. ■ .. Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 6. junija 1996 ☆ številka 26 ☆ letnik 55 ☆ cena 230 SIT htkta INTERNAaONflLfl PRI KDGAND^^H Fritza Schosserja, predsednika Bavarske zveze sindikatov, je med obiskom pri ZSSS sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. | O tem pišemo na 5. strani, v | naslednji številki pa bomo | objavili predavanje, v katerem je bavarski kolega, zdaj že prijatelj, svobodne sindikate seznanil z nemško socialno politiko. Demokracija je slovenski kovinski in elektroindustriji pobrala že 75.000 delovnih mest, kar je skoraj polovico vseh!!! Letos jih bo splavalo po vodi še 10.000... »Tekstilne delavke in delavci so skoraj hlapci. Vse manj pravic imajo in še molčati morajo. Sindikat sicer pošteno dela, vendar bi lahko rekel, da ima marsikje in marsikdaj premalo poguma...« Forto Turk, sekretar celjskega območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v intervjuju na 3. strani. Po joku in stoku so kovinarji v sredo še malce zaškripali z zobmi na izredni konferenci SKEI, o kateri poročamo na 4. strani. Sreda ob 14H JAVNI POZIV PREDSEDNIKU republike 1. Predzadnji ostavek 160. člena ustave določa: »Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.« 2. Slovenija je po obvestilu izjavnih občil tik pred podpisom sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski zvezi. Pogoj za pristanek Italije na ta sporazum je poseben dodatek k temu sporazumu, v katerem se Slovenija zavezuje, da bo izpolnila nekatere posebne zahteve Italije, ki jih je prek t. i. španske pobude posredovala Evropska zveza. Državni zbor osnutka tega dokumenta (t. i. »non paper«) ni dobil na vpogled, zadeval pa naj bi vprašanja, ki jih je mogoče urejati samo z zakonom (nepremičninska zakonodaja). Tako je ta sporazum zavezan ratifikaciji in neposredno posega v pristojnosti Državnega zbora. 3. Po 8. členu ustave se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Ker imajo take Pogodbe v skladu s tem ustavnim določilom značaj notranje zakonodaje, morajo biti v skladu z ustavo. Državni zbor Jih sicer ne more ratificirati. 4. Po 102. členu predsednik republike predstavlja Repu-nliko Slovenijo. V zadevah, ki se tičejo njene suverenosti, Je na ta način njena najvišja avtoriteta. Ker gre v navedenem sporazumu za vprašanja, ki izrazito posegajo v same temelje slovenske državnosti, je utemeljeno pričakovati, da se bo predsednik republike kot predstavnik države poslužil Pravice, ki mu jo daje v 1. tč. navedeno ustavno določilo, in - od vlade zahteval, naj mu takoj da na vpogled besedijo tega dodatnega dokumenta k sporazumu o pridružitvi Slovenije k Evropski zvezi, in 7 osnutek tega dokumenta predložil ustavnemu sodišču, na izreče mnenje o njegovi skladnosti z ustavo. 5. Podpisniki tega poziva pričakujejo, da bo predsednik republike o svojih ukrepih obvestil slovensko javnost. Poslanska skupina Demokratov: Tone Peršak dr. France Bučar Danica Simšič JOK IN STOK Drago Gajzer, predsednik SKEI vTamu, od koder je na zavod odromalo novih 1.873 delavcev, je javnosti sporočil, da so celo politiki, med njimi tudi mariborski župan, pozivali sindikate, naj zaostrijo razmere. Menda jih niso, ker niso »promotorji županovega imidža«. Skupaj s kovinarji vroče upamo, da bo tolikšna strpnost vendarle obrodila sadove. SE BODO POSLANCI SE ENKRAT POIGRALI Z DELAVSKIMI PLAČAMI? stran 5 7 nuaimfi m An niRPKTnRir Jui U Vf&lfDU Hilli IflHlflll 1 UlilEi stran 10 Brutalno kršene pravice delavcev DE, 17. maja 1996 Preseneča nas, da g. Miklič kot član upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje ni seznanjen s postopkom in predpisi, ki jih mora upoštevati zavod za zaposlovanje, zato dovolite da ob članku »Brutalno kršene pravice delavcev« naštejemo nekaj zakonskih predpisov, ki opredeljujejo ravnanje ministrstva in zavoda za zaposlovanje. Za priznanje pravice za čas, ko je zavarovanec brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, je potrebno ugotavljati, ali gre za brezposelno osebo oz. na kakšen način je ostala brez zaposlitve, zato je vprašanje obstoja delovnega razmerja predhodno vprašanje v postopku odločanja zahtevi stranke za priznanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v 1. odstavku 45. člena določa, da zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in predpisi o splošnem upravnem postopku. Po 1. odstavku 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku lahko organ, ki odloča o zahtevi stranke, prekine postopek odločanja, če naleti na vprašanje, ki je del dejanskega stanja in je to vprašanje samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega upravnega organa; lahko ga ob pogojih zakona o splošnem upravnem postopku obravnava in reši tudi sam, pri čemer ima njegova rešitev pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Upravni organ je, skladno z določbo 10. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, samostojen pri odločanju v mejah pravic, ki mu jih dajejo zakoni in je v tem smislu samostojen tudi pri sprejemu odločitve, da o predhodnem vprašanju ne bo odločil sam, temveč bo prekinil postopek do dokončne odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju. Republiški zavod za zaposlovanje odloča o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti torej samostojno in na podlagi navedenih dveh predpisov. Očitek, da se na ta način kršijo pravice delavcev, je popolnoma neutemeljen in ga tudi v celoti odklanjata tako Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot Republiški zavod za zaposlovanje. Ugotovitev g. Mikliča, da se odpuščenim delavcem, ki zahtevajo sodno zaščito zaradi domnevno nezakonitega odpusta, denarno nadomestilo ne odobri, ni točna - postopek reševanja se lahko prekine do rešitve predhodnega vprašanja. Poudariti pa je tudi potrebno, da je zahteva za sodno varstvo pravic proti delodajalcu vendarle ponovna vzpostavitev delovnega razmerja. Avtor se v samem članku na široko ogiba jedru problema - nespoštovanju delovnopravne zakonodaje s strani delodajalcev, ki odpuščajo delavce na nezakonit način. Prav tako avtor v svojem izvajanju ne ugotovi, da delavci praviloma niso ne poučeni o svojih pravicah niti učinkovito zaščiteni, ko so še v delovnem razmerju. Vprašanje dolgotrajnosti sodnih postopkov pri reševanju delovnih sporovje resda akumo, pa vendar naštetih problemov ni smotrno blažiti s pomočjo neupravičenih očitkov pristoj- nim institucijam, češ da kršijo pravice delavcev in v vprašanjih spornega delovnega razmerja ne odločajo namesto (z zakonom pristojnih) sodišč. Sicer smo prepričani, da g. Miklič, kot član upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje, svetnik Državnega sveta RS in kot član vodstva Svobodnih sindikatov Slovenije pozna poti in načine za reševanje te problematike. Služba za stike z javnostjo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Za pravice delavcev Prosim, če bi objavili kratek odgovor na pismo g. Iva Ozeljana o kršenju človekovih pravic, objavljeno v DE, 16. 5. 1996. Še enkrat si drznem opozoriti g. Iva Ozeljana, da mu bodo bralci DE zelo hvaležni, če se bo pričel boriti za pravice delavcev, ki so na cesti brez dela in vsakršnih sredstev. Vsekakor mu to ne bo težko, saj ima pri roki vse konvencije o človekovih pravicah in pridobil bo tudi konkretne dokumente kot v primerih kršenja pravic agresorskih oficirjev JLA v Sloveniji, ki se sedaj vračajo k nam nazaj potem, ko so pomagali porušiti Hrvaško in BiH. G. Ivo, oprostite, ampak zaradi nekaterih je škoda, da ni bila vojna v Sloveniji daljša. Vika Lozar, Črnomelj Tovarišice in tovariši! Skupaj smo se zavzemali za boljše življenje vseh, zavzemali smo se za dostojen materialni, kulturni in demokratični položaj delavcev, kar mislim, da smo tudi uspevali. Kdor je delal, je lahko dostojno živel. Potem pa so prišli okrog leta 1990 gospodje, liderji najbolj črnih organizacij v tujini in doma, ter se oklicali za velike demokrate, za borce slovenskega naroda, dejansko pa so prišli Z namenom, da se maščujejo nad lastnim narodom. Moram priznati, da jim je to zadnje zelo dobro uspelo. - Spomnimo se ekipe črnih grobarjev takrat uspešnih slovenskih firm. -Spomnimo sedruge ekipe z orožjem v rokah in Hitlerjevimi načeli na jeziku, za cilj so si zadali razdor med v Sloveniji živečimi ljudmi in vojno, ki jih bo naredila za narodne heroje. - In spomnimo se še tretje ekipe, ki je v tujini uspešno prikazovala našo notranjo politiko v najslabši luči, z denacionalizacijo pa ustvarila pogoje za krajo tisočletja, za krajo narodnega bogastva, ki je bilo ustvarjeno z delavskimi žulji v porušeni domovini. Novi lastniki naj bi bili (ali so že); Cerkev kot podaljšana roka Vatikana, prapravnuki nekoč propadlih graščakov in seveda ti gospodje politiki, ki so bili v tem času na oblasti in še danes uspešno kradejo ustvarjeno bogastvo. In kje smo mi delavci danes, kakšen je naš položaj po petih letih tako opevane demokracije, ko so nam obljubljali, da bo konec krize, da bomo država blaginje in še kaj? • Beseda »delavec« je postala danes bogokletna, pride samo še iz ust nekaterih poslancev ZLSD, predvsem pa Miloša Pavlice. • Odvzeli so nam še zadnje dostojanstvo, to je delo. Na stotisoče se jih je znašlo na cesti, medlem ko se je družbena režija samo širila, s tem pa postajala država vse dražja. Vsak novi minister ali državni uradnik si je postavil okrog sebe na stotine svojih pomagačev, pri tem pa sploh ni pomembno, ali je imel kdo kaj v glavi ali ne. • Odvzeli so nam pravico soodločanja ............................. Delavska enotnost Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:................. Naziv podjetja ali ustanove:.... Naslov:......................... Podpis naročnika: v lastnih tovarnah, delamo za sramotno nizke plače, pa še tistih v večini primerov ne dobivamo pravočasno, medtem ko so plače poslancev, ministrov in celotne državne uprave mnogo višje od evropskih. • Na desettisoče delavcev v gospodarstvu je ostalo brez dela zaradi denacionalizacije, kmetijska in gozdarska dejavnost, tovarne in trgovine, ki so jih s svojim delom in odrekanjem zaslužka posodobili delavci, so prišle v roke raznih vnukov narodnih izdajalcev, v večini primerov celo brez slovenskega državljanstva, pridobili pa so ga naknadno po zvezah. • Veliko delavcev danes ostaja celo brez stanovanj, ker so kratko malo dobili od novega lastnika