DOM© YIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIK! NO. 213. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, D ECEMBER 26th, 1929. LETO XXXI.—VOL. XXXI Slovenske vesti Velik požar v iz širne Amerike hiši predsednika Odvetnik Mr. Kosto Unkovich Washington, 24. dec. V ek-V Pittsburghu, Pa. je bil imeno- j sekutivnem uradu Bele hiše, van za častnega kohzula Jugo- kjer prebiva predsednik Zedi-slavije v Pittsburghu. njenih držav, je nocoj nastal V Chicago je umrla 44 let sta- i ogenj, ki je povzročil pač dosti ra Mrs. Theresa Erdek, ki je še- strahu in tudi zelo dosti škode le pred šestimi meseci prišla iz Predsednik Hoover in njegova obiska v stari domovini. Andrej Vidrih iz Johnstown, Pa. je prejel iz stare domovine vest, da mu je umrla mati Apo-lonija Vidrih, v Cerknici, v čestitljivi starosti 90 let. V Ame- soproga sta- priredila božično zabavo otrokom uslužbencev Bele hiše. Zabavala sta se pri otrocih, ko je prišlo/sporočilo, da v eksekutivnem uradu gori, Prostori, kjer so se otroci zaba- riki zapušča dva sina, Andreja v i vali so več kot 100 čevljev od Johnstownu in Matevža v Lo- daljeni od urada, kjer je pri-rain, Ohio, dva sina in eno hčer j čelo goreti. Poklicana je bila Pa v domovini. Ranjka je bila požarna bramba, in ogenj je bi) najstarejša ženska v cerkniški i sprva tako trdovraten in je sku-občini. I šal se razširiti, da so bile kon- V Sheboygan, Wis. je umrl j čno poklicane vse ognjegasne John Papež, star 54 let, doma iz kompanije glavnega mesta Mirne peči na Dolenjskem. Bil j akcijo. Po treh urah se je poje član štirih društev. V Ame- ' srečilo ogenj dobiti pod kon- riki je bival 25 let. Hudo je bil poškodovan v pre-mogovem rovu v Nanticok, Pa.. r°jak Louis Zalaznik, član S. N. P. J. V Rock Springs, Wyo. je bil v premogovniku ubit Andrej Polič, član SNPJ. Plast kamenja je padla nanj in mu strla hrbet. Na državni farmi v Pueblo. Colo, je umrl rojak Jos. Somrak. trolo.. Predsednik Hoover je ves čas hodil med ognjegasci in opazoval gašenje. Dragoceni spisi predsednika, ki so se na hajali v eksekutivnem uradu, so bili rešeni. Hooverjev sin ir dva predsednikova tajnika sta dobila koše za papir in natla-čila v te koše predsednikovo korespondenco. Nadzornik javnih poslopij v Washington, Col. Grant, je izjavil, da bo znašala V Pitstburghu je umrl rojak j skupna škoda nekako $60,000. *.?nac Magister. Ogenj so odkrili ob 8 :15 zvečei V soboto, 28. decembra nasto- j v torek, in trideset minut po-Pi odlični operni pevec g. Sve- 1 zneje je že bruhalo 30 velikih tozar Banovec v Wolfovi dvora-1 cevi vodo nad poslopje. Obe-ni v Bessemer, Pa. nem je dospelo 110 mož voja- V Alliquippa, Pa. se nahajajo štva. ki je zastražilo predsedni-v zaporih Tom Zima, Peter Mu- '3.50 Za Ameriko, celo leto___ ta Ameriko, pol leta___ Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave- Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 213. Thu. Dec. 26th, 1929. Ali se bodo razorožili? Anglija, Francija, Italija, Japonska in vlada Zedinjenih držav se udeležijo v sredini januarija meseca posebne raz-oroževalne konference, katere namen je znižati število vojnih ladij in sploh narediti podlago, da se z blaznim oboroževanjem kolikor mogoče preneha. V Washington so dospeli pretekle dni japonski delegati za razorožitveno konferenco. Japonski delegati so se pogovarjali z ameriškimi delegati, kar je na vsak način dobro znamenje, da ne bo kakega nasprotstva na konferenci sami, kar se tiče Japonske in Zedinjenih držav. Splošno se pričakuje, da je obisk japonskih delegatov v Washingtonu mnogo pripomogel, da bo konferenca glede razorožitve na morju potekla mnogo bolj mirno kot se je prvotno pričakovalo. Kar se tiče razorožitve same se nahajajo danes Anglija, Japonska in Zedinjene države v skoro kompletnem sporazumu. Nikdar se ni konferenca še vršila, pri kateri bi zastopniki treh velesil bili tako sporazumljeni. med seboj kol so omenjeni trije. Najbolj so se bali zastopniki velesil Japoncev, toda slednji so sedaj pokazali dobro voljo, in česar je videti, da so Japonci poleg dobrih trgovcev, tudi dobri diplomati. In s tem je govorica, da zna nastati vojna med Zedinjenimi dr žavami in med Japonsko, zgubila svoja resnična tla. Večje težave pa pridejo, ko začnejo govoriti francoski zastopniki. Anglija in Zedinjene države so predlagale, da se v bodoče omeji ali popolnoma prepreči gradnja submari nov, toda Francija na vso moč protestira proti temu. Tu bo prišlo do sporne točke na konferenci. Francija trdi, da na vsak način potrebuje submarine za obrambo svojega obrežja. In skoro enako stališče zastopa tudi Italija, ki nikakor ne želi, da se preneha z gradnjo submarinov. Na drugi strani pa zopet Anglija zahteva, da se ne omeji gradnja vojnih križark. Anglija ve, zakaj to zahteva. Anglija ima svojo trgovino ra.zširjeno po vsem svetu, ima kolonije v vseh delih sveta, in križarke so one vojne ladje, ki so najhitrejše in najbolj uspešne v boju. Brez večjega števila križark Anglija ne bi mogla braniti svojih kolonij in širiti ter varovati svoje trgovine. Pa naj bo temu že kakor hoče, na vsak način je veselo znamenje, da je pet največjih držav na svetu se zedinilo v tem, da je potrebna razorožitvena konferenca, in da so vse te velesile poslale svoje najboljše može na konferenco. Zedinjene države bo zastopal kot načelnik delegacije sam državni tajnik Henry Simson, v katerega ima predsednik Herbert Hoover veliko zaupanje. Armade in oboroževanje na morju velja silne tisoče milijone vsako leto. Oboroževanje prihaja odtod, ker se eden narod boji druzega. Zato pravijo, da mora biti vsakdo neprestano pripravljen za vsak slučaj. Svetovna vojna je prinesla marsikaj nauka in skušnje raznim narodom. Med drugimi je najbolj dragocena skušnja ta, da čimbolj se oborožujemo, toliko več prilike bomo imeli za krvave boje. In namen konference v Londonu, pripraviti tla za splošne razorožitev na svetu, je na vsak način priporočljiv. Če bodo zastopniki posameznih narodov prišli na to konferenco s pravim srcem in s sporazumom, tedaj bodo lahko mnogo storili, da preprečijo vojne v bodočnosti. Narodi v posameznih državah bi morali moralno podpirati svoje zastopnike na razoroževalni konferenci, ki je najbolj važna konferenca, odkar se je sklenilo premirje na bojišču. Poslednji odgovor g. župniku černetu v Sheboygnu. G. župnik! Na Vaš članek v A. Slovencu od 14. novembra, 1929, ki vsebuje tudi razne "storije," katere se moje osebe prav nič ne tičejo (o gramofonskih ploščah, o privatnih razmerah g. Šublja in tako dalje), moram v obrambo svojega poštenja podati sledeči odgovor na Vaše ob-dolžitve: 1.) Trdite, da sem si od ugledne družine i.z Sheboyg-na, s katero sem potovala v Ameriko, izposodila gotovo vsoto denarja, katerega ji nisem vrnila, ko sem prišla tja. Ker ste sicer tako postrežljivi s številkami, se čudim, da te vsote niste navedli. Evo vam dogodka: Iz Ljubljane v A m e ri k o sem potovala z zakonskim parom Melauc iz Sheboygna. Ko smo se v Cherbourgu vozili na ladjo, je meni zmanjkalo , francoskega drobiža za av to-prostojbino 20 do 30 centi-mov (približno 2 centa ameriške valute). To "ogromno vsoto mi je posodil pač gospod Melauz, nakar sem mu seveda obljubila, da mu jo vrnem v Sheboygnu. Moja krivda je res velika ter zato ugledno družino Me-laučevo javno prosim opro-ščenja radi svoje neodpustlji-ve pozabljivosti. Ker te vsote ne morem pošiljati po pošti, če nočem, da me izroče prvemu psihiatru, zato vračam z današnjo pošto Melančevim v pismu 10 francoskih fran kov (v ameriški vatuti približno en "kvoder"). 