MnisvÉŤ •uvajanje novih Izcbrazerwalnih programov na področju storitev mag. Katja Blatnik Prodaja finančnih storitev - javne finance in davki Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: Finančno poslovanje Vsebinski sklop: PRODAJA FINANČNIH STORITEV Lljubljana, maj 2010 Program: Ekonomski tehnik Modul: Finančno poslovanje Vsebinski sklop: Prodaja finančnih storitev Naslov učnega gradiva Prodaja finančnih storitev - javne finance in davki Ključne besede: javne finance, javni izdatki, javni prihodki, davčna politika, proračun, davki, vrste davkov, davčno breme, obdavčitev finančnih sredstev, davčni zavezanec, plačnik davka, davčne olajšave, dohodnina, obresti, dividende, donos, dohodek, prispevki, obrazci. Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: PFS1: Razlikovanje vrst davščin CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 336.1(075.8)(0.034.2) BLATNIK, Katja, 1974- Prodaja finančnih storitev - javne finance in davki [Elektronski vir] / Katja Blatnik. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2010. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Finančno poslovanje. Vsebinski sklop Prodaja finančnih storitev) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-51-0 252663552 Avtorica: mag. Katja Blatnik Recenzent: Iztok Žgalin, univ. dipl. ekon. Lektorica: Marjanca Ipavec, prof. Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje Projekt unisVET URL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/44 Kraj in datum: Ljubljana, maj 2010 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. KAZALO VSEBINE 1 JAVNE FINANCE 6 1 - 1 VLOGA JAVNIH FINANC 7 2 DAVČNO BREME IN DAVKI 23 2 - 1 OSNOVNI DAVČNI POJMI 23 2 - 2 DAVČNO BREME 27 2 - 3 VRSTE DAVKOV 30 3 OBDAVČITEV FINANČNIH STORITEV 46 3 - 1 DAVEK OD KAPITALA 47 SLOVARČEK 55 VIRI IN LITERATURA 56 KAZALO SLIK Slika 1: Šola 7 Slika 2: Policija 8 Slika 3: Lep vrt 10 Slika 4: Popolnost informacij 11 Slika 5: Shema javnih dobrin 14 Slika 6: Fiskalni suficit in deficit 17 Slika 7: Prevaljevanje naprej 28 Slika 8: Prevaljevanje nazaj 28 Slika 9: Obdavčitev luksuza 31 Slika 10: Obdavčitev z DDV 35 Slika 11: Vrste davkov 36 Slika 12: Postopek obdavčitve obresti 50 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Mesečna lestvica za odmero dohodnine 40 Preglednica 2: Letna lestvica za odmero dohodnine 41 NAGOVOR AVTORICE Dragi bralci in bralke! V gradivu smo pojasnili vlogo javnih financ, javnih izdatkov in prihodkov. Čeprav vloga javnih financ ni neposredno povezana z obdavčitvijo finančnih storitev, boste fiskalno politiko lažje razumeli, če boste poznali razloge za obstoj javnih financ. Z javnimi izdatki in prihodki država uravnava proračun, ki je eden od temeljnih gospodarskih ciljev in sestavni del fiskalne politike. Stranke so z opravljenimi storitvami zadovoljne, če presežemo njihova pričakovanja. Ker mora dober prodajalec finančnih storitev v celoti poznati finančno storitev, ki jo stranki ponudi, smo vam v tem gradivu pojasnili obdavčitev teh storitev. V davčni sistem je vključenih veliko vrst davkov. Davke in vse, kar je z njimi v praksi povezano, pogosto težko razumemo, zato smo vam za lažje razumevanje obdavčenja finančnih storitev pripravili tudi predstavitev osnovnih davčnih pojmov. Gradivo smo popestrili s slikami, resničnimi zgodbami, primeri iz prakse, šalami ... Vključene so naloge za razmislek, ki so namenjene treniranju vaših možgančkov. Z vsako rešeno nalogo za preverjanje znanja boste bližje vašega cilja - razlikovali boste različne vrste davkov, jih znali izračunati in stranki pojasniti, kako so storitve, ki jih ponujate, obdavčene. V gradivu so uporabljeni simboli: Čuk Poldi vam bo povedal, kaj si morate zapomniti. Maša je že večkrat preštudirala učbenik, zato vam bo zastavljala vprašanja in vam zaupala rešitve. Jure rad veliko bere, pozna veliko zgodb in zanimivosti, ki jih bo z veseljem delil z vami. Ker meni, da več glav več ve, vam bo zastavljal vprašanja za razmišljanje. Učbeniku je dodan tudi slovarček oziroma pojasnila manj znanih izrazov, besed in kratic, ki so v tekstu podčrtani s črtkano črto. Ker se nekatere vsebine med seboj povezujejo, so dodane hiperpovezave. Če si boste učbenik natisnili, boste namesto hiperpovezavam lahko sledili številkam strani in opisom. Upam, da boste učbenik z veseljem prebirali. 1 JAVNE FINANCE Davki so že dolgo spremljevalci človeške družbe. Sprva so imeli značaj daril, danes pa imajo značaj prisile. Poznamo celo vrsto davkov. Davke plačujemo vsak dan, ampak včasih na to sploh ne pomislimo. Pri plačilu vsakdanjih potrošnih dobrin, kot so živila in oblačila, plačamo trgovcu davek na dodano vrednost. Nekateri izdelki so dodatno obdavčeni s posebnimi davki - .t.r.o.