odpoved najemnega razmerja ali pa tako visoko najemnino, da je ne morejo plačati. Ukinili so celo sodišča združenega dela, čez nekaj let pa postavili neka socialno-delovna sodišča, ki naj bi se usmerila predvsem v socialna, postavili so celo drage notarje in še dražje organe, ki za delavski žep niso dosegljivi, postopki pa trajajo tudi po nekaj let. Še bi lahko naštevala bedo in krivice, ki se nam dogajajo vsakodnevno, vendar so vam vsem dobro poznane, so žal del naše vsakdanjosti. Kot Delavska zveza ZL si zaradi teh krivic moramo postaviti za cilj naslednje aktivnosti: 1. Strniti moramo delavske vrste v močno delavsko organizacijo »Delavsko zvezo Slovenije« znotraj ZLSD ali kat samostojno organizacijo, če za ZLSD naše zahteve in naš program niso sprejemljivi v izvedbi (ne teoretično). 2. Vso svojo aktivnost moramo usmeriti v izboljšanje materialnega in socialnega položaja delavstva predvsem na naslednjih področjih: - stalna zaposlitev in solidno plačilo za opravljeno delo, - možnost soodločanja delavcev in pravna varnost delavcev, - boljše in cenejše zdravstveno varstvo delavcev, - možnost izobraževanja, - možnost pridobitve stanovanja, - solidna pokojnina 3. Iz vrst delavstva in pošteno mislečih privržencev delavstva moramo evidentirati in omogočiti izvolitev čimveč poslancev v državni zbor, kjer bomo lahko ustvarjali pogoje za boljše življenje. 4. Od predsedstva ZLSD moramo zahtevati, naj se do naših stališč in zahtev jasno in v najkrajšem času opredeli ter kasneje v skladu z njimi tudi deluje. Marjana Koren, Delavska stranka Pariška komuna Sto petindvajset let mineva od padca prve delavske države in prve države, ki je postala žrtev mednarodne reakcije, katere udarna pest je bil nemški militarizem. To se je pozneje ponavljalo v Rusiji, Španiji, Grčiji, Gvatemali, Čilu..., sicer z različnimi izvajalci, vendar z enakimi metodami in z istim temeljnim ciljem - za vsako ceno v imenu -tržnega gospodarstva in krščanskih vrednot uničiti rdečo nevarnost. Pariška komuna je najavtentičnejši izraz volje ljudstva in neposredne demokracije, kar je bilo tedaj nekaj nepojmljivega in zato povsem nesprejemljivega za meščanske »demokracije« kot za militaristične diktature, ter je bila že samo zaradi tega in tudi lastnih napak obsojena na neuspeh. Njena največja napaka je bila, da ni odločno in radikalno takoj obračunala z vsemi institucijami in predstavniki starega sistema. Tako je konvent v svoji naivnosti precej časa dovolil nemoteno delovanje Pariške banke in njeno neposredno financiranje versajske vojske, ki je upor krvavo zadušila. Ne glede na vse napake pa je Pariška komuna prvi poskus delavske demokracije, katere največja napaka tedaj je bila izredna demokratičnost - hkrati pa tudi vrlina. Kaj je to pomenilo za francoske delavce, ki so životarili v razmerah, slabših od živalskih, izkoriščeni do skrajne meje iz še čez. Kot izreden primer proletarske poštenosti in poguma viri navajajo desetletnega dečka, ki je zaprosil poveljnika eksekucijskega voda, naj ga pusti domov, da bo lahko materi izročil uro, češ da se bo takoj vrnil pred puške. Častniku se je deček vseeno zasmilil in ga je pustil, misleč, da bo pobegnil. Toda deček se je vrnil pred puške! To je proletarsko dostojanstvo in tega si delavci nikoli in za nobeno ceno ne smemo pustiti vzeti, še najmanj zdaj, ko so na oblasti tisti, ki jim v podobnih razmerah ne bi bile tuje nitiThier-sove metode! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Stališča Stranke enakopravnih dežel (SBI) do napovedane stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Le vsestransko kulturno in strokovno izobražen človek je lahko kos vse bolj zapletenim življenjskim razmeram. Kar bomo sejali, le to bomo želi. Naši otroci morajo imeti ugodne pogoje za pridobivanje znanja v času šolanja od vrtca do univerze. Žal se oblast v Sloveniji ne zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima do družbe in države, saj s svojim vedenjem do šolstva v celoti oponaša nedemokratično obdobje polpretekle zgodovine. Dosegati resnično kakovost v našem vzgojnoizo-braževalnem sistemu zahtev temeljito prenovo in obravnavo šolskega sistema. Odstotek BDP, namenjen šolstvu v Sloveniji, je skoraj dvakrat manjši kat v razvitih državah zahodnih demokracij. Kot da se naša oblast boji stro-kovno izobraženega, svobodomiselnega in za demokracijo izobraženega človeka. Oblast v Sloveniji dvakrat bolj, kot je normalno za demokratične države, Resnične zgodbe (Ampak res popolnoma resnične) Prva Revno oblečena mamica je šla mimo kioska, kjer Albanec prodaja sadje in zelenjavo. Za roko je vodila majhnega otročka; skoraj tako majhnega, da si ga moral dvakrat pogledati, da si ga enkrat videl. »Mami, pomarančo!« je zavpil nenadoma. Iztrgal se ji je iz roke, stekel h kiosku in z obema ročicama zgrabil lepo, debelo pomarančo. Mamica je planila za njim, mu pomarančo vzelo iz rok, jo položila nazaj na stojnico in ga poskušala poučiti: »Pusti to, Mišo, mamica nima denarja. Saj veš, kako je. Ko bo plača, ti jo bom kupila. Pa ne le eno, dve pomaranči boš dobil. Prav? Joj, Mišo, pa ne jokaj, Mišo, prosim te ne jokaj...!