2. točka Vašega pojasnila vsebuje pismo g. J. W. iz Cle-velanda. Zakaj gospe ne imenujete s celim imenom? Saj ste pisali nekoč, da je "ugledna," in takemu človeku se vendar ni treba skrivati, če piše resnico. Ker je torej go- spa "ugledna," gospod Šubelj pa po njenem zatrdilu gentleman, Vam bo mogoče nekoliko nerodno izvedeti, da je zgodba o meni poslanih $450 navadna izmišljotina. K e i "šleva," kot sem jaz, očividno ne uživa Vašega zaupanja, je prav, če vprašate svoje ugledne informatorje, kdaj, odkod in za kateri koncert so mi poslali $450, ki jih do danes še nisem prejela in v svoji "ne-hvaležnosti" tudi prejema nisem mogla potrditi. Kdo je koga prosil za prirejanje skupnih koncertov: jaz gospoda Šublja — ali on mene — o tem se g. J. W. lahko in formira kar pri družini g. predsednika J. Plevnika (811 East 185th St. v Clevelandu). ki je bila od prve ure mojega prihoda priča ustmenemu in oismenemu prigovarjanju g. Š., za prirejanje skupnih kon certov. Imate prav! Tudi 8. božja zapoved je močno prizadeta. Da je nisem omenila že zadnjič, niso krivi slabi kateheti ali moja nepazljivost v šoli. i temveč dejstvo, da Vašega pr-!vega članka par mesecev nisem dobila iz Amerike, ker so se moji ameriški znanci sramovali mi ga poslati. Očitate mi, da ste cerkveno dvorano za moj koncert plačali iz svojega žepa. Kdo Vas je prosil te požrtvovalnosti? Če čitam Vaše pismo od 23. 11. 28. pripravljalnemr odboru: . . ."čisti dobiček za njo bo okoli $350, ker ugled Slovencev v Sheboygnu jr slov. župnija" (ta stavek ste podčrtali), potem mi je jasno, zakaj mi od honorarja $145 niste odtegnili tudi za dvora no. Jaz nisem prišla v Ameriko nikogar izpodrivat — kakor opisuje vaša zaveznica Z. W. — in nikogar miloščine prosit, ker imam — hvala Bogu — v domovini dovolj dela in jela. S poštenim pevskim delom si služim že nad dvajset let svoj kruh in mislim, da tudi ameriških Slovencev nisem opeharila za plačane vstopnine. "Glas Naroda" od 3. 1. 1929 je poročal o koncertu iz War-ren-a (John Dolčič) med drugim :.. ."V dvorani je bilo par odličnih mož, ki so se izrazili napram meni, da če bi bila ona hčerka kakega velikega naroda, bi lahko vsled svojega krasnega glasu dobila par tisočakov za svoj nastop." — Ker pa sem le hči ubogega slovenskega naroda, zato me sin "izpod sivega Triglava" terja 2 centa napitnine in obmetava z blatom kakor ničvredne pocestne vlačuge. G. župnik! Vaši želji, da odgovorim v ljubljanskem "Jutru," ne bom ustregla, ker bi storila slabo uslugo ameriškim rojakom, ako bi opozarjala vse Slovence, kakšnih surovosti in podlosti se poslužuje slovenski župnik iz Sheboygna. Žal bi mi bilo, če bi plemenitejše ameriške Slovence sodili po Vaših mani-rah. Po vsem tem se ne bom čudila, ako bom nekega dne či tala v kakem ameriškem listu, da sem tam kradla in morila ter presedela svojo 6 mesečno odsotnost v ameriških ječah. Bilo ovako ili onako — na Vaše abnormalnosti ne bom več odgovarjala! Želim pa Vam in sebi mnogo božičnega miru, ki ga boste gotovo oznanjali v svojih božičnih pridigah! Pavla Lovšetova, koncertna in operna pev ka iz Jugoslavije. Ljubljana, 4. dec. 1929. .. Dom, št. 50 SDZ. Društvo sicer počasi, toda stalno napreduje. Ker se bliža letošnje leto h koncu, smo se člani namenili, da se dostojno poslovimo od starega leta. V ta namen nameravamo napraviti domačo zabavo pri sobratu Joseph Cergol, 8322 Rosewood Ave. Vabimo vse članstvo bližnjih bratskih društev, da nas posetijo \ obilem številu. Pa tudi oddaljeni gostje bodo dobrodošli. Seveda, povedati moramo, da se ne bomo zabavali pri kaki studenčnici, ampak bomo imeli kaj boljšega na mizi. Toda videli boste, kaj vse bo dobrega, ako nas pridete obiskat na Silvestrov ve čer. Za tiste, ki jih srbe podplati, bo preskrbljena najboljšo godba. Torej bratje in sestre, na svidenje na starega leta večer. Vstopnina je prosta. Z bratskim pozdravom — vabi Odbor. Cleveland, Ohio. — Ne vem, kako bi začela, da bi napisala, kar mislim. Začela bom kar pri naših slovenskih lovcih. Čestitati moram našim lovcem, ki so rešili čast svojemu lovskemu klubu. Ko sem zagledala tisto sliko v A. D., sem bila jako presenečena, kajti slika je bila nekaj lepega, nekaj posebnega. Vzamem škarje in jo izstrižem, da jo bom imela za spomin, kedaj so slovenski Cleveland ski lovci ustrelili srnjake. Pa da ne bo katera gospa soproga na mene ljubosumna. Sploh pa ne vem, če so že oženjeni, ali so še "ledik pa frej." Če bom katerikral tako srečna, da me bodo povabili na radio pet, bom zapela lovcem na čast tisto: Po gozdu lovec s puško hodi. ko krasno jutro se žari. — Po suhem listju težko hodi, toda zverine ne sledi. Bolj malo imamo lovskih pesmi, toda so pa te krasne, da človeku segajo v srce. Predzadnji radio program je bil izvrsten tako, da me boste kmalu naluštali, da bom kupila radio. V pandeljkovi številki sem videla sliko kralja Aleksandra. Veseli me, ker je bil rojen ravno tisti mesec kot jaz. Ampak smolo imam, ker nikoli ne vem, kdaj je moj god. Vse koledarje in pratke sem pregledala, pa nikjer nisem mogla najti imena "sv. Mar-janca." Naš Frank mi je obljubil, da mi kupi radio, če mu natančno povem dan, kedaj obhajam svoj god. Ampak vseeno je to lepo ime in ne zamenjam ga .za vse na svetu. Vprašala bi Mr. Marian Mi-haljeviča, kedaj je njegov god, ker ima on skoro ravno tako ime. Morda imava oba en dan god, saj ima moje ime samo eno črko več. In nazadnje jaz sama ne vem, ali je moje ime moško ali žensko. Pozdrave vsem Marjancam Marjanca Kuhar jeva. VESTI IZ DOMOVINE Cleveland, Ohio. — Delavske razmere so bolj slabe, ker delamo komaj po dva ali tri dni v tednu, nekateri pa sploh nič. Poročati pa hočem nekoliko o našem društvu, Naš SPREJEM ROJAKOV IZ TUJINE Ljubljanski dnevnik "Jutro" prinaša sledeči članek:— Pod naslovom "Bogati stric iz Amerike" prinaša cleve-1 a n d s k a "Enakopravnost" članek,- kjer izraža nezadovoljstvo, da Slovenija ne sprejema vseh izseljencev enako. Naglasa, da se je n. pr. zadnje izletnike iz Nemčije, Belgije in Holandije sprejelo res bratsko in so slovenski listi beležili vsak njihov korak, medtem ko ista javnost obisk ameriških Slovencev komaj opazi. Naši izseljenci iz Nemčije, Belgije in Holandije so prišli na izlet kot člani svojih organizacij in so organizacije iz- seljencev že zdavnaj preje napovedale obisk ter pripravile potrebno za sprejem. Razume se, da so vsa bratska zume se, da so vsa bratska društva v domovini rada storila svojo dolžnost, se odzvala klicu in vabilu izseljeniških društev v Nemčiji in je tako prišlo do res lepega sprejema. Ameriški rojaki pa doslej niso prišli oficijelno na obisk pod okriljem svojih društev, temveč so prišli kot posamezniki in so bili kot taki sprejeti od svojcev. Prepričani pa smo, da bi bili tudi oni sprejeti z vsem bratskim gostoljubjem, če bi napravili izlet v okviru kake svoje organizacije. Za vsakega posameznika se pa domovina res ne more brigati, in bi bilo preveč, od nje zahtevati, da bi sprejemala posameznike, pa četudi pridejo v večjih ali manjših skupinah. Očitek