š.a.rin.a.m.ii na primer alkohol, tobak in gorivo. Vsakodnevni davki niso predmet polemik v dnevnih poročilih, zato o njih, razen ob njihovih povišanjih, ne razpravljamo. Nekoliko drugače je z davki, ki obdavčujejo dohodek. Davek na dohodek se imenuje dohodnina. Skoraj vsi dohodki za opravljeno delo so obdavčeni z dohodnino (tudi študentsko delo). Poleg dohodnine so nekateri dohodki obdavčeni še s prispevki za socialno varnost ali drugimi vrstami prispevkov. Od plače se plačujejo prispevki za pokojnine, zdravstvo, porodniško varstvo in podobno, od študentskega dela se plača pavšalni prispevek za zdravstvo _ Obdavčitev dohodkov, predvsem plač, je na dnevnem redu v medijih. Novinarji, sindikat! in drugi vladi pogosto očitajo previsoke davke in prispevke. Verjetno bi se z njimi strinjali, če bi vedeli, da je približno tretjina povprečne slovenske plače namenjena državnemu proračunu. Tisti, ki imajo visoke dohodke, morajo skoraj polovico plače nameniti za plačilo davkov in prispevkov. Država mora poskrbeti, da vsi posamezniki plačujemo davke po svojih zmožnostih. To pomeni, da mora biti davčni sistem pravičen, hkrati mora biti pravično tudi razdeljevanje pobranih davkov. Pobiranje in razdeljevanje davkov ter prispevkov je ena od nalog javnih financ. Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo toliko različnih vrst davkov in prispevkov? Davki so pomemben vir financiranja javnih izdatkov oziroma javnih dobrin. Razmislite o tem, koliko stane vaše šolanje ali obisk pri zdravniku. Pomislite na izdatke za pokojnine in nadomestila za brezposelne, različne oblike socialnih pomoči. Za nekatere od javnih dobrin, ki se plačujejo z davki in prispevki, lahko določimo tržno ceno, na primer šolanje in obisk zdravnika, vendar pa bi bila za družine z majhnimi dohodki tržna cena previsoka. Ker je v interesu države, da ima izobraženo in zdravo prebivalstvo, so davki in prispevki najboljši način financiranja teh storitev. Nekaterim od javnih storitev je ceno bistveno težje določiti, ker ne moremo ugotoviti, koliko te storitve dejansko prispevajo h koristim posameznika. Tipičen primer sta vojska in policija, ki opravljata storitve v javnem interesu, vendar težko določimo tržno ceno za posameznika. Za take storitve je tržno ceno nemogoče postaviti. V tem poglavju bomo odgovorili na vprašanja: ^ zakaj država posega v tržni mehanizem, ^ zakaj državi plačujemo davke in prispevke, ^ kaj so javne finance, ^ kaj je fiskalna politika, ^ kaj so javni izdatki, ^ kaj so javni prihodki, ^ katere lastnosti bi moral imeti dober davčni sistem. 1 - 1 VLOGA JAVNIH FINANC TRG NE DELUJE POPOLNO _ Trg je prostor, kjer se ponudba in povpraševanje srečujeta ter oblikujeta tržno ceno. Za večino izdelkov in storitev velja, da tržni mehanizem (ponudnik in povpraševalec) uravnava njihove količine ter cene. Podjetja so sposobna proizvesti dovolj izdelkov in storitev, da zadovoljijo naše povpraševanje. Za določene izdelke ali storitve velja, da bi jih podjetja proizvedla bodisi preveč bodisi premalo glede na naše povpraševanje. V tem primeru govorimo o nepopolnem trgu, v katerega posega država s svojimi aktivnostmi. Zakaj je trg nepopoln? Javne dobrine, pozitivni ali negativni zunanji učinki, nepopolna konkurenca, nepopolne informacije in negotovost so vzroki za nepopolno delovanje trga. Javne dobrine so vzrok za nepopolno delovanje trga ^ V družbi obstajajo javne dobrine. To so tiste dobrine, ki jih brezplačno zagotavlja država oziroma državne ustanove. Zakaj so lahko določene dobrine ali storitve brezplačne? Na to vprašanje bomo najlažje odgovorili s primerom, ki ga vsi poznate. Srednja šola je za učence in starše sicer brezplačna, kar pa ne pomeni, da ni stroškov. Vsaka šola za svoje delovanje potrebuje sredstva in delovno silo. Sredstva so šolska zgradba, šolske klopi, računalniki in druga oprema, delovna sila učitelji, vodstvo šole in drugi zaposleni na šoli. Tako sredstva kot zaposleni ustvarjajo stroške, ki jih krije država. Slika 1: Šola Vir: Srednja upravno administrativna šola Pri tem je pomembno dvoje. Prvič, šolanje je storitev, ki je pomembna za razvoj družbe in gospodarstva, zato izključitev posameznika iz šolskega sistema ni zaželena. Drugič, dodatni stroški enega učenca so skoraj enaki nič, zato je z vidika stroškov nesmiselno onemogočiti šolanje dodatnemu učencu. Verjetno veste, da obstajajo tudi zasebne šole, ki zaračunavajo šolnino. Te šolnine so visoke, saj mora zasebna šola z njimi kriti stroške in ustvariti dobiček. Podobno velja za zdravstvo in druge storitve, ki jih zagotavlja država. Za javne dobrine torej velja, da posameznika ni smiselno izključiti iz potrošnje teh dobrin, ker: ^ so dodatni stroški njegove oskrbe