatom. Pri tem se posebno odlikujejo krepke oblike in eleganten kroj.
Prospekti na razpolago pri generalnem zastopniku Alb. Achtigu v Mariboru. Trg Svobode štev. 2
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.