torej, da Slovenija ne sprejema vse enako, ne drži. Še tujce, ki so prihajali pod okriljem tega ali onega društva, je naša domovina toplo sprejela, pa ne bi svoje lastne sinove. "Enakopravnost" bi si bila prav lahko prihranila očitke, ki jih naslavlja na domovino, kateri očita dolarje, ki so prišli preko luže. Če je komu ameriški dolar rešil domačijo, jo je rešil le ožjemu svojcu dotičnega, ki je dolarje poslal, zato je tak očitek še bolj neumesten. "Enakopravnost" naj aranžira izlet kakega društva v domovino, pa se bo lahko prepričala, da domovina svojih rojakov v tujini ni pozabila in jih ne bo. Mlinski kamen se je razle tel na sto kosov. V mlinu S Stijiča v Galdovu pri Sisku se je pripetila nenavadna nesreča. Stojič je kupil nove mlinske stroje, ki so jih te dni preizkušali. Med drugimi je stl tam zraven tudi Sti jičev hlapec Gjuro Gregoria, Nenadoma je zahreščalo: veliki novi mlinski kamen se je razletel na sto kosov. Kamenje je zadelo hlapca in ga dobesedno razneslo. Težko ranjen je obležal tudi mlinar Deželenčič, lastnik mlina, Sti-jič, pa je ostal nepoškodovan. Sam si je zabil žebelj v glavo. Ko je paznik jetnišnice ljubljanskega deželnega so dišča odprl te dni vrata celice, kjer je v preiskovalnem zaporu neki Idrijčan, se mu je Idrijčan približal tepsmeh-ljajoče dejal: "Ali si upate vi zabiti v glavo žebelj, kakor sem si ga jaz?" Ves osupel je paznik videl, da tiči v jet-nikovi lobanji res žebelj, katerega si je zabil v glavo, kot je prijavil sam, s pokrovom nočne posode. Paznik je poskusil s prsti izruvati žebelj iz glave, pa ni šlo, in pozneje je tudi zdravnik v bolnici imel mnogo opravka, preden je s kleščami žebelj toliko omajal, da ga je mogel potegniti iz lobanje. Žebelj je bil dolg okrog 4 centimetre in je pravo čudo, da ni prodrl do možganov, kar bi pomenilo za moža brezdvomno smrt. Sam si je zabil žebelj v glavo. Ko je -paznik jetnišnice ljubljanskega deželnega sodišča odprl te dni vrata celice, kjer je v preiskovalnem zaporu neki Idrijčan, se mu je Idrijčan približal in smehljaje dejal: "Ali si upate vi zabiti v glavo žebelj, kakor sem si ga jaz?" Ves osupel je paznik videl, da tiči v preiskovančevi lobanji res žebelj, katerega si je zabil v glavo, kot je prijavil sam, s pokrovom nočne posode. Paznik je poskusil s prsti izruvati žebelj iz glave, pa ni šlo in pozneje je tudi zdravnik v bolnici imel mnogo opravka, preden je s kleščami žebelj toliko omajal, da ga je mogel potegniti iz lobanje. Žebelj je bil dolg 4 cm in je pravo čudo, da ni pro- drl do možganov, kar bi pomenilo za moža brez dvoma smrt. Pismo iz svetovne vojne, Vsled dolgotrajne letošnje vročine se je stajal neki ledenik na gori Adamello na južnem Tirolskem, kar se že dol ga leta ni zgodilo. Ob tej priliki so prišli na sled žalostne mu prizoru iz svetovne vojne. Ko je namreč sneg izginil, se je pokazalo sedem trupel bivših avstrijskih vojakov, katere je očividno na potrulji za sul plaz, in so dolga leta počivali pod mrzlo odejo. Pri enem izmed njih so našli še dobro ohranjen žepni zapisnik, v katerem je napisal prošnjo, naj o njegovi smrti obveste ženo in otroke. Revež ni slutil, da bo preteklo toliko časa, predno bo izvršeno njegovo naročilo. -o- Kegljaška liga S. D. Z. December 12. S. Y. M. C. No. 36-A.I Slovenci, No. 5. Tekavec.. Prosek... Snyder.... Leskovic Verbic.... Blind...... 181 150 1441 152 137 186 — 163 1571 155 167 133| 133 202 166] 135 — —i --1 756 819 786| Forfeit December 19. Fr. Preset n. No. 17.1 S. Y. M. C. No. 36-B. Roper.... 146 201 1 36|Kovacic. .. 158 149 134 Kerze...... 149 131 1401 Prebles. .. 215 191 193 Grebene.. 167 160 130|Kotnik...... 154 152 191 Trebeč.... 97 103 102|Hocevar.... 157 179 152 Pozelnik.. 221 222 190! Kromar.. 190 168 153 780 817 698 874-833 823 December 20. Delavec, No. 9. 1 Clairwood, No. 40-B. Milavec.... 149 206 199j Zobec...... 141 159 153 Peterlin.. 14 5 160 1211 Safron...... 119 140 165 Petek...... 187 137 157 Jlrhar..... 120 151152 Strojin.-.. 156 157 183|KoBoy...... 120 163 167 Wohlg'th 168 213 1891 Bokar...... 190 180 1 13 805 873 8491 690 793 790 Clairwood, No. 40-A. Slovenec, No. 1. Mihelcic J.Stepic.. Kogoy.... Bokar...... 168 181 177 Grdina...... 181 18 F.Stepic.. 173 136 157 Demshar.. 179 lfiS 200 171 199!Zalokar.... 157 185 147 165 210| Kraje...... 146 160 138 135 150jSkully...... 179 120 826 788 393 18S 132 106 172 187 842 83 1 865 STANDING Team W. L. Pet. S. Y. M. C., N. 36-A ......27 6 818 Glas. Clev. Del., No. 9 ......28 8 778 Clairwood, No. 40-A ..........23 13 639 S. Y. M. C., No. 36-B ......17 13 567 Slovenec, No. 1 ................13 20 394 Clairwood, No. 40-B ..........13 23 361 Franc Prešeren, No. 17 ....10 25 303 Nap. Slovenci, No. 5 ........ 3 30 091 Team High Three-Game Glas Clev. Del., No. 9 ....................2757 S. Y. M. C., No. 36-A ....................2666 S. Y. M. C., No. 36-B ......................262P Team High Single-Game Glas Clev. Del., No. 9 ...................... 945 S. Y. M. C., No. 36-B ................... 942 S. Y. M. C., No. 36-A ...................... 939 Individual Three High-Game Milavec .................................................... 641 Pozelnik .................................................. 633 Kromar .............................................•„., 629 Individual High Single-Game Kromar .................................................. 236 Pozelnik .................................................. 234 A. Kogoj ................................................ 234 Individual Averages Milavec .................................................... 178 Strojin .................................................... 176 Pozelnik .................................................. 175 Kromar .................................................... 175 Wohlgemuth .......................................... 173 Verbic ...................................................... 173 Lcskcvic .....................■„..<........................ 172 Tekavec .................................................. 170 Grdina .................................................... 170 J- Bokar ................................................ 159 P- Stepic ................................................ 168 Schedule for Week of Dec. 26: Thursday Dec. 26— Slovenec vs. Nopredni Slovenci, 011 1 and 2 alleys. Clairwood No. 40-B vs. S. Y. M C No. 36-B, on 3 and 4 alleys. Friday Dec. 27— S. Y. M. C., No. 36-A vs. Clairwood, No. 40-A, on 1 and 2 alleys. Prešeren, No. 17 vs. Glas Clev. Del., No. 9, on 3 and 4 alleys. ROKA V ROKI in vedno 11a razpolago, da vam kar najboljše postrežemo. Obrnite se do nas, kjer dobite vedno prijazen nasvet in prijateljsko postrežbo. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH V NEWBURGU 3515 East sfst' St. Tel. Broadway 2520 Če verjamete, aP pa ne... Bertka: "Ti, Tončka, pri nas smo pa nocoj nekaj malega dobili. Ugani, kaj je." — Tončka: "Fantek." — Bertka: "O ne." — Tončka: "Je pa punčka." — Betka: "I, kdo ti je pa že povedal." A Ižanski fajmošter je imel posebno veselje do sadjereje, vsled tega so se na jesen razna drevesa šibila okusnih jabolk, hrušk itd. Paredni fa-rani so mu večkrat kradli okusen sad, vsled česar je gospod župnik, neko nedeljo na prižnici pridigoval o sedmi božji .zapovedi, rekoč: "Dobro poznam tatu; ta je tu med nami tamkajle; sedaj mu bom vrgel evtangeljske bukve v glavo." "Hej, Gašper, pripogni se!" je velela neka kmetica svojemu možu sredi cerkve. A Naši jagri še ne vedo, kar jim bom zdajle povedal. Morda tudi verjeli ne bodo. Ampak res je to: Če bi se mladiči enega samega zajčjega para pustili v miru in zopet mladiči od teh in to kar naprej, bi bilo v desetih letih od enega samega zajčjega para nad 60 milijonov zajcev. A Vaški prerok je razlagal družbi vaščanov zgodbo o vesoljnem potopu in povedal, da je po prestanem deževju prinesel golobček Noeetu zeleno oljčno vejico. "No, kaj pravite, ali je bil tisti golobček samec ali samica?" jih je na koncu vprašal. Ljudje so ugibali in nihče ni mogel pravilno odgovoriti. Tedaj se oglasi prerok in pravi: "Golobček je moral biti samec, zakaj samica bi ne mogla imeti kluna toliko časa zaprtega." A "Koliko vina ste stočili na vaši zadnji veselici?" "Tri sode ga je šlo." "Pa ga bi bili lahko še več." ;;Kako?" "Če bi bili točili malo večje kozarce." A "Očka, naš učitelj pa ne zna nič zemljepisja. Včeraj je rekel, da teče Sava skozi Jesenice, danes je pa rekel, da teče skozi Kranj." Mala Micka: "Oh, saj z našo učiteljico je prav tako. Včeraj je rekla, da ie 3 in 3 - 6, danes je pa trdila, da je 2 in 4-6. Kaj naj ji ,zdaj verjamem?" A Janez pride k Lojzetu v vas. Lojze postavi kvort na mizo, pa se pogovarjata. Naenkrat se zasliši iz hiše pri sosedu prepir, oba prijatelja se ozre-ta proti sosedovi hiši in vidita, da enkrat prileti iz hiše stol, potem sledijo še razni gugalniki, ponve, kastrole, škafi, metla in druge kuhinjske potrebščnie. Ves začuden vpraša Janez Lojzeta: "Ti, kaj pa imajo pri sosedu ?" Lojze se pa moško odreže: "Hišo bodo belili!" A Mož in žena se peljeta v avtomobilu. Avtomobil je vodil mož, ki je po neprevidnosti vozil skozi rdečo signalno luč. Ustavi ga policaj, ki ga začne prav neusmiljeno spo-vedovati. Žena nekaj časa posluša, potem pa zavpije: "Kako si predrznete mojega moža tako zmčrjati! To pravico imam samo jaz," A "Zadnjič sem pri koncertu dobil nahod." "Ali je bil prepih?" "Seveda; spredaj so pihali na trompete, zadaj so bila pa vrata odprta." llIlillilllllllllllllilllllllM SVETLOBA IN SENCA Povest Spisal dr. Fx*. Detela II. "Mana, Tone, pridita že vendar!" je klical Malega Šmarna dan navsezgodaj gospodar 'Klančar sina in hčer in stopical in postajal pred hišo in gledal po megleni te-meniški dolini. "Precej, precej," se je začu' ženski glas iz gornje sobe. "Saj Mane še ni doli. Jaz bom zaklepal!" je odgovoril Tone. Judež je hodil počasi za očetom in gledal, kaj da namerava. Ko je videl, da gre k ulnjaku, se je ustavil in počakal, češ, da se ne izplača za njim laziti. Tudi je imel svoje razloge, da se je ogibal ul-njaka. Enkrat je bil zamenjal čebelo za muho, pa niko li več. Kako da more kdo čebele rad imeti, to njemu ni šlo v glavo, in če bi bil prišel kdo ponoči panje krast, Bog ve, če bi mu Judež ne bi pomagal. Oče je prišel nazaj, tipal po žepih, če ima pipo in tobak, gledal po oknih, če so dobro zaprta, in ogledoval je tablo nad hišnimi vrati, če je dosti razločno napisano: Anton Klančar, mizar. Naposled sta prihitela praznično oblečena brat in sestra, Judež je pomenljivo pogleda) zdaj Toneta, zdaj Mano in žalosten uvidel, pri čem da je. Tone mu je veleval, da nai ostane doma in varuje hišo Mana mu je postavila polno skledohrane v kot in ga opo minjala, naj ne poje vsega naenkrat. Judež je legel vda no pred hišna vrata in gleda) otožno za romarji, dokler mu niso izginili izpred oči.; potem je šel gledat, kaj da je v skle di. Po hišah so se budili ljudje, iz hlevov so se culi zaspa ni glasovi moških, in so po kladali živini in tam si je drg nil kaik; fant pri vodnjaku ogoreli obraz in vrat, in i7 dimnikov se je dvigal siv dim Oče je karal otroka, kaj d? sta se toliko časa napravljala. češ, da so Kržanovi že goto vo daleč naprej. Tone se je iz govarjal z Mano; ta pa je me nila, da niso moški nič mapi nečimurni; Tone da se je umi-val kakor kak dimnikar in pol Ure da si je delal prečo pred zrcalom. Oče je priganjal da naj stopijo hitreje in po gledal zdaj postrani krepkega sina, zdaj hčerko, ki ji je [del v jutranjem hladu pri kuPljivi obraz, in prav zado y°ljen je bil, če bi mu ne pri Rajalo vedno na misel, kakega ženina da si je izbral? reva. Tone je gledal bistro skozi megleno jutro in poslušal, če ne dojdejo kmalu drugih romarjev. 'Zavili so na stransko pot, ki je peljala skozi pisano bukovje in temnozeleno borovje, zdaj položno, zdaj strmo, tu po vlažnem kamenju, tam po sprijemkasti ilovi ci v hrib. "Jerico že slišim," je dejal Tone, ki je bil nekoliko postal. Izza ovinka se je Cul zvonek ženski smeh in vrne* moški glasovi. "Hitreje, hitreje, zaspanci !" se je oglasila Jerica. Prva družba je počakala, druga Pospešila korak in kmalu so se veselo pozdravljali naši romarji jn stari Kržan s hčerko Jerico in mlado Bricovo ženo Rozalo, "Tone, kako pa, da si zale-zal?" se je zasmejala Jerica in pogledala bistro Toneta, ki J}' vedel, kako bi se opravičil. vJaz sem pa mislila, da si ti že na Primskovem, da si zasedel kloo v cerkvi in mi hraniš sedež." "Ali na moški ali na ženski strani?" je vprašal Klančar. "Kjer je, bil bi dober, danes ko bo taka gneča." "A na ženski bi bili izrinili Toneta, na moški pa tebe." Mladi ljudje so hodili naprej, stara dva za njimi. Jerica in Rozala sta bili obe hitrega govorjenja, tako da ji je Tone s svojimi mislimi komaj dohajal; Mana je bila počasnejša, vse tri pa polne skrivnosti. Vedno so si kimale, se nasmihale, presojale in precenjevale kroj in blago vseh ženskih oblek, ki so jih ugledale. "Tone, ali nam boš kaj odpustkov kupil?" je vprašala Jerica. "Ali jih ne kupujejo današnji dan dekleta?" je dejal Tone, vesel, da se mu je odgovor tako posrečil. Klančar in 'Kržan pa sta imela važnejše pogovore. "Še bo vreme; vse grmovje je prepredel pajek," je dejal Klančar in gleda pajčevine, ki so rosne kakor razpletene niti nabranih biserov preprega-le brinje in smrečje. "Tvoje čebele imajo tudi lepo pašo," je dejal Kržan. — "Ampak kako je to, Klančar, da si bil ti hud, ko je zašla moja krava v tvoj zelnik, tvo je čebele pa hodijo veninven na mojo ajdo." "Zapodi jih!" "Poditi in vračati bi jih moral ti, ker so tvoje." "Odkod pa veš, da so mo-je?" "En sat medu mi boš dal za odškodnino." Potem sta začela hvaliti Klančar svojega sina, Kržan svojo hčer, in postrani je namignil Klančar, da se mu zdi dota, ki jo je namenil Kržan svoji hčeri, majhna in da bi lahko še nekoliko primaknil; saj bi prišlo tudi njegovi hče ri na dobro. "Iz srca rad,' je kimal K'r-žan, "če bi mogel. A jaz nimam samo Jerice; druge moram tudi preskrbeti." Jerica pa je nagajala Mani in hvalila Gašperja, kakšen korenjak da je in kako sta pri Pljuskarju on in Miha pometala šest Češnjičanov iz krč me. "Mana, ti ga boš ugnala,' se je zasmejala in stisnila roko prijateljici, ki je z žareči-mi lici in svetlimi očmi poslušala hvalo svojega zaročenca "Ampak trdno ga bo mogla držati," je pripomnila Bri-cova Rozala. "Če zaide v sta ro družbo, bo huda." Tonetu se je zdelo to govorjenje" neslano. Ugovarja) ni, da ne bi žalil sestre, in prigovarjal si je, da se hoče Jerica samo Mani prikupiti, da pa je sicer pametnejših misli. Čisto prav mu je bilo, da so se jim pridružili znanci, ki so prihajali po drugih potih i? sosednih vasi. Iz svetle zore, ki se je spe-njala po jasnem nebu, je pogledalo žarko solnce, razganjalo na vse strani vlažno in gosto meglo in razgrinjalo je pred očmi temne gozde, pisano polje in zelene travnike po dolinah in gričih, med katerimi se dviga sam zase sto-žasti hrib z belo cerkvico na vrhu, ki.gleda na vse strani daleč po domači zemlji. Tja so hiteli praznični romarji posamič in v gručah, mnogi i? pobožnosti, drugi iz navade in marsikdo i.z radovednosti in \ želji, da bit se otresel topeče vsakdanjosti. Radostni so pozdravljali hišo božjo, ki je od zdravljala in vabila s praznič nim zvonenjem. Ko se je zavila pot ob kostanjevem gozdu za grič, se jim je skrila; a ne za dolgo časa; kmalu jim je zopet zableščala v jutranjem solncu nasproti. Pod vrhom se dviga zelena strmina, po kateri pelje pol mimo redkih hiš po pobočju, mimo belih znamepj skoz ta- borsko obzidje pred župni-ščem na mehko trato, na kateri stoji cerkev. Tukaj je že bilo zbranih mnogo romarjev, ki so se ozirali po znancih in prijateljih ter čakali drugih tovarišev. Ženice so hitro našle svojo družbo; dekleta so se držala skupaj in se živahno razgovarjala; možje so imeli svoje pogovore in fantje so se družili po vaseh in se moško ozirali po dekletih in prezirljivo po vrstnikih iz drugih krajev. Jerica in Mana sta stali z Rozalo, da se ohladita in pričakata še kaj znanih ljudi. "Ali ga vidiš?' je prijela Jerica Mano za roko, mignila z zardelim obrazom in si popravila ruto na glavi. Prihajal je mogočno, suknjo čez ramo, Gašper z dvema drugima fantoma in mahal z belimi rokavi. Poleg njega je švedral Miha. Fantje so se postavili dekletom nasproti. Gašper si je porinil klobuk na tilnik in si prižgal viržin-ko. Začeli so rešetati tiste, ki so mimo hodili. Miha, ki je znal jako spretno zanetiti prepir, se je tudi nalašč zadel ob kakega fanta in se potem jezil na Gašperja: "Kaj pa su-ješ? Ali ne vidiš, da bi bil kmalu podrl tega-le fantiča?" Dekleta, katera se niso zanašala na lepo postavo in čeden obraz, so se daleč ogibala naših junakov. Fantje pa niso vsi molčali. "Poglej no onega-le!" je pokazal eden na Miha. "Ali ne stoji tako kakor tesarska kobila? Tega se nikar ne lotiva! Na obe strani je podprt, in ne podere ga ne jug, ne burja." Marsikateri korenjak je ko-račil tako. trdo tik fantov, da so kar čakali, kdaj stopi komu na nogo. To so bile uvod-nice poznejši zabavi. "Glejte! Dekleta iz Mišjega dola," je dejal Gašper in zapel poluglasno; "Oj, dekle, mišmaš, Kako pa ravnaš? Dva uboga fantiča "Za norca imaš." "V cerkev pojdi, v cerkev,'' ga je zavrnila najstarejša, "in pusti ljudi pri miru!" Gašper je odgovoril: "Ne bodi štimana! Saj nisi le sama, Je velik ta svet In polhen deklet." Tone je gledal nejevoljen od strani to zoprno počenja-nje in se čudil, kako se more smejati kakšno pametno dekle, kakršna je vendar njegova nevesta. Kako se je mogla vendar Mana zagledati v te divje oči! "Pojdimo v cerkev," je dejala Rozala in se obrnila in Jerica za njo. "Gašper," je vprašala še Mana, ki se ni mogla še ločiti, "ali boš dal kaj odpustka?'" "Seveda, en srček ali pa dva," je dejal fant. "Ali ne greš še.v cerkev? Zamudil boš." "Bom pa za toliko prej zunaj. Ali se bomo potlej še kaj videli?" "Ja.z pojdem z očetom in s Tonetom," je dejala Mana. "Gašper, pojdi še ti s Tonetom," je zabavljal Miha. "Boste pili imenitno mleko pri Rožmanu. En liter ga izpi-ješ, pa ga čutiš. Jaz, ki sem bolj slabotne narave, sem bil ves omotičen, ko sem ga komaj pokusil, in dva dni me je bolela glava. Tako ga boste pa vlekli, da bo od brad in od mize teklo." Mana se je prisiljeno nasmehnila in zardela od sramu. Pogledala je Gašperja, neodločna, kakor da bi čakala, da zavrne on zabavljivca, potem se je obrnila in hitela v cerkev, žalostna, da se njen Ga- j Da bi bil že Gašper enkrat njen mož, potem bi bil že ves drugačen. Po božji službi so se ljudje, katerim se je mudilo domov, razleteli po vseh potih in stezah ob potrkavanju ubranih zvonov; drugi so se razšli po trati, da se pozneje še oglase v cerkvi, da se razgledajo po pokrajini, pogovore z znanci in nakupijo odpustkov; nekateri so posedli po travi in odprli košare z jestvinami. Naši znanci so se bili ustavili na vrhu ob zidu, odkoder so gledali in ugibali, kakšne gore da se dvigajo pred njimi, kakšne cerkve da se belijo po hribih in dolinah. Za seboj in na desno so imeli dolenjske griče, v ozadju iKum in Sveto goro, v daljavi ne levo grebene Kamniških planin, v lahni megli oblastni Stol in kakor bel oblaček vrh Triglava. Mana in Jerica sta se ozirali skrivaj, kaj da počenjajo domači fantje. Ti so stopali s prešerno počasnostjo v glasnem razgovoru ob šato, rih, kjer so se prodajali in kupovali odpustki. Tam je čepelo na tleh siromašno dekletce s košarico pred seboj in ponujalo jabolka, po tri za en krajcar. Gašper se je zadel z nogo ob košaro in jo prevrnil, da so se zatočila jabolka po bregu. Dekle je zakričalo in steklo z glasnim jokom za svojo robo; fantje pa so se grohotali, in ta in oni je brcnil še kakšno jabolko, ki je ležalo preblizu, in vpil: "Dekle, tukaj imaš še eno!" in par paglavcev je izrabilo priliko in pobiralo za svoj žep. "Oh, grdobe!" se je jezila ena ženska, ki je stala v bližini. "Da vas le sram ni!" "Kaj pa se je zgodilo?" je pristopila Rozala. in za nje Mana in Jerica. "Eh kaj!" je dejala ženska. "Tisti fant tam," — pokazala je na Gašperja, — "ki gleda kakor levi razbojnik, je prevrnil dekletu košaro z jabolki, in sedaj se joče sirota in pobi ra po bregu. Dve uri daleč je prinesla jabolka in zdaj ni ma ne sadja, ne denarja. Če to ni greh! Tako objestnih pobalinov še nisem videla, in eden drugega se tišče kakor hrvaški prašiči." Rozala se je zgražala na ti hem in Mana je pobesila oči. Jerica je omenila, da morda Gašper ni storil nalašč; nesreča da se hitro pripeti in ni treba vselej človeške roke vmes. "Kaj roke!" se je hudovala ženska. "Z nogo je sunil, z nogo, saj sem ga videla." Klančar je molčal in si mislil, da je prav, da spozna Mana, kdo da za njo hodi, in podobne misli so obšle Toneta, ki se je nekoliko umeknil, ko je videl, da se bližajo fantje. Gašper je nosil v roki veliko srce iz pisanega lecta. "Dekleta, katera ga hoče?" se je smejal in pogledal postrani zdaj Mano, zdaj Jerico, ki sta se spogledali v nekakšni zadregi. Ker ga ni ponudil ne tej, ne oni, sta obe iztegnili roke. Gašper pa je spretno umaknil svoje srce in odgriznil sam velik kos. Fantje v smeh, dekleti pa užaljeni. "Če si tako lačen," je dejala Mana, "pa ga sam imej." Tone je bil stopil k dekletu, ki je bilo nabralo svojih jabolk, kolikor jih je moglo še dobiti, in jih z ihtečim glasom zopet ponujalo romarjem in je vprašal, za koliko krajcarjev da je prinesla s seboj sadja. "Za petnajst," je dejala deklica. "Tukaj jih imaš dvajset, pa se nikar ne jokaj!" je dejal Tone. "Jabolka bom pa jaz vzel tri." "Saj so zdaj vsa vaša." "O, le obdrži," je dejal Tone. Ali jih smem zdaj še pro- "I seveda; brez skrbi." "Bog vam povrni tisočkrat!" je dejalo dekle, se za-smejalo med ihtenjem in si obrisalo z roko solzne oči. "Moji odpustki," je dejal Tone in ponudil Rozali in Jerici in sestri jabolka. "Oh, prav, Tone," je dejala Mana, "da si dal kaj izkupiti dekletu. Jaz jih pa kupim tudi za dva krajcarja." "Pa še zame jih kupi,' je dejala Rozala. "In za mene tudi," se je oglasila Jerica. Naši fantje so se klamili po griču, in Gašper je dobil nekje en daljnogled. Važno ga je prinesel, slovesno ga izvlekel in nastavil. Za njim so gledali drugi. Tonetu so kar gorela tla pod nogami; tako rad bi bil šel iz te*družbe; toda ženske se niso dale spraviti, in oče se je obotavljal. "Daj, da še jaz pogledam," je dejal Miha, vzel Gašperju daljnogled in pomeril proti dolini. "Kam pa gledaš, Miha?" je vprašal stari Klančar, ki je hotel tudi pogledati. ".V Domžale,' je dejal Miha, "naravnost pred pošto. Postiljon ravno izprega." "Beži kam! Da se to vidi?" se je čudil mož. (Dalje sledi) -o- RAZNE VESTI. SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam • M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. _ (M. Thu. S.) Slovenska mesnicai največja v Clevelandu, kjer ojačen je orožniški^ oddelek v ,ahko kupite meso veliko ce_ neje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank St. Clair Market stojnica 18—20. ustrelim!" Nato sta prebrskala vso sobo, vzela 2000 Din in vso obleko ter posteljnino. "Če boš za nami upila, boš mrtva." Pa sta odšla s plenom. Eden je bil velike, drugi srednje postave. V nedeljo, 24. nov. bi bila mlada Komarjeva žena pri Sv. Roku -skoro omedlela, ko je našla zjutraj gostilniško klet odprto. Tatje so jo prišli obiskat in ukradli do pet veder vina — veliko so ga izlili —, nekaj klobas, salam, sira. kruha in pa slivovke. Sila potrto je naše ljudstvo! Po šentpeterskih hribih se klatijo tatje in roparji. Močno Št. Rupertu, da polovi te tiče in napravi red. O vlomih v hrame in zidanice slišiš povsod govoriti. šper brati s takim človekom, i dati, če bo kdo kupil?" POROČEN V HIPNOZI Industrilec Jules Simon iz Marseillea je težko obolel na živčni bolezni in so ga morali prepeljati v sanatorij. Dobil ga je v nego mlad zdravnik, izborna moč v obvladovanju hipnoze in njenih pojavov, in ta zdravnik ga je s temi svojimi zmožnostmi o z d r a v il v kratkem času. V zahvalo za to hitro pomoč, je pravil potem zdravnik v javnosti, se bo industrialec .poročil ž njegovo sestro. In res se je ta poroka izvršila čez nekoliko dni. Dva dni po poroki pa so in-dustrialčevi prijatelji ostali kakor ukopani, ko jim je ta naznanil, da se je zoročil, da si kupi vilo in se potem poroči. Kako to? Saj se je vendar pravkar poročil! so rekli prijatelji. Zdaj je bila vrsta na industrialcu, da je napravil presenečen obraz: On da se je poročil? Kdaj? Kje? S kom? Beseda je dala besedo, in končalo se je s tem, da je Simon vložil tožbo za ločitev zakona. Vzrok, ki ga je navedel, je bil prav nenavaden: trdil je namreč, da so ga poročili v hipnotičnem stanju, oziroma v,stanju posthipno-ze, ko ni vedel, kaj dela. Sodniki so bili na to trditev naj-prvo skeptični, končno pa so odredili strogo preiskavo in se je izkazalo, da je zdravnikova žena videla svojega "moža" prvič pred poročnim al-tarjem in da je nje brat pripravljal poroko, ko industrialec še sploh »ni vedel nič o tem, saj je ležal v sanatoriju v mrzlici. Tedaj se je zdravnikova stavba zrušila, priznal je, da je Simona hipnotiziral in ga v tem stanju pripravil do poroke. Seveda so zakon nato ločili in sicer po krivdi žene, ki bo prejela s svojim bratom vred še posebno plačilo za tako prevejano pripravljeni trik. ROPI IN TATVINE Mokronog, 26. novembra. Ponedeljek, 25. nov. zjutraj je odšel rudar Košir iz Brune vasi pri Mokronogu na delo v Krmel. Doma je ostala v bajtici žena in otroci. O pol šestih zjutraj sta stopila v sobo dva dedca, z črno namazanimi obrazi, v rokah pa je eden držal samokres in s v e t i 1 z električno lučjo. Otroci so morali v posteljo pa potegniti \ \ odejo čez glave, ženi sta pa j rekla: "Ne upij! Če boš, te Lepa beseda. Lepa in prijazna beseda najde vselej prijazen odgovor. "Ameriška Domovina" ima tisoče dobrih prijateljev, ki citajo | naš časopis že dolgo vrli sto let in se jim je tako | priljubil, da ne morejo jj izhajati brez njega. Ali :: ne bi ti naši dolgoletni | prijatelji ob tej ali oni 8 H priliki spregovorili pri- % | jazno besedo svojim | 11 znancem in prijateljem | in jim povedali, da se na-| ročijo na "Ameriško Doli movino?" Uprava lista II vam bo .zelo hvaležna za | vaše prijazne besede. II 'Poskusite, je prav lahko, in če vam list ugaja, bo gotovo ugajal tudi vašemu prijatelju. ■■ittii (Thu.) Išče se moz, MALI OGLASI 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yatesv Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. Pes zgubljen mešane pasme, brez repa, črne in mešane barve. Kdor ga pripelje nazaj na 1007 E. 63rd St., dobi nagrado. (213) star nad 21 let, ki govori slovensko in angleško, in ki je vajen med ljudmi. Najbolje, da ima svoj avtomobil, toda ni neobhodno potrebno. Pišite na urad našega lista. Le pismene prošnje se bodo upoštevale. Naslovite: Salesman, Box 25, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. (215) ^mmmmmmm IGRDINA'S | SHOPPE jjj Popolna zaloga oblek . in vse opreme xa ne»e-§§j ste iti družice | Beauty Parlor Vedno najmodernejši ■ ženakl klobuki. Trirovia* uprta nakt pop. «k»si ceib let«. 6111 ST. CLAIR AVE. i Telefone: Randolph 3030. ^ (M. Thu. S.) Šil PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MAR . 6521 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni in s pošuno, pokličite mene. Randolph 5188 (Thu. F.)c Naznanilo ■ članicam društva sv. Srca Marije (staro) se naznanja, da se bo vršila letna ali glavna seja v petek 27. decembra 1-929 ob 7:30 zvečer, v šolski dvorani sv. Vida. Poživlja se vse članice da se gotovo udeležijo te seje, ker bo veliko za ukreniti za prospeh društva. Volil se bo tudi odbor za leto 1930. Katera se ne vdeleži, zapade 50c kazni. Toraj na svidenje! Pozdrav, Marija Hochevar, (213) tajnica. I j Dvorane se dajo "v najem, in sicer dve, za j vsakovrstne zabave in plese, lepo okinčane. Posebni "C 1 u b Rooms" se nahajajo v tretjem nadstroju, ki se oddajo za maie domače privatne zabave po primerni ceni. Več podrobnosti ri AJ.Budnick &Co. ZANESLJIVI PLUMBERJ! Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAudolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Thu. F.) i: Frank Mervar 5921 Bonna Ave. Henderson 7123. Odrto do"8. ure zvečer. (Dec. 19. 21. 24. 26. 28. 31.) Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co. LEO KAUŠEK in FRANK KOVACH, lastnika. Fino čiščenje, likanje in popravljanj« oblek. 15210 SARANAC RD. Glenville 4748. _(Thu.) iitiiiiiiiiuiiuuiituiuiuiumiuiiHiiiuuiuuiiiiuuiiaiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiuiiiiiaiiiiMiii iiiiMiiiiiiiiiMiimiiiiiiiimiiuiiiiiiiHiiiiimiiiiiuiitiiiiiMiir. VREMENSKI PREROKI NAM NAPOVEDUJEJO MRZLO ZIMO! Radi tega sem naročil veliko železniških voz premoga vseh vrst. Primerne cene, dobra postrežba. Pokličite me na telefon, pa ga vam v treh urah pripeljem na dom. JOS. KERN ICE & COAL DELIVERY 1194 E. 167th Street. KEntnorc 0250-M Nadaljevanje romana DVAJSET LET POZNEJE Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. SABEC. II! wm Resnica je, da se s kraljem ne more nihče meriti. Toda nekoliko previsoko ste pogledali, moja ljuba! Kralj stoji namreč nad onimi kavalirji, do katerih me» lahko povzdigujemo svoje oči. — Čemu ne bi smela pogledati solnca? — je vprašala Luiza sanjavo. — Saj to je moja stvar, če pri tem moje oči oslepe. Ko je Luiza izpregovorila te besede, se je zaslišal v bližnjem grmovju šum. Deklice so mislile, da je tam kaka žival in so prestrašene zbežale. Tekle so po bližnjem drevoredu ter se ustavile šele na neki trati, ko niso mogle od zasoplositi več dalje. Luiza je bila pol mrtva. — Hvala Bogu, srečno smo odnesle pete iz nevarnega kraja, kamor se je morda priklatil volk, — je rekla Aura. — Ah, prijateljici, — je odvrnila Luiza, — bojim se, da je bilo še kaj hujšega kakor volk. Komaj so deklice odšle izpod hrasta, sta stopila iz bližnjega grmovja dva moža. — Veličanstvo, — je rekel eden izmed teh mož, — prepodila sva jih. — Da, res je, toda morava jih zopet ujeti, dragi Saint -Aignan, — je rekel drugi, ki ni bil nihče drug kot Ludvik XIV. — In mislim, da se bodo dale rade ujeti, čim opazijo, da nisva midva nikaki divje zverini, — je odvrnil dvorni mojster. — Kako misliš --- — I nu, saj ste čuli, da ste vi ideal ene t£h gospodičen. Treba je poizvedeti, kdo so te tri nimfe. — O, eno bom takoj spoznal po njenem glasu, — je rekel navdušeno kralj. Kra-sotica, ki je o meni govorila, ima mehak, blagozvočen glas. — Glas sam na sebi ni nič, veličanstvo, — je rekel Saint-Aignan. — Lepe oči so mnogo več vredne kakor pa lep glas. — Ti si mi pravi gobezdač, — je rekel kralj, z dobro igrano nevoljo. — Toda gorje ti, če komu kaj črhneš o tem! Če jutri izvem, da že ves svet ve o mojih načrtih glede gospodične Lavalliere, bom torej vedel, da ni tega nihče drug izdal kot ti, zakaj samo tebi sem to zaupal. — O, kako se razburjate, veličanstvo! — Saj ti mora biti razumljivo, da ne bi rad kompromitiral ubogega otroka. Obljubi mi torej-- —#Na mojo častno beseclo! Dobro, — si je mislil Ludvik, — jutri bo vedel ves dvor, da sem nocoj zalezoval gospodično Lavalliere. — Zdaj pa pojdiva, — je glasno pripomnil, — pogledat za najinimi lepoticami. Oba moža sta odhitela preko trat. Sedaj pa sta mahoma zaslišala klice na pomoč. Stekla sta naglo tja, odkoder je prihajal glas, in tam sta našla troje mladenk, od katerih ena je klicala na pomoč, do-čim je druga klečala poleg tretje, ki je ležala n trati. — Kralj je pristopil bliže. — Kaj pa je, moje dame? — je vprašal. — O, moj Bog, njegovo veličanstvo! — je vzkliknila Aura ter v svoji osuplosti izpustila glavo gospodične Lu-ize, ki jo je držala v dlaneh. — Da, jaz sem in pomagati vam hočem. Kaj pa se je zgodilo vaši prijateljici? — je vprašal Ludvik. — In kdo je ta gospodična? — Gospodična Lavalliere, sire. Onesvestila se je. — iJbogi otrok! — je rekel kralj. — Saint-Aignan, hitite po zdravnika! Toda ne, čakajte! Sam bom šel. Ostanite dotlej pri damah! Kralj je sicer izpregovoril te besede z veliko skrbjo ter se je naglo oddaljil, vendar se je Saint-Aignanu zdelo, da mu ne prihajajo od'srca. Saint-Aignan ni čakal, temveč poklical nekaj čuvajev parka, ki so odnesli Luizo v grad. Deklica pa je že med-potom prišla spet k sebi, tako da je lahko sama nadaljevala ostanek poti. medtem pa je odhitel kralj, vesel, da se mu je nudil povod, v sobane voj-vodinje Orleanske. — Sire, vaše obnašanje pa ne izgleda preveč prostodušno, — je rekla lady Henrije-ta smeje. — Midva sva sklenila pogodbo, ki presega moje moči, — je rekel kralj. — Ali ste že čuli o nezgodi? Pa kaj vprašujem? Seveda niste še čuli, saj prav ardi tega prihajam sem, da vam povem. Go-snodična Lavalliere, najina marijoneta ali lutka, če se smem tako izraziti, se je v parku onesvestila. — Ubogi otrok! — je rekla Henrijeta. — Kako pa se je to primerilo? In vi, ki bi morali navidezno kazati gorečo ljubezen do te devojke, ste zdaj pri meni, dočim je ona onesveščena? — Vidim, da na vse mislite Henrijeta, — je rekel kralj. — Vi imate več talenta za igranje vlog kakor ga imam jaz, — je rekel kralj. — Dobro, zdaj vas bom zapustil, da se osebno prepričam, če je bolni ci že kaj boljše. Spotoma je srečal kralj grofa Saint-Aignana. — Sire, — 1 je zaklical ta, — samo pomislite: one tri dame, ki sva jih dobila pozneje v parku, so iste, ki so govorile o naju pod hrastom. — Kako gre oni, ki je bila onesveščena? — je vprašal kralj. Odvedite me v sobo, v katero ste jo dali prinesti. Nekaj trenotkov zatem je stopil Ludvik v sobo gospodične Lavalliere. Deklica je sedela v naslanjaču ob oknu in vdihavala hladen večerni zrak. Njeni razpuščeni plavi lasje so ji padali po hrbtu. V njenih sanjavih očeh so blestele solze. Bledošt njenega obraza je imela na sebi neko nepopisno nežnost. Kralj je stopil bliže, ne da bi ga opazila, in je pazno motril to ljubko obličje, osvetljeno od mesečnega soja. — Moj Bog, — je zašepetal kralj. — Ali je mrtva? — Ne, — je odgovorila gospodična Aura, — pač pa je zdaj mnogo boljša. Luiza, njegovo veličanstvo vprašuje, kako se počutiš. — Kdo, kralj ? — je vzkliknila Luiza, se mahoma vzravnala ter zardela. — Kralj po meni vprašuje? Kralj sam je prišel? — O, ta glas! — je zašepetal kralj svojemu dvornemu mojstru, ki je samo pokimal. Kralj je stopil k Luizi. — Vi se ne počutite dobro, gospodična? Pravkar sem vas videl onesveščeno. Kako je to prišlo? — Veličanstvo, sama ne vem.. . je zajecljala Luiza. — Najbrž ste predaleč tekli in se utrudili, — je rekel kralj. — Ne, veličanstvo, saj smo popolnoma mirno sedele pod velikim hrastom, — je pripomnila Aura. — Kramljale smo, in ko smo zaslišale v gr movju nek šum, smo mislile, da je morda volk ali kaka dru ga žival, nakar smo stekle proč. — O, gospodična, — je rele kralj z odkritosrčnim sočutjem, — nikar se ne bojte: bi! je dvonožni volk. — Kak mož? — je vprašala Luiza. — O, moj Bog, torej me je moral slišati, kar sem govorila. — In mislite-li, da to kai škodi? — je vpraša! kralj. Luiza si je zakrila obraz z dlanmi. — Oh, moj Bog, — je zastokala, — kdo pa je bil oni, ki je prisluškoval? — Jaz, — je odgovoril kralj ter prijel mladenko za roko — Nikar se me ne bojte! Luiza je glasno vzkliknila, V naslednjem hipu bi bila kmalu zopet izgubila zavest; zdrknila bi bila na tla, da je ni kralj prestregel v svoje naročje. Ludvik je klečal na preprogi ter držal mladenko v objemu. Njena glavica je ležala na njegovi rami, njeni razpuščeni lasje so pokrivali njegova prsa. Natančno je čutil burno utripanje njenega srca. Globoko prevzet, je bil sam na tem, da bi bil skoraj izgubil zavest; kri mu je burno zavalovila proti glavi, ko je držal tako v objemu to krasno mladostno postavo. Tedaj se je šele zavedla Aura ter dvignila Luizo. — Pri moji veri, to je do-; godek, — je vzkliknil Saint-; Aignan, — in jaz moram biti j prvi, ki ga naprej pove. Kralj je stopil s stisnjenimi pestmi proti njemu: — Grof, — je dejal, — niti besede o tem! In res, ni preteklo pol ure, pa je vedel že ves dvor, da so bile tri deklice zalotene v intimnem pogovoru, tekom katerega je Luiza izjavila in priznala svojo ljubezen do kralja, in da je kralj takoj nato držal1 to deklico v svojem objemu. To je bil seveda velik dogodek in vsi so prisegali na to, da se je kralj zaljubil v Luizo. Kraljica-mati je o tem hitro obvestila svojega drugega sina, vojvodo Filipa, soproga lady Henrijete, ter pripomnila, da je zdaj rešen svoje ljubosumnosti. Z isto tolažbo je odšla zatem tudi k svoji snahi, infantinji Mariji Tereziji, soprogi kralja Ludvika. — Filip Orleanski je bil te novice skrajno vesel in se je takoj napotil k svoji soprogi. Madame ni prav vedela, kaj naj si pri tem misli, vendar je domnevala, da je vse zelo pretirano, kar se ji pripoveduje, zato je vzela poročilo je. — O, — je rekla, — saj gospodična Luiza Lavalliere je vendar zaročena, ne? — Popolnoma pravilno; i grofom Bragelonpskim, — je odvrnil Filip, — toda najznačilnejše pri tem je to, da se je kralj sarn uprl tej zvezi, ko ni hotel dati svojega dovoljenja zanjo. — Česa ne poveste! — je vzkliknila madame, nekoliko osupla. — Nu, potemtakem morata zaljubljenca pač čakati, dokler njegovo veličanstvo ne izpremeni svojega mnenja. Sicer pa sta oba zelo mlada in imata še čas. In to njeno javno priznanje, ki ga je izrazila Luiza pod hrastom — kdaj pa se je to zgodilo? — Pred približno dvema urama. Madame je zdaj resnično .osupnila. — Kaj, —je zamrmrala, — kralj je bil med tem pri meni, pa mi ni nič omenil o tem. — Popolnoma razumljivo, — se je.zasmejal Filip, — saj je vendar sam ukazal, da se mora molčati o tem. Vse naj bi bilo nabreč ostalo lepo tajno. Lady Henrijeta se je čuti la užaljeno. Takoj je hotela govoriti s kraljem. Čim je bila sama, mu je poslala obvestilo, in kralj je takoj prišel, kajti čeprav se je v kratkih urah izvršil v njem velik preobrat, da ni ničesar več občutil za Henrijeto, se je vendar hotel pokazati še vednc ljubeznivega in obzirnega. Ker kralj sam ni napeljal pogovora na gospodično Lavalliere, zato je Henrijeta sama vprašala, kako gre njeni častni dami. — Še vedno slabo, — je odvrnil Ludvik, navidezno brezbrižno. — Govorica, ki sva jo hotela raznesti med ljudi, se je zelo naglo razširila, — je rekla lady Henrijeta. — Da, skoro hitreje, kakoi sva želela, — je odvrnil kralj raztreseno. Madame je umolknila in čakala, če ji bo kaj povedal o dogodivščini pod hrastom; a on ni tega niti z besedico ome nil. Komaj je kraj odšel, je dala madame Henrijeta poklicati grofa Saint-Aignana, od katerega je izvedela vse, do naj manjše podrobnosti. — In menite, gospod grof, — je vprašala Henrijeta, — da je Luizino priznanje naredilo kak globlji vtis na kralja? — Ona ga je prispodablja-la s solncem, — je odvrnil Sain-Aignan, — in to je zelo laskavo. In pravkar sem bil priča, kako je držal kralj Luizo v svojem naročju. Njene grudi so počivale na njegovih prsih, njeni lasje so padali oreko njegovih ram, in njeno lice je počivalo na licu kralja. Madame se je krčevito za-smejala. — Hvala vam, gospod grof! Vi ste šarmanten pripovednik! 3. poglavje. Pod visokim hrastom. Naslednjega večera je poklicala madame k sebi gospo-'.dično Charente. — Povedite me vendar enkrat k onemu hrastu, ljuba gospodična, — je rekla. — Zelo rada bi namreč videla z lastnimi očmi po-zorišče tega romantičnega dogodka, v katerega ste tudi vi, kolikor toliko, zapleteni. Ali res mislite, da je kralj vse slišal, kar ste govorile? — Na vsak način je moral slišati vse, kar je rekla gospodična Lavalliere, — je odvrnila gospodična zlobno, zakaj pregledala je do dna igro lju bosumne vojvodinje. — Videla bi rada, če je tam akustika res tako izborna, — je dejala Henrijeta.— Tak pokažite mi tisti famozen hrast. Gospodična je odvedla vof-vodinjo. — Tukaj je, kraljevska visokost. • — Nu, bomo videli, če se da razumeti-- — Tiho, — je zašepetala gospodična ter pridržala lady Henrijeto z gesto, ki se ni strinjala z dvorno etiketo. — Poslušajte in prepričali se boste, da se vse razume. — Resnica, nekdo govori, — je zašepetala madame. Pridržala je sapo in čula razloč no sledeče besede: — Povem ti, Raoul, da jo blazno ljubim in jo bom ljubil, pa če me ta ljubezen sta ne življenje. Madame se je zdrznila v sladostrastju, ko je zaslišala in spoznala ta glas; njene oči so zažarele. V naslednjem trenotku je potegnila spremljevalko dalje vstran ter ji rekla: — Počakajte tu, gospodična, in pazite, da nas nihče ne preseneti. Mislim namreč, da se bo toam govorilo .o vas. Zato hočem prisluškovati. Če ostaneva obe tam bi naju utegnil kdo presenetiti. Počakajte me torej tam-le otb porobju parka. — Ko se je gospodična nekaj obotavljala, je pripomnila la-dv Henrijeta ostro: — Pojdite! . .Mr. Debecev, pozabil sem , rokopis doma, bom pa danes popoldne dalje nastavil. — Tone. Gospodična se je oddaljila, vojvodinja pa se je vrnila nazaj k hrastu ter se v njegovi bližini skrila za grmovje. — V resnici sem radovedna, kaj ima povedati grof Guiche, ta zaljubljeni osel, Raoulu Bragelonnskemu. Po kratkem premolku je izpregovoril Raoul. On je slonel ob deblu, dočim je njegov prijatelj sedel na klopi. — Dragi prijatelj, — je rekel Raoul, — tvoja ljubezen je tvoja nesreča. Prerašča ti glavo. Ti nisi več sam svoj; tvoja blaznost se ti zgrinja nad glavo in grozi, da te pogoltne; je kakor ogenj, ki te uniči. In najslabše pri tem je to, da je tvoja ljubezen tako velika, da je ni mogoče skrivati. Če se zdaj, ob zadnji uri, ne spametuješ, tedaj si tik pred katastrofo. Če se tej svoji ljubezni v izadnjem trenotku ne odpoveš, tedaj se bo to zate usodepolno končalo, o tem ne more biti dvoma. Kdo naj te reši? Morda ona? — Naj pride karkoli! — je vzkliknil grof Guiche. "Kaj pa je smrt? Saj jaz itak ne živim več, ker živim samo zanjo in po njej. Jaz že nisem noben človek več, kajti moje moči so izčrpane. Glej, prišel sem k baletu, dasi mi je kralj izrecno ukazal, naj se umaknem na svoja posestva. In takrat sem si mislil: svoje življenje tvegaš, toda zdaj itak ni več mnogo vredno. In kaj je bilo potem? Niti besedice ni izpregovorila z mano. Najpr-vo sem se boril sam s sabo, potem z Buckinghamom, toda proti kralju pa sem brez moči. Pa recimo, da se kralj odpove tej ljubezni, kdo mi more jamčiti, da bi postal potem jaz srečen? Saj ona je brez občutkov. -— Nobenih očitkov ji ne moreš delati, — je odgovoril Raoul. — Lahkomiselna je in muhasta kakor vreme. Priznavam pa, da oni, ki še ni od- dal svojega srca, je ne more pogledati, da je ne bi ljubil, zakaj krasna je. Toda predvsem moraš imeti pred očmi čast njenega soproga, kakor tudi svojo lastno čast. — O, nikar ne govori toli ko dobrega o njej, zakaj poznam jo bolje, nego ti, — je rekel Guiche. — Ona ni lahkomiselna, temveč frivolna; ni izpremenljiva kakor vre-vreme, marveč brezznačajna. Skratka: rafinirana koketa, brez srca. Vem, da bi mirno gledala umiranje svojih žrtev. (Dalje prihodnjič) Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Fred Burke, katerega sliko vidite zgorej na levi, je maskeradiral okoli kot "odličen chicaški trgovec," dočim je bil v resnici navaden ropar in morilec. V sredini zgorej vidite policista Charles Skelley, katerega je Burke ubil, ko ga je policist, ustavil v St. Joseph, Mo„ kjer je Burke zadel v neki drugi avto. Morilec je pobegnil, in sedaj ga policija vseh mest išče. Spodaj na levi vidite orožarno, katero so dobili v stanovanju zločinca, na desni pa je Mrs. Viola Burke, žena roparja in morilca. ODKRIL BACIL INFLUENCE Profesor sidore S. Falk, katerega sliko prinašamo na tem mestu, je odkril bacil influence, in s tem bo mnogo po-magano, da se ta strahovita morillca človeštva čimprej uniči. Miss Gladys McConnell, iz Los Angeles, je po sodbi potnikov na preko-morskih parnikih, najlepše dekle, ki potuje po svetu. Ako je resnica to, se lahko prepričate, če še enkrat pogledate na sliko. ZLOČINEC KI JE UBIL POLICISTA NAJLEPŠA POTOVALKA