enaki nič. ^ je njegova oskrba s temi dobrinami družbeno zaželena. Slika 2: Policija Vir: http:// images.google.si Zakaj sodi policija med javne dobrine? Ali bi naloge policije lahko nadomestil zasebni sektor? Še malo šale Zakaj ni več Mercator najboljši sosed, ampak policija? Zato, ker ima vedno akcije, za takojšnje plačilo dobimo 50 % popusta in vsak od nas ima možnost zbirati točke. Zunanji učinki naše potrošnje so lahko pozitivni ali negativni ^ Govorili smo o tem, da je šolstvo družbeno zaželena dobrina, ki prinaša korist posamezniku in državi. Ker gre za storitev, ki prinaša korist ne le šolarju, ampak tudi širši družbi, govorimo o storitvi, ki povzroča pozitivne zunanje učinke. Take storitve država spodbuja in tudi sama financira njihovo oskrbo. Koliko pa stane ta oskrba? Ali ste vedeli? Država je leta 2008 namenila dobrih 286 mio EUR za delovanje policije (Ministrstvo za notranje zadeve), 486 mio EUR za delovanje slovenske vojske (Generalštab Slovenske vojske). Te številke so se v proračunu za leto 2009 še povečale. Tako je bila leta 2009 policija deležna dobrih 300 mio EUR, vojska pa 518 mio EUR1. Kaj pa šolstvo? V letu 2009 je država za Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo namenila 551 mio EUR, Ministrstvu za šolstvo in šport 1,236 mrd EUR. Vir: Proračun RS za leto 2008 in 2009. Obstajajo tudi dobrine in storitve, ki povzročajo negativne zunanje učinke in to ne glede na to, ali so javne ali zasebne. Ali se spomnite kakšnega takšnega primera? Teh dobrin in storitev je čedalje več. Pomislite na avtomobile. Lastniku prinaša korist, vendar ustvarja negativne zunanje učinke - izpušne pline. Cigarete in alkohol sicer zadovoljijo potrebe uživalca, vendar so z družbenega vidika nezaželeni. Ali menite, da trg oziroma igra povpraševanja in ponudbe, lahko omeji proizvodnjo in potrošnjo teh dobrin? Ne, zato posreduje država, ki obdavči proizvodnjo ali potrošnjo takih dobrin, in skuša na ta način omejiti količino dobrin. O pozitivnih zunanjih učinkih torej govorimo, kadar potrošnja ene osebe prinaša njej koristi tako, da zadovolji njeno potrebo, hkrati pa prinaša koristi tudi drugim osebam. O negativnih zunanjih učinkih govorimo, kadar potrošnja ene osebe njej prinaša korist tako, da zadovolji njeno potrebo, koristnost drugih oseb se ob tem zmanjšuje. Slika 3: Lep vrt Vir: http:// images.google.si Kaj bi se zgodilo, če bi dodatno obdavčili proizvodnjo in prodajo cvetja? Ali bi bili ljudje s tako odločitvijo vlade zadovoljni? Tudi nepopolna konkurenca je razlog, da trg ni popoln ^ Tudi nepopolna konkurenca je razlog za "vmešavanje" države. Na trgu namreč obstajajo tudi t.i. .m.Onopo[i.S.t.ii. Gre za podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo take dobrine, po katerih je veliko, družbeno zaželeno povpraševanje, konkurence pa praktično nimajo. Taka podjetja so običajno vsaj delno v državni lasti ali pa njihove cene delno določa država. Koliko bi lahko zaslužile slovenske in tuje naftne družbe, če na trg ne bi vstopila država? Trg ne daje dovo^ popolnih informaci ^ Ali ste opazili, da nas oglasna sporočila na določenih izdelkih opozarjajo na škodljivost, če jih uporabimo? Naštejte vsaj dva taka primera. Ali menite, da so se za tako vrsto sporočil odločili proizvajalci oziroma prodajalci? Trg lahko deluje popolno le, če imamo kupci na voljo popolne in točne informacije o izdelku ali storitvi. Kadar temu ni tako, lahko posreduje država in proizvajalcem naloži obveznost, da kupce dodatno informirajo. Nepopolnost informacij je torej tudi eden od razlogov, da trg ne deluje popolno. Slika 4: Popolnost informacij Vir: http:// www.shrani.si V Sloveniji so se v zadnjih letih razplamtele denarne verige, v katere so vlagatelji v pričakovanju neverjetno velikih donosov vlagali ali pa še vlagajo svoj denar. Nekaj jih je že propadlo ali pa ne izplačujejo vložkov, zato so vlagatelji obupani. V redakciji revije Moje finance se je oglasila gospa, ki je v denarni verigi izgubila 15 tisoč evrov, z vprašanjem, kaj naj naredi, da bi denar dobila nazaj. Njena zgodba je na las podobna zgodbam drugih opeharjencev, ki so naivno verjeli, da je mogoče na hitro zaslužiti velike vsote denarja. Promotor denarne verige je nekdanji podjetnici iz Posavja obljubil vrtoglav, 300-odstotni letni donos. Vložila je 20.000 evrov. Vse skupaj ji je postalo sumljivo šele takrat, ko so izginili nekateri ključni podatki s spletne strani, prek katere je spremljala svoje stanje. Izginil je tudi organizator igre. Uspelo ji je rešiti le 5 tisoč evrov. Podobno se je zgodilo še mnogim Slovencem, vendar molčijo, ker jih je sram. Po mnenju odvetnikov imajo vlagatelji, ki vlagajo v t.i. naložbene načrte brez realnega premoženja v ozadju, malo možnosti, da izgubljeni denar dobijo nazaj. Vlagatelji sicer lahko vložijo tožbe, vendar si bodo s tem najverjetneje nakopali še dodatne stroške. Kaj pa bi storili vi? Kdo bi moral prebivalstvo obveščati in nas obvarovati pred takimi zlikovci? Vir: Milič Marja. V denarni piramidi sem izgubila 15 tisoč evrov! Kaj zdaj? Na trQu vlada neflotovost ^ Obstajajo tudi dobrine in storitve, ki za trg niso zanimive. Zavarovalnice nam ponujajo celo vrsto življenjskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj, vendar med njimi nobena ne ponuja celotnega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Za nastanek določene oblike zavarovanja morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Prvi pogoj je, da obstaja dovolj veliko število posameznikov, ki so se pripravljeni zavarovati oziroma jim preti neka skupna nevarnost. Drugi pogoj je, da je zavarovalnica sposobna oceniti morebitno škodo. Tretji pogoj, ki je neposredno povezan z določitvijo cene zavarovanja oziroma zavarovalne premije, je ocena tveganja, da bo do škode tudi prišlo. Kateri od teh pogojev v primeru osnovnega zdravstvenega zavarovanja ni izpolnjen? Verjetno ni težko ugotoviti, da gre za oceno tveganja. Kadar tveganja ne moremo oceniti, govorimo o negotovosti. Tudi negotovost je eden od vzrokov za nepopolno delovanje trga. Kdo zagotavlja osnovno zdravstveno zavarovanje in na kakšen način se plačuje? Zakaj zavarovalnice ponujajo nezgodna zavarovanja, ne pa tudi vseh osnovnih zdravstvenih zavarovanj? Kakšno vlogo igra negotovost v primeru osnovnega zdravstvenega zavarovanja? Ugotovili smo, da je eden od ciljev trženja doseči ali preseči zadovoljstvo strank. Ali tudi javni sektor skrbi za zadovoljstvo strank oziroma državljanov? Ali je javni sektor enako učinkovit kot zasebni sektor? V Sloveniji se še vedno soočamo s problemi čakalnih vrst v javnih zdravstvenih zavodih. Bolniki se pritožujejo, zato so uvedli naročanje ob uri. Ljubljansko Polikliniko, kjer je 50 ambulant, dnevno obišče tudi do dva tisoč ljudi. Najbolj obiskana je travmatološka ambulanta, kjer vsak dan pregledajo od 250 do 300 bolnikov. Ob naročanju bolniki dobijo uro, ob kateri se javijo v sprejemni pisarni, tu pa dobijo številko, ki jo lahko spremljajo na monitorju. Sicer pa ima ta ambulanta dve vrsti bolnikov. Tiste, ki so prišli na urgenco in dobijo uro ter datum tortam, ter stalne paciente, l pobiranje davkov in prispevkov, davke in prispevke nameni za porazdelitev, T-l^ davke in prispevke nameni za zagotavljanje javnih dobrin. Fiskalna politika je pomemben del javnih financ. S fiskalno politiko država uravnava proračun in davke. Javni prihodki so vir financiranja javnih dobrin ^ Javni prihodki so vsi prihodki, ki jih prejme javni sektor. Davke in prispevek smo omenili v uvodu. Ali ste opazili razliko med davki in prispevki? Davki so prisilni odvzem našega dohodka, pri čemer v zameno neposredno ne pričakujemo protiuslug. Drugače je s prispevki. Vplačilo prispevkov nam daje določene pravice, saj nam omogoča brezplačno osnovno zdravstvo, šolstvo, bolniške, pokojnine, nadomestila za brezposelnost in podobno. Država svoje finančne vire pridobiva tudi na drugačne načine: pobira takse, prodaja svoje premoženje, razpolaga z dobičkom javnih podjetij. Te prihodke imenujemo nedavčni prihodki javnega sektorja in so v primerjavi z davčnimi prihodki skromni. Javni prihodki so prihodki države. Ločimo davčne in nedavčne javne prihodke. Če želimo, da so državljani še kar zadovoljni z davčnim sistemom, mora imeti ta sistem določene lastnosti. Ena od njih je gotovo zanesljivost. Zanesljivost pomeni, da že vnaprej vemo, koliko davka bomo morali plačati od našega dohodka. Druga lastnost je pravičnost in pomeni, da mora vsak od nas prispevati pravičen delež davkov in prispevkov. Davčni sistem ne sme posegati v ekonomsko učinkovitost. To pomeni, da davčni sistem ne bi smel posegati na trg dela in trg proizvodnih dobrin. Poleg tega mora biti pobiranje davkov in prispevkov čim enostavnejše in s tem tudi čim cenejše tako za državo kot za davčne zavezance. Zanesljivost, pravičnost, ekonomska učinkovitost in enostavnost so zaželene lastnosti davčnega sistema. Dejansko gre le za zaželene lastnosti davčnega sistema. Nizki stroški pobiranja davkov in prispevkov namreč pomenijo manj administrativnega dela, manjši nadzor nad pobiranjem davkov in prispevkov, s tem pa tudi vplivajo na načelo pravičnosti in na načelo ekonomske učinkovitosti. Plače v Sloveniji so zelo obdavčene. V primerjavi s študentskim delom lahko plača predstavlja celo 65 odstotkov višji strošek za delodajalca kot na primer študentsko delo. Ali ste vedeli, da je redno delo (plače) tudi za 60 % dražje od študentskega dela, če delavec in študent prejmeta enal< neto znesel<. Ali menite, da davčni sistem s takimi razlikami med obdavčitvijo plač in študentskim delom posega na trg dela? Zdaj poznate že oba pojma, ki sta neposredno povezana z državnim proračunom: javne izdatke in javne prihodke. Državni proračun ^ Javni prihodki in javni odhodki so sestavni del državnega proračuna oziroma državne blagajne. Za državni proračun velja podobno kot za domače finance. Denar lahko hitro porabimo, bistveno težje ga je zaslužiti. Tako kot za domače gospodinjstvo za državo velja, da so javni izdatki so običajno višji od javnih prihodkov. V tem primeru govorimo o proračunskem primanjkljaju oziroma fiskalnem deficitu. Če bi bili javni prihodki višji od javnih izdatkov, bi govorili o proračunskem presežku oziroma fiskalnemu suficitu. SUFICIT DEFICIT Slika 6: Fiskalni suficit in deficit Kaj bomo storili, ko nam začne primanjkovati denarja na računu? Verjetno bomo najprej preverili, ali lahko nakup ali plačilo kake dobrine ali storitve preložimo na kasnejše obdobje. Podobno bo država preložila investicije in podaljšala roke plačil. V praksi to pomeni, da bodo podjetja, ki delajo za državo, denar dobila mesec ali dva kasneje. Kaj bomo storili, če se nam pokvari hladilnik, mi pa nimamo dovolj denarja na računu, da bi ga plačali? Denar si bomo sposodili. Podobno naredi država. Denar si preprosto sposodi, verjetno pa vas zanima, kako in od koga. Ena od možnosti je, da država pri domačih ali tujih bankah najame kredite. Druga možnost, ki jo ima država, je, da izda obveznice. Vsak kupec obveznice je po določenem času upravičen do zneska, ki jo je za obveznico plačal in do pripadajočih obresti. Zgodba je torej podobna bančnemu posojilu. Te obveznice lahko kupimo posamezniki oziroma gospodinjstva, finančne ustanove ter ostala podjetja. Obveznice naše države pa lahko kupijo tudi tujci. Če obveznice kupijo tujci ali tuja podjetja, rečemo, da se država zadolžuje v tujini. Ne glede na to, na kakšen način se država zadolži, zanjo velja enako kot za posameznika. Dolg bo treba nekoč vrniti in to skupaj z obrestmi. Najbrž ste že slišali za primere, ko osebe kredit odplačajo tako, da najamejo nov, še višji kredit. Tak začaran krog se praviloma konča z bankrotom. Ali ste vedeli, da država lahko bankrotira? Bankrot ali stečaj države ni samo nekaj, kar bi bilo možno le v teoriji. Argentina je doživela stečaj leta 2001, Rusija tri leta prej. Nemčija je šla v stečaj dvakrat v svoji novejši zgodovini, enkrat leta 1923 in drugič po letu 1945. To skrajno fazo doseže država, ko ne more več odplačevati dolga, hkrati pa ne more prejeti novih posojil. Državi v tej fazi ne pomaga niti izdaja novih obveznic, čeprav zanje ponuja visoke obrestne mere. Agencije, ki ocenjujejo plačilno sposobnost držav, dajo taki državi oceno z najmanjšo kreditno sposobnostjo. Tisti, ki so taki državi denar že posodili, se morajo sprijazniti z dejstvom, da svojih posojil ne bodo dobili poplaćanih, zato večji del posojil odpišejo. Najbolj znan primer države, kije bankrotirala, je Argentina. Nekoč je bila Argentina ena najbogatejših držav sveta in najbogatejša latinsko ameriška država. V začetku 20. stoletja je imela Argentina evropski življenjski standard, v času Falklandske vojne1 je bila tipična država v razvoju, danes pa v Argentini 40 odstotkov prebivalstva živi v revščini. Zakaj? Argentina je prvi gospodarski čudež dosegla s kmetijsko proizvodnjo. Obdobju hitre gospodarske rasti je sledilo obdobje velike depresije. Cene kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu so padle, kar je močno prizadelo argentinsko gospodarstvo, ki je temeljilo predvsem na izvozu mesa, pšenice in volne. Velika gospodarska kriza leta 1929 je povzročila poseganje vojske v politiko in s tem naznanila pol stoletja dolgo obdobje politične nestabilnosti in gospodarsko zaostajanje za razvitimi državami. Nadaljevanje na naslednji strani ^ nadaljevanje s prejšnje strani. Argentina je bila vsako leto bolj odvisna od pritokov tujega kapitala v državo. Tuj kapital sicer pozitivno vpliva na gospodarsko rast, vendar je slabost v tem, da se lahko, tako hitro kakor je prišel v državo, iz nje tudi umakne. Kapital se namreč seli v države, ki obljubljajo čim višjo obrestno mero (donos) in čim manjše tveganje. To je postalo še posebej očitno, ko so leta 1998 izbruhnile finančne krize v Aziji, Rusiji in Braziliji, ki so pomembno vplivale na odnos tujih vlagateljev in posojilodajalcev do držav v razvoju. Argentina se je začela soočati z nižjim prilivom tujega denarja. Tega leta je zašla v vrtinec gospodarskega nazadovanja, ki je leta 2001 pripeljalo do odloga na odplačevanje tujega dolga in pozneje do znižanja vrednosti domače valute. Tuj kapital je bil hkrati z nizkimi domačimi prihranki eden od zunanjih vzrokov za Argentinsko krizo. Tiste države, ki imajo dovolj domačih prihrankov za financiranje gospodarstva, se s krizo lahko soočijo, vendar Argentina ni bila ena od takih držav. Ljudje v Argentini niso bili nagnjeni k varčevanju zaradi visoke inflacije po drugi svetovni vojni, ki je ljudem uničila prihranke. Denar so imeli raje za potrošnjo kot za varčevanje. Za razvoj gospodarstva so potrebni prihranl odmerjene dohodnine Doplačilo dohodnine: med letom vplačana dohodnina < odmerjene dohodnine Kaj je z vidika varčevanja in obresti bolje za posameznika, če veste, da se vračilo/doplačilo dohodnine ne obrestuje: a.) vsako leto doplačati dohodnino? b.) vsako leto dobiti vrnjeno dohodnino? PONAVLJANJE, UTRJEVANJE IN RAZUMEVANJE Pri 4. nalogi uporabite preglednico 1 ( Preglednica 1 stran 38). 2. 3. Napnite možgančke in izračunajte! 1. Iz formule za izračun davka izpeljite davčno osnovo in izračunajte višino davčne osnove, če ste plačali 50 denarnih enot davka, davčna stopnja pa znaša 20 %! Vaš oče je v lanskem letu z rednim delom zaslužil 20.000 denarnih enot, mama pa 17.000 denarnih enot. Od 10.000 denarnih enot je treba plačati 16 % davka, od naslednjih 10.000 denarnih enot pa višjo, 27 % davčno stopnjo. Koliko davka je plačal oče in koliko mama? Kolikšna je razlika v odstotkih? Izračunajte povprečno davčno stopnjo za očeta in mamo! Katera dva pristopa lahko uporabite, ko določate ceno finančnim storitvam? Kakšna je razlika med njima? Sedežna garnitura stane 2.400 EUR in vključuje 20 % DDV. Država razmišlja o uvedbi enotne, 25 % davčne stopnje. Kolikšna bo cena nove sedežne garniture, če vlada uresniči napoved, davek pa se v celoti prevali na končnega potrošnika in koliko, če davčno breme prevzame trgovec ali proizvajalec? 4. Izračunajte dohodnino, če je bruto plača 3.000 EUR. Upoštevajte lestvico za odmero dohodnine in olajšave v višini 237 EUR! 5. Izračunajte dohodnino, če je dohodek dijaka na eno napotnico 1.000 EUR, stopnja dohodnine je 25 %, normirani stroški pa znašajo 10 %! Rešitve nalog Odgovor na 1. vprašanje, stran 23: davek 50 denarnih enot 50 denarnih enot x 100 Davčna osnova = davčna stopnja = 20 % = 20 = = 250 denarnih enot Odgovor na 2. vprašanje: Oče je vplačal 23,20 % več davka kot mama, vendar je bila njegova davčna obremenitev, izračunana iz povprečne davčne stopnje, le za 1 % višja. Povprečna davčna stopnja oče: 16 Davek 1 = 10.000 denarnih enot • 16 % = 10.000 denarnih enot • 100 = 1.600 denarnih enot 27 Davek 2 = 10.000 denarnih enot • 27 % = 10.000 denarnih enot • 100 = 2.700 denarnih enot Skupaj davek = davek 1 + davek 2 = 1.600 denarnih enot + 2.700 denarnih enot = 4.300 denarnih enot celotni plačani davki 4.300 denarnih enot Povprečna davčna stopnja = davčna osnova • 100 = 20.000 denarnih enot • 100 = 21,5 % Povprečna davčna stopnja mama: 16 Davek 1 = 10.000 denarnih enot • 16 % = 10.000 denarnih enot • 100 = 1.600 denarnih enot 27 Davek 2 = 7.000 denarnih enot • 27 % = 7.000 denarnih enot • 100 = 1.890 denarnih enot Skupaj davek = davek 1 + davek 2 = 1.600 denarnih enot + 1.890 denarnih enot = 3.490 denarnih enot celotni plačani davki 3.490 denarnih enot Povprečna davčna stopnja = davčna osnova • 100 = 17.000 denarnih enot • 100 — on t; o/„ Oče je vplačal 4.300 denarnih enot davka, mama pa 3.490. (4.300 - 3.490) 3.490 • 100 = 23,20 % Rešitve nalog Odgovor na 3. vprašanje: Nova cena sedežne garniture z davkom bo znašala 2.500,00 EUR, če se davek v celoti prevali na potrošnika. Prihodek trgovca se bo znižal na 1.920,00 EUR, če se davek prevali na trgovca. Davek se prevali na potrošnika: Prvotna cena z davkom 2.400,00 EUR Prvotna cena brez davka = (1 + 20%) = 1,2 =2.000,00 EUR Prihodek trgovca znaša 2.000,00 EUR. Nova cena z davkom = Prvotna cena brez davka + 25 % DDV od prvotne cene brez davka = 2.000,00 EUR + (25 % od 2.000,00 EUR) = 2.500,00 EUR Davek se prevali na trgovca (proizvajalca): Če bo davčno breme prevzel trgovec, bo cena sedežne garniture ostala nespremenjena in bo znašala 2.400,00 EUR z vključenim 25 % DDV. Nova cena z davkom 2.400,00 EUR Nova cena brez davka = (1 + 25%) = 1,25 = 1.920,00 EUR Odgovor na 4. vprašanje: Bruto plača = 3.000 EUR Prispevki za socialno varnost = 22,10 % od bruto plače Prispevki za socialno varnost = 22,10 % • 3.000 EUR = 663 EUR Olajšava = 237 EUR Davčna osnova = bruto plača - prispevki za socialno varnost - olajšave = 3.000 EUR - 663 EUR - 237 EUR = 2.100 EUR Davek po lestvici: Davek 1 = 500 EUR • 10 % = 50 EUR Davek 2 = 1.500 EUR • 15 % = 225 EUR Davek 3 = (2.100 EUR - 1.500) • 30 % = 600 • 30 % = 180 EUR Davek skupaj = 50 EUR + 225 EUR + 180 EUR = 445 EUR Odgovor na 5. vprašanje: Davčna osnova = 1.000 EUR - (10 % • 1.000 EUR) = 1.000 EUR - 100 EUR = 900 EUR Dohodnina = 900 EUR • 25 % = 225 EUR Neto dohodek na napotnico = 900 EUR - 225 EUR = 675 EUR 3 obdavčitev finančnih storitev Finančne storitve so neposredno povezane z donosi. Če pogledamo najbolj razširjeno finančno storitev - vodenje transakcijskega računa, lahko ugotovimo, da nam finančne ustanove za denar, ki ga imamo na računu, pripišejo obresti. To niso veliki zneski, saj je obrestna mera za denar na transakcijskem računu nizka. Na trgu je veliko finančnih ustanov, ki obljubljajo veliko večje donose za naše prihranke. Gre za različne oblike varčevanj, naložbenih zavarovanj, naložb v sklade, nakupe vrednostnih papirjev _ Ali ste se kdaj vprašali, zakaj varčujemo in vlagamo v različne oblike naložb? Odgovor je preprost. Če vsaj nekoliko poznate zgodovino družbenega razvoja, veste, da je vsa tehnologija, ki jo poznamo danes, rezultat prenašanja izkušenj iz roda v rod. Podobno je s financami. V človeški naravi je skrb zase in za naše potomce. Skrb zase v finančnem smislu predstavlja predvsem varčevanje za starost. Pokojnine so namreč bistveno nižje od plače, zato je finančni cilj večine, da si v času zaposlitve ustvari "finančno zalogo" za starost. Če varčujemo ali kako drugače vlagamo z razmislekom, lahko nekaj prihrankov ostane tudi našim otrokom. Finančne storitve so povezane z denarjem in donosi. Donos je vsak presežek nad vloženimi sredstvi. Če ste vložili 100 denarnih enot, dobili pa 120 denarnih enot, je bil donos za vloženih 100 denarnih enot enak 20 denarnim enotam. Donosi so neposredno povezani s tveganjem. Večji pričakovani donosi, večje je pričakovano tveganje. Tveganje pri finančnih storitvah se nanaša predvsem na izgubo vloženih sredstev. Zakaj smo rekli predvsem? Svoje prihranke lahko položite na varčevalni račun. Vaši prihranki bodo varni, dokler bo finančna ustanova obstajala, vendar bo donos relativno majhen. Lahko pa tvegate in se odločite za nakup vrednostnih papirjev, na primer delnic nekega podjetja. Če bo to podjetje dobro poslovalo in povečevalo svoje premoženje, bodo vaši prihranki v delnicah hitro naraščali. Nasprotno se lahko zgodi, da bo šlo temu podjetju slabo in vaši prihranki bodo izgubili vrednost. Za vse vlagatelje in varčevalce je pomembno odgovoriti na vprašanje, kolikšen donos lahko pričakujejo. Finančne ustanove obljubljajo različno visoke donose. Za denar na varčevalnem računu lahko pričakujete do 5 % donosa na vložena sredstva. Teh 5 % ne predstavlja dejanskega donosa, s katerim boste lahko prosto razpolagali. Zakaj? Verjetno ste že slišali za inflacijo. Gre za ekonomski pojem, ki pomeni zvišanje cen. Kako je inflacija povezana z vašimi prihranki? Če danes vložite 1.000 EUR in so obresti oziroma donos 5 %, boste čez leto dni prejeli 50 EUR obresti. Koliko boste za 1.050 EUR kupili čez eno leto ali kasneje, je seveda odvisno od cen izdelkov in storitev, ki jih kupujete na trgu. Če se bodo izdelki in storitve v enem letu podražili, si boste za 1.050 EUR privoščili manj, kot bi si, če do podražitve ne pride. Inflacija je le ena plat zgodbe, ki pomembno vpliva na donose. Druga plat zgodbe so davki, ki so znani in jih za razliko od inflacije lahko predvidimo. 147. člen Ustave RS "Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon." V tem poglavju bomo odgovorili na naslednja vprašanja: ^ kako so obdavčeni donosi od kapitala, ^ kako so obdavčene obresti, ^ kako so obdavčene dividende, ^ katere obrazce je dobro poznati, ^ katerih rokov se moramo držati pri obdavčenju. 3 - 1 DAVEK OD KAPITALA Pri pregledu davkov smo ugotovili, da je dohodnina davek, ki ga plačujemo posamezniki od našega dohodka in od kapitala. Ni težko ugotoviti, da gre pri finančnih storitvah za davek, ki ga plačujemo od kapitala. Obresti, dividende, donosi od prodaje vrednostnih papirjev in podobni donosi so obdavčeni z dohodnino, če smo vlagatelji fizične osebe in z davkom od dohodka pravnih oseb, če so vlagatelji pravne osebe. Med dohodek iz kapitala sodijo: ^ obresti, ^ dividende in ^ dobiček iz kapitala. Dohodki iz kapitala se od leta 2006 ne vključujejo v letno dohodninsko napoved, ker se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje kot dokončni davek. To se imenuje cedularna obdavčitev, o kateri smo že govorili v drugem poglavju (povezava, stran 37). Navedeni dohodki se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 20 %, in brez upoštevanja davčnih olajšav. Poglejmo si najprej obdavčitev obresti, ki so med prebivalstvom najbolj razširjena oblika donosov. OBRESTI SO OBDAVČENE, ČE ^ Kaj so obresti? Obresti so nagrada, ker smo se začasno odpovedali našemu denarju. Ko naložimo denar v banko, se obvežemo, da nekaj časa s tem denarjem ne bomo razpolagali. Višina obresti oziroma nagrade je odvisna od tega, koliko časa smo pripravljeni biti brez vloženega denarja. Denar, ki ga vložimo, se imenuje glavnica. Višje obresti na denarno vlogo bomo prejeli, če se bomo denarju odpovedali za dalj časa in obratno. Več ko bomo vložili, več obresti bomo prejeli in obratno. V praksi banke in druge finančne ustanove pri obračunu obresti uporabijo obrestno obrestni račun z letnim pripisom obresti. Naš namen je ponazoriti odmero davka od obresti, zato uporabili navadni obrestni račun, ki je najpreprostejši način za obračunavanje obresti. Pri navadnem obrestnem računu se obresti ves čas računajo od prvotne glavnice, ne glede na število let varčevanja. Obrazec za izračun obresti je sledeč: OBRESTI = GLAVNICA ■ OBRESTNA MERA ■ ŠTEVILO LET OBRESTOVANJA o = Go ■ p ■ t Če nas zanima, koliko denarja bomo imeli na računu, moramo izračunane obresti prišteti h glavnici: Primer 6: Izračun obresti Ugotovili ste, da 1.000,00 EUR dve leti ne boste potrebovali, zato boste ta znesek položili na banko in ga vezali za 2 leti. Poglejmo si, koliko boste imeli po dveh letih, če je letna obrestna mera 4 %. Najprej zapišemo podatke: G0 = 1.000,00 EUR p = 4 % = 0,04 t = 2 leti o = ? Za rešitev primera bomo uporabili obrazec: o = G0 • p • t in izračunali obresti o = 1.000,00 EUR • 4 % • 2 = 80,00 EUR Obresti prvega leta: 4% • 1.000 EUR = 40 EUR Denar na računu konec prvega leta: 1.000 EUR + 40 EUR = 1.040,00 EUR Obresti drugega leta: 1.000 EUR • 4 % = 40,00 EUR Denar na računu konec drugega leta: 1.040 EUR + 40,00 EUR = 1.080,00 EUR Obresti oziroma vaša nagrada konec drugega leta znaša 80,00 EUR. Od tega zneska dohodnine ni treba plačati, saj so obdavčene le obresti, ki presežejo 1.000,00 EUR. Šele ko z obrestmi v vseh bankah in hranilnicah zaslužimo več kot 1.000,00 EUR, moramo plačati dohodnino oziroma davek od kapitala. Ali znate ugotoviti, koliko denarja bi morali vezati za leto dni, da bi presegli 1.000 EUR obresti, če je obrestna mera 5 %? Poglejmo si primer. Primer 7: Izračun glavnice V letu dni ste zaslužili 1.500,00 EUR obresti. Letna obrestna mera je 5 % (0,05 oziroma 5/100). Koliko ste morali vložiti? Iz obrazca za izračun obresti bomo izpeljali obrazec za izračun glavnice: 1.500,00 EUR G0 = 0,05 • 1 = 30.000,00 EUR Odgovor: Vložili bomo največ 30.000 EUR. Kako so obresti obdavčene? Omenili smo, da obresti do 1.000 EUR letno niso obdavčene, vse obresti, ki presegajo ta znesek, pa so obdavčene. Stopnja za obdavčitev znaša 20 %. Če ste prejeli več kot 1.000,00 EUR obresti, boste od zneska nad 1.000 EUR plačali dohodnino. Samo v tem primeru moramo davčnemu uradu poročati o prejetih obrestih. V davčno napoved se vpišejo vse dosežene obresti. Davek bo odmerjen le od obresti, ki presegajo 1.000,00 EUR. Zneske prejetih obresti vam posreduje banka ali hranilnica do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Primer 8: Davek od obresti V enem letu smo prejeli pri banki A 1.500,00 EUR obresti, pri banki B pa 300,00 EUR obresti od hranilnih vlog. Koliko davka bomo plačali? Davčna osnova = (obresti pri banki A + obresti pri banki B) - znesek neobdavčenih obresti = (1.500,00 EUR + 300,00 EUR) - 1.000,00 EUR = 800,00 EUR Davek = 20 % od 800,00 EUR = 160,00 EUR V tem primeru smo dolžni plačati 160 EUR davka oziroma dohodnine. To je dokončni davek, zato ga ne prištevamo k drugim dohodkom. Kako plačamo ta davek? Če smo obresti prejeli od banke ali hranilnice v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, moramo enkrat na leto za preteklo leto vložiti Napoved za odmero dohodnine od obresti (povezava). Ta obrazec smo po zakonu dolžni vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Če je 28. februar dela prost dan, ga vložimo naslednji delovni dan. Informacijska tehnologija omogoča tudi elektronsko oddajanje obrazcev. Na podlagi napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe. Na sliki 12 smo ponazorili postopek obdavčitve obresti. Od 1. januarja leta X do 30. januarja leta X Banke in hranilnice posredujejo obvestila o obrestih, ki smo jih prejeli v letu (X-1). Vložimo obrazec Napoved za odmero dohodnine od obresti, ki smo jih prejeli v letu (X-1). Davčni urad pošlje odločbo o odmeri davka od obresti za leto (X-1). V roku 30 dni po vročitvi odločbe davčnega urada plačamo davek od obresti za leto (X-1). Slika 12: Postopek obdavčitve obresti Primer 9: Oddajanje vlog Za leto 2009 bomo obrazec za napoved dohodnine od obresti, ki smo jih v letu 2009 prejeli pri bankah in hranilnicah, vložili najpozneje do 1. marca 2010, ker je 28. februar 2010 nedelja. Ali ste vedeli? Mladoletne osebe so samostojni davčni zavezanci. Dohodl