« Toda mali je jokal in ženski seje glas tresel od žalosti in morda od zatajevanega gneva, ko mu je poskušala dopovedati nekaj, česar še sama ne razume: da ni denarja za eno pomarančo v tej čudežni, prekrasni deželi Sloveniji. Vsaj ne za malega Miša. Ali pa se ji je glas tresel kar tako, preprosto zato, ker se vsega pač ne da razumeti. Mali pa je jokal in tiščal nazaj k pomarančam in dobil eno po riti. Ona pa je bolj sebi kot njemu dejala: »Jebemtiboga, Če plača sploh bo...!« Albanec pa je malemu dal pomarančo. In še eno. Kar tako, zastonj. Je bil pač samo Albanec Malo prej pa je pri sosednjem kiosku iz mercedesa bolj nove sorte zlezel eleganten gospod in kupil cigarete in časopis. In nehote je videl, kaj se dogaja. »Madona, tako majhen, pa že krade! Sramota! Kakšna sramota! Ja kako ga pa vzgajate, mulca!?« Potem pa se je obrnil k malemu: »Mule majhen, ušesa ti bom potrgal, če te še enkrat dobim! Si slišal!? Ušesa! Madona, takole majhen, pa že kradeš! Te ni sram!?!« Mali seje mamici, kije samo prebledela in ostala Brez besed, skril za ponošeno krilo. In ena pomaranča mu je padla na tla. Potem pa še ena. Pa ju ni upal pobrati. Elegantni gospod pa seje zbasal nazaj v svoje skromno vozilce, še enkrat s prstom zažugal in se odpeljal. Novim krajam naproti. Za še enega mercedesa, pa za vikendico, pa za dopust na Kanarskih otokih, pa za svoje otroke - ali pa kar tako, za dober občutek. (Ampak doslej o tem dogodku ni pisal še noben časopis. Pač ni bilo pomembno. In bilo je tako banalno, vsakdanje...) Druga Revno oblečena nevesta je bila v Preddvoru, kjer je bila skromna slovesnost, na kateri jo je ženin nesel skozi drevored neskončne sreče in veselja. In studenčnico so pili svatje in vsi drugi in sveže pečen kruh so jedli. Bolj Črn kot bel, toda pravkar pečen kruh. Pa poroka je bila, in bila je v Ljubljani, kamor so se z vlakom peljali, ona in on in oni vsi, ki so bili zraven, pa še farji, da so vse to tako lepo požegnali... In kondukterjim je karte ščipal, on pa je svojo nevestico v lička ščipal, daje bila bolj zardela, da ji je bilo bolj nerodno, daje bila bolj nevesta. Pa potem so bili na Šmarjemi gori in sedem metrov dolga pajčevina seje vlekla za nevesto in sedem palčkov jo je nosilo, da se ni raztrga-, la na trnovi poti v zakon. In z radensko so nazdravili in doručak so si narezali, da ne bi bil kruh tako suh. In potem so šli še kani; morda so zavili na dva deci, morda tudi na tri, morda tudi ne; ali pa kar domov... Bila je to lepa Helena in mnogi so jokali, ko so jo zgubili za vselej ali vsaj za nekaj časa, če bo sreča mila... Potem pa je prišla domov in slekla svojo revno pajčevinasto oblačilce in se... joj, to je pa že tisto, kar nikogar nič ne briga... tako kot tudi davkarije nične briga in tudi koga drugega ne,... (... čeprav vse to vse ljudi tako briga, da je bila zraven televizija, pa ne farno ena, pa novinarji, pa ne samo enega časopisa, pa množica ljudi, - ampak med njimi ni bilo Miša, malega Miša, ki bi rad imel pomarančo... Vsaj eno pomarančo...) Tretja Revno oblečena, da ne rečemo kar razcapana in skoraj bosonoga, sta romarja Janez in Pavle z rimsko hišno številko II prišla čez hribe in doline, skozi Šime gozdove in čez deroče reke: neznanske ovire sta spravili in jih v kozji rog ugnali. Po kolenih sta šla z Brnika na Brezje, saj sta si do kolen noge znucala že na svoji naporni poti do letališča. In roke'šp jima omahnile, skoraj omagale, ko sta svoje maloštevilno spremstvo z eno samo ribjo konzervo nahranila in z enim samim kozarcem vode napojila. Pa sta kljub temu še zmogla toliko moči, da sta pobasald darila in blagoslovila nepregledno čredo ovac... (mimogrede pa je njun zvesti tajnik hitro zračunal, koliko volne bodo dale te ovce, ko bodo do konca ostrižene..., joj, te ljubke ovce in ovni vodniki, več sto tisoč jih je bilo, skoraj toliko kot v Avstraliji...) in pridigala sta o skromnosti in ponižnosti in hvalila pridne, ki ponižno klečijo in nične mislijo, ker so pač ovce, ljubke ovce v njuni nepregledni čredi... In sta romala po naši lepi deželi, pastirja romarska, in štela smreke in jelke, ki so koristne, lahko pa še koristnejše, če bo bog dal ali pa pak, noja, naj jim bo, ko pa so tako pridni in bogaboječi... In ljudi sta štela, ki so ob poti stali in mahali, mahali, mahali... in pozdravljali in bili tako srečno blaženi, še bolj kot nesrečni Slomšek, ki se nikjer ni pokazal, ne tune tam, tako je bil užaljen... Bila pa je tam in povsod televizija, pa ne sanio ena, vse televizije so bile in vsi novinarji in vsi politiki in vsi drugi taki tipi. Ni pa bilo tistega tatinskega Miša, tiste male barabe, barabice, ki si tako želi imeti eno pomarančo; vsaj eno pomarančo, porkamado-na! In tudi mene ni bilo tam, ker sem hodil po gorah in sem bil bliže bogu kot vsi tisti farški cirkusanti; še celo prikazal se mi je in velike roge je imel in morda je bil hudič, morda pa kozorog, tako kot jaz. Brane Praprotnik finansira policijo in vojsko in javne sli potem laže, da ni mogoče uresniči'1 zahteve 30.000 zaposlenih v šolstvu in vzgoji. Napovedana stavka v šolstvu in vzgoji rešuje čast in dostojanstvo nosilca dejavnosti učitelja oz. vzgoji' telja. Napovedana stavka opozarja nU kritične trenutke, zahteve stavkajočih pa predvsem dolgoročno vplivajo na umirjanje razmer v sistemu vzgoje ‘n izobraževanja in umestitev šolstva na mesto, ki mu pripada v demokratično razvijajoči se družbi. Moralo je priti do tega kritičnega trenutka, da zahteve zaposlenih v vzgoj1 in izobraževanju z dokazi vred streznijo vse, ki vodijo državo in družbeni razvoj. Predvsem poslanci skupaj z vlado oz. ministri so odgovorni ne le za socialno in gospodarsko krizo v državi, temveč tudi za to, ker ne upoštevajo opozoril zaradi njihovega neodgovornega dela. Krivi so za nesprejemljive socialne razlike v državi, za siromaštvo, potem pa se oblast spreneveda, da za šolstvo ne more narediti ničesar bistvenega-Oblast, ki vodi državo je s svojimi privilegiranimi plačami uspavana, zato ni stimulirana, da bi reševala vse bolj neugoden gospodarski položaj v Sloveniji, katerega tudi lahko rešuje kvalitetno šolstvo. Že Peterletova vlada je pričela rušiti načeto dostojanstvo učiteljskega poklica, Drnovškova vlada pa je dokončno razvrednotila delo učiteljstva in vzgoje tako, da je državni upravi, lokalni samoupravi, sodstvu in izvršni oblasti močno dvignila plače (npr. z raznimi »dodatki«, zaradi katerih so tudi porušena vsa sprejemljiva razmerja med primerljivimi poklici tako po stopnji izobrazbe, zahtevnosti del in odgovornosti. Učitelji in vzgojitelji smo stisnjeni v kot med socialno ogroženimi na eni strani in med privilegirano oblastno politično, menedžersko, kapitalistično elito na drugi strani, ki pa se ji je pridružila še elita v državni režiji, razni državni monopolisti, sodstvo, notarji, agencije itd. Družbeno in razvojno nesprejemljivo je, da od 150.000 plačanih iz javne porabe na repu plač stojijo vzgojitelji in učitelji, in to pretežno z visokošolska izobrazbo. Stranka SED zato v dobro družbe predvsem od poslancev in vlade zahteva: 1. prerazporeditev javne porabe (proračuna) v korist kvalitetnega šolstva i. j. v izboljšanje materialnih pogoje1' dela v sistemu vzgoje in izobraževanja in v min. 30 % dvig plač zaposlenih V sistemu vzgoje in izobraževanja, tako da bo šolstvu in vzgoji namenjenega 6 % BDP; 2. znižanje plač v javnem sektorja, tako da bodo primerljive s tistimi v sistemu vzgoje in izobraževanja; 3. znižanje plač poslancem in ministrom za 50 % in še vsem 30.000 privilegiranim. Ta denar naj usmeri v tehnološko posodobitev proizvodnje,-vključno z ustanovitvijo sklada za p<>\ sojanje rizičnega kapitala; 4. moratorij na gradnje v industriji in v negospodarstvu; 5. takojšnjo reformo pokojninskega sistema v smislu odprave vseh privilegijev; 6. finančni nadzor in obdavčenje nelegalno pridobljenega premoženju; 7. upokojencem ne dovoliti imeti firme, če v njej nihče ni zaposlen. Upokojenec si lahke) poveča svojo plačo tako, da se mu pokojnina na vsakegu zaposlenega v firmi poveča za 10 %>' 8. država mora na vseh področjih javne porabe izvajati varčevalni program in s privarčevanim denarjem izvajati vsestransko tehnološko posodobitev proizvodnje Vse naštete zahteve stranke SED do vlade in poslancev so v skladu s pričakovanji in zahtevami zaposlenih v sistemu vzgoje in izobraževanja. Zato stranka SED poziva vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, naj obranijo tudi s stavko čast in ugled poklicu učitelja in vzgojitelja in naj v teh kritičnih trenutkih ne klonejo in vztrajajo na poti, ki so si jo izbrali. Jožef Jakič, predsednik Dolavska MlOilMICt )e blla ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-Hrcaa*«IMI CHVUmm 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sin-(tajnica) 13 942 132 6? 92ZaVfa *^^an^kjK^-5,^ m'0^2riS255^eiy3Ja2r^r5emp>re^ihU^ B0'a (•ektorica)^Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anžel Kar povprek? »Največje krivice se dogajajo v tistih podjetjih, ki [J6 upoštevajo mnenj sindikata, in tam, kjer delavci [udi sicer niso povezani med sabo. Na celjskem območju J® kar nekaj takšnih primerov. V prvi vrsti velja omeniti Konusovo obutev, Koro iz Radeč in Mik iz Prebolda. Primerov, ko bi nas vsak način želeli izkoriščati delavce, pa je vedno več...« Tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji na Celjskem se verjetno ne pišejo nič drugačni časi kot sicer v Sloveniji Kakšen je trenutni položaj? »Iz teh panog je na našem območju sedaj še 19 firm. Naj večje so Tovarna nogavic Polzela, Elkroj, Kors lz Rogaške Slatine ter Tekstilna tovarna Prebold. Medtem ko je v polzelski tovarni nogavic zaposle-uih več kot tisoč delavcev, jih je v preboldski tekstil-n' tovarni le še okrog 700. Se pred leti je preboldska tovarna zaposlovala precej več ljudi kot polzelska.V zadnjem času je bilo v regiji kar šest stečajev, in to v Elegantu Šentjur, Koku in Konumu iz sistema Ko-Ousa, v Predilnici Laško ter Tovarni volnenih odej v Škofji vasi. Izgubljenih je bilo več kot tisoč delovnih mest. Najbolj drastičen primer je sistem Konusa s svojimi družbami. Pred tremi leti je bilo tam zaposlenih 1250 delavcev, danes pa jih je le še okrog 200. Pfi vsem tem gre za probleme, ki veljajo za vso Slovenijo. Izredno velika je konkurenca izdelkov iz držav Daljnega vzhoda ter nekaterih držav južne Evrope, kot so Španija, Portugalska in Grčija. Zahodne fir-tne, za katere delajo naši proizvajalci, znižujejo cene, vse več del pa oddajajo v nekatere vzhodnoevropske države, pa še v države bivše Jugoslavije -V Bosno in Hercego-vino, ZRJ in Makedonijo. Vse to seveda slabša konkurenčno sposobnost naših podjetij oziroma družb. Slovenska vlada je predolgo obljubljala separatno reševanje problemov v obeh panogah. Doslej ni naredila veliko, z izjemo lega, daje zmanjšala bruto prispevke za 2,8 odstotka. Sele ob podpisu socialnega sporazuma za leto 1996 so se prispevki za najnižje plače zmanjšali za štiri odstotke. Plače v celotni panogi so za petino manjše °d republiškega poprečja v gospodarstvu. Število zaposlenih se bo še zmanjševalo. Položaj je kritičen, fazmere se zaostrujejo in ob vsem skupaj postaja vse bolj nemočen tudi sindikat.« Težko je krmariti v objektivno zaostrenih gospodarskih razmerah, in to še v panogah, ki jim že od nekdaj niso obetali kdo ve kako lepe prihodnosti, in ne nazadnje tudi med zahtevami delavcev, ki za svoje delo ne dobijo niti toliko, da bi lahko živeli spodobno življenje. Ponekod se kljub vsemu vendarle lahko pohvalijo z nekaterimi uspehi, marsikje pa vodstva od delavcev zahtevajo preveč. Se strinjate s tem? »Ponekod vodstva družb zares pritiskajo na delate z nerealnimi normami, delati morajo preko polnega delovnega časa, ponoči, ob sobotah, nedeljah in Praznikih, vendar tudi s takšnimi ukrepi ne morejo 'zplačevati ustreznih plač po kolektivni pogodbi in mgresov. Za primer lahko povem, da so lani na našem območju od 21 družb oziroma podjetij izplačali polne regrese le v sedmih primerih, in to v tovarni no-gavic na Polzeli, v Miku v Preboldu, modni konfekciji Skala Zaija v Petrovčah, Korsu v Rogaški Slatini, firmi Mont Kozje, Elkroju v Nazarjah ter v Vrvici v Celju. ^ nekaterih podjetjih je bilo izplačanega manj regresa, kot bi sicer bilo možno, v petih pa niso prejeli niti tolarja.« Za letošnje leto je predvidena višina regresa bruto 102.000 tolarjev, tisti, ki uspešno poslujejo, pa imajo možnost izplačila regresa v višini poprečne bruto plače v Republiki Sloveniji v zadnjih treh mesecih. Se vam zdi, da je vse to glede na razmere, ki vladajo, sploh realno? »Ko bomo konec leta pregledovali izplačila regresov, Se mi zdi, da bo le malo tistih, ki bodo izpolnili določila ■z socialnega sporazuma.« "Položaj je kritičen, razmere se zaostrujejo in ob vsem skupaj postaja Jse bolj nemočen tudi sindikat!”_________________ Povrniva se k plačani. Koliko se na Celjskem držijo določil kolektivne pogodbe? »V več kot polovici podjetij ali družb teh določil ne upoštevajo. Bruto zneske preračunavajo tako, da s° Pri plačah zajeta tudi izplačila za malice, prevoz na delo in nadurno delo, in šele takšno prikazovanje glač ponekod zadovolji zahteve iz kolektivne pogodbe, falostno je, daje socialna stiska delavk in delavcev 'z dneva v dan hujša. Kot nalašč še dogaja še to, da SQ možje delavk iz tekstilne in usnjarskopredelovalne 'ndustrije zaposleni v podjetjih, kjer so na čakanju au borzi ali pa gredo firme v stečaj. Tu še posebej kislim na delavce v štorski železarni. Emu, Klimi ‘n Libeli.« Tekstilna tovarna Prebold je bila ena izmed Paradnih konjev tekstilne industrije na Celjskem, ki so bili za vzor tudi mnogim drugim v Sloveniji in v bivši državi. Kako kot sindikalni delavec gledate na dogajanja v tej tovarni? »To je tovarna, ki je z osamosvojitvijo izgubila precej euka tržišča na območju nekdanje Jugoslavije. Izgubila je tudi dva obrata na Hrvaškem, ki soju zgra-11 m obnovili s svojim denarjem. Ne nazadnje je ta uvarna izgubila še obrat v Pristavi. Kakor koli že Vračamo stvari, pa je res, daje uspela najti svoje mesto Proizvodnji tkanin in nogavic, tako doma kot v tujini. .. e so res nizke, vendar jih redno izplačujejo. Do-eJ se še ni zgodilo, da bi z izplačilom zamujali niti TEKSTILNI DELAVCI SO SKORAJDA HLAPCI Fortunat Turk, sekretar območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije: »Na Celjskem imajo vedno manj pravic in še molčati morajo!« en dan. Regres izplačujejo v več obrokih. V primerjavi s sorodnimi podjetji in družbami so v Preboldu znali z odrekanjem in pridnim delom ohraniti proizvodnjo in najti svoj delež v tej zvrsti tekstilne industrije.« “Toper je edinstven v Sloveniji Stečaj te tovarne še po štirih letih ni zaključen in med tem sta nastali dve novi družbi. A tudi od zadnje - Topra Mode - si ne moremo obetati kaj posebnega. Veliko laže bi bilo, če bi bil stečaj v Topru že končan. V Topni 2000je uradno zaposlenih še osem delavcev, v Topru Mode pa 200, vendar novega zagona, ki jim ga je obljubljal novi direktor Alfred Božič, delavci še ne občutijo.” Delavci so kljub vsemu slabe volje in siti obljub o odrekanju, ki se vrste že desetletja. Vsa leta so jim obljubljali lepšo prihodnost, te pa tudi zaradi splošnih razmer, ki vladajo v panogi, ni in ni. Kako ocenjujete delo sindikata v tej tovarni? Si sploh kdo drzne kaj reči v času, ko nad delavci kar naprej visijo grožnje o nadaljnjih odpustih? »Sindikat pošteno dela, vendar bi lahko rekel, da ima glede na nekatere okoliščine premalo poguma. Boljših rezultatov vsekakor ne more doseči zaradi samega položaja v tej zvrsti tekstilne industrije. Prejšnji sindikalni predsednik je tudi dosti storil, sedaj pa je 1 delavski direktor.« Neverjetne stvari so se dogajale in se še dogajajo v Topru. Zdi se mi, da takšnega primera v Sloveniji ni nikjer drugje... »Po stečaju Topra, ki pa po štirih letih še vedno ni zaključen, je nastala nova družbaToper 2000. V začetku je zaposlovala okrog 300 delavcev. Danes formalnopravno sicer še obstaja, v njej pa je zaposlenih le še osem delavcev, ki so invalidi ali pa na bolezenskem dopustu in ne dobijo nobenih plač. Tudi delavci, ki so kot presežki odšli iz te družbe, niso prejeli odpravnin, čeprav so jim bile priznane s sklepom in naj bi jih prejeli do 15. novembra lani. Delavci niso prejeli niti lanskih avgustovskih plač ter plač za enajst dni v septembru. Edinstven primer vTopru 2000je tudi to, “Ko bomo konec leta pregledovali izplačila regresov, se mi zdi, da bo le malo tistih, ki bodo izpolnili določila socialnega sporazuma.” da delavci, ki so bili na bolezenskem dopustu, niso prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije niti tolarja. Šele z odločnim posredovanjem območnega odbora našega sindikata smo dosegli, da je ZZZS delavcem izplačal nadomestilo, vendar največ v višini zajamčene plače v Sloveniji.Toper 2000 ni ZZZS redno poravnaval obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, zato tudi ni bilo izplačil t. i. bolniških. Zgodba o Topru se vleče še naprej. Enajstega septembra lani je v prostori h Topra 2000 začela delat nova družbaToper Mode. Zaposlila je 200 delavcev, ki so hkrati tudi delničarji, toda tudi ta najnovejša firma na Teharski 4 v Celju nima posebnih uspehov. Ves čas se vrstijo borbe za izplačilo plač, regresa in drugih stvari, ki pripadajo delavcem. S prihodom novega direktorja Alfreda Božiča naj bi firma dobila nove dimenzije, vendar delavci novega zagona še niso začutili.« Verjetno je še kup težav in nerešenih zadev med Toprom 2000 in Toprom Mode... »Težave so tako velike, da jih ne moreta rešiti niti vodstvo in nadzorni odbor Topra 2000 in Topra Mode. Včasih imam celo občutek, da bi zadeve lahko rešili, vendar jih nekateri nočejo. Gre za borbo med kreditodajalci (Kreditna banka Triglav) na eni strani ter vodstvom “Sindikat pošteno dela, vendar bi lahko rekel, da ima glede marsičesa premalo poguma!” in delavci na drugi. Območni sindikat zahteva, naj se vsi odnosi med firmama pravično rešijo in naj Toper Mode izpolni obljube, ki jih je dal Topru 2000. Če je to veljalo za kredite, ki sojih prenesli iz ene v drugo firmo, naj velja še za pravice delavcev. V vsakem primeru nam je nerazumljivo, zakaj traja stečajTopra tako dolgo. Menim, da bi bilo bistveno manj težav v podjetjih, ki so nastala po Topru, če bi bil stečaj dokončen.« Precej težav je tudi v obutveni in usnjarskopredelovalni industriji. So sploh kakšne možnosti, da bi se stanje izboljšalo? »Tu verjetno mislite na Obutev Celje, Tolo Šentjur ter konfekciji usnjenih izdelkov Inde na Vranskem in konjiško konfekcijo. V teh panogah so razmere še slabše kot v tekstilni in kofekcijski industriji v regiji. Pojavlja se nezakonit uvoz teh izdelkov pod dampinškimi cenami, vedno večja pa so izsiljevanja pri plačilih. V vseh naštetih primerih gre za Ion posle z majhnimi serijami in za zahtevne izdelke, ki pa dosegajo nizke cene proizvodne minute, tako da so plače v teh podjetjih še nižje kot v tekstilni in konfekcijski industriji.« Je pa na Celjskem nekaj izjem, ki vendarle vzbujajo optimizem in ni vse tako črno, kot na sploh velja za to panogo. Koga velja izpostaviti? »Morda se delavci, zaposleni v teh družbah, ne bodo strinjali z mano, toda dejstvo je, da so ta podjetja sorazmerno dobro tehnološko opremljena in tudi organizacijsko in komercialno pripravljena na boj s konku- “Marsikje se vodilni niso pripravljeni pogovarjati s sindikati. Kot da še niso spoznali, da morata biti delo in kapital enakopravna partnerja, ki le v sožitju lahko uresničujeta skupne interese.” renco na zahodnih tržiščih. Ta podjetja so Mont Kozje, Elkroj Nazarje in tovarna nogavic Polzela. V teh podjetjih tudi ne kršijo kolektivne pogodbe, res pa je, daje pritisk na delavce močan zaradi velikih in zahtevnih naročil tujih kupcev. Vodstva si maksimalno prizadevajo za ohranitev statusa, ki ga imajo pri tujih partnerjih, in morda prihaja tudi zato do konfliktov med sindikatom in vodstvi. Praviloma se vedno rešijo v obojestransko zadovoljstvo.« Koliko je sindikat sploh lahko uspešen pri svojem zavzemanju za delavske pravice? »Nekatere uspehe sem že naštel. Še enkrat bi izpostavil tistega v Topru, ko smo dosegli, da so delavci kljub vsemu le prejeli nadomestilo za bolezenski izostanek. Res pa je, da so se ponekod vodilni pripravljeni pogovarjati z vodstvi sindikata, drugod pa sploh ne. Kot da niso spoznali nujnosti sožitja dela in kapitala, da morata dva enakopravna partnerja, ki spoštujeta drug drugega in se prilagajata razmeram, reševati probleme v obojestransko korist. V Sloveniji je precej teh stvari porušila doba lastninjenja s svojo zakonodajo in včasih preveč opevanim menedžmentom. Največje krivice se dogajajo v nekaterih manjših firmah in tam, kjer delavci niso dovolj dobro povezani med sabo. To še posebej velja za nekatere dele Konusa, Obutve Celje, Kora iz Radeč in Mika iz Prebolda.« Janez Vedenik Problemska konferenca Skei o problematiki podjetij in socialnem položaju zaposlenih ALI MINISTER NIMA ODGOVOROV NA VSA SINDIKALNA VPRAŠANJA? Delegati Skei iz podjetij kovinske in elektroindustrije so v sredo dodobra napolnili dvorano bivše občine Ljubljana Šiška. Namesto ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje, zaradi katerega so konferenco preložili za teden dni, je prišel le eden od molčečih uradnikov. TVije direktorji so skupaj s sindikalisti kritizirali državno politiko, ki naj bi bila kriva za propad skoraj polovice delovnih mest v teh dejavnostih. Delegati so pozvali vlado, naj prepreči nadaljnje uničevanje podjetij in delovnih mest. Uvodoma je Albert Vodovnik, predsednik Skei, orisal velik davek, ki so ga plačali zaposleni v kovinski in elektroindustriji; večjega niso plačali delavci v nobeni evropski deželi. Omenil je še pobudo delodajalcem o 30.000 novih delovnih mestih, ki jo je Skei sprejel decembra na protestnem zborovanju v Trbovljah, in je bila povsem neuspešna. Prav sedaj namreč izgublja delo še nekaj tisoč delavcev. Menil je, da so ti problemi posledica napačne politike v korist kapitala, ki uničuje delovna mesta. Kritičen je bil tudi do bank, češ da denar namesto za industrijo namenjajo za svojo dokapitalizacijo. S tem pa spodbujajo tudi nepokrito potrošnjo, ki povečuje inflacijo. Obrambno ministrstvo kupuje v tujini, namesto da bi sklenilo dogovor z domačimi proizvajalci, ki zato ostajajo brez dela. Sklad za razvoj opravlja po Vodovnikovem mnenju vlogo likvidatorja. To se je nazadnje pokazalo pri uvedbi stečaja vTamu in Hidro-montaži. Skei bo na čelu vseh protestnikov Vlada, ki vodi takšno politiko, lahko od sindikata pričakuje le stavke in proteste ter celo nerede. Skei se bo po Vodovnikovih besedah postavil načelo vsem protestnikov. Ce vlada ne zna drugače, naj odstopi in reševanje gospodarstva prepusti tistim, ki to obvladajo. Fotografiranje ob podpisu socialnega sporazuma ni dovolj za resničen mir. Janko Puklavec, sekretar združenja kovinske industrije pri GZS, je najprej dejal, da želi konferenci uspeh tudi v imenu predsednika GZS Jožka Čuka. Potrdil je Vodovnikove ocene o uničevanju domače industrije in brezposelnosti. Dodal je, da so nekatera podjetja ostala pri programih izpred petih let, ki jim ne omogočajo konkurenčnega Težje pa doživlja državno regula-tivo, ki ji manjka strategije. »Kar bo, pa bo« namreč ni strategija. Marko Henrik je kritiziral tudi precenjeni tolar, preceneni bencin in umetno zadrževano rast inflacije. Državni aparat seje preveč povečal in se včasih bori le za lastno preživetje. Zala Bitenc z ministrstva za delo je skušala prikazati vladno aktivno politiko zaposlovanja, ki jo izvaja to ministrstvo. Sedaj sta v teku dva programa pomoči podjetjem pri kadrovski in finančni prenovi, vanju je vključeno 11 podjetij. Omenila je tudi pomoč posameznim regijam in posebno organizacijam, ki zaposlujejo invalide. Problematiko invalidov pa bo urejal novi zakon, ki bo podjetja obvezoval k njihovemu zaposlovanju po kvotnem sistemu. Število politikov v Sloveniji se je potrojilo Alojz Zver, predsednik Skei za Pomurje, je najprej očital gospodarski zbornici, da je za podjetja da bodo na Celjskem kmalu imeli peščico graščakov in mnotico tlačanov. Kovinarji podpisujejo v petek Bogdan Ivanovič v imenu delojemalcev in Stane Habjan za delodajalce sta podpisnike kolektivne pogodbe za kovinske materiale, livarne, kovinsko in elektroindustrijo povabila k slav- Jerkič, bomo predstavili v prihodnji številki. Družbo delegatom Skei so delali tudi trije direktorji, namesto dveh ministrov pa sta prišla dva uradnika. poslanca. V Skei in svetu delavcev, govoril je v imenu obeh, se sprašujejo, kako dolgo bo sredi Ljubljane lahko polovica delavcev na čakanju; čakajo tudi novi prototipi avtobusov. Delavci po vsem tem ne verjamejo več v obnovitev proizvodnje, najboljši pa kar odhajajo. V letošnjih prvih štirih mesecih so imeli 400 milijonov tolarjev izgube. Bulca je zanimalo, ali bodo vse to plačali zgolj delavci. V Celju peščica graščakov in množica tlačanov Še bolj črn položaj v podjetju in nasploh na Celjskem območju je orisal Rudi Špes, predsednik Skei Zlatarne Celje. V kovinski industriji na Celjskem je namreč propadlo kar 5.000 delovnih mest.Tekoča izguba Zlatarne Celje se lahko meri kar v milijonih mark, »luknja« se zato veča. Krivdo za položaj v podjetju je Špes pripisal bivšim vodilnim, ki so se pričkali zaradi lastninjenja. Preden so odšli, so ustanovili svoje firme, s katerimi zdaj konkurirajo bivšemu podjetju. Sanacija podjetja . poteka le po zaslugi ministrstva in dveh manjših bank, matično Banko Celje pa zanima le, kaj bi lahko še prodala. Celjska »zgodba o uspehu« kaže, da bo tam kmalu le peščica graščakov in velika množica tlačanov, je zaključil Špes. Še huje je v Podravju, je povedal Edmund Ozimic. Ob delo je kar 15.000 kovinarjev, v stečaj je šlo prek 30 podjetij. V Podravju bi se torej lahko »hvalili« le s tem podatkom. Tudi novo nastala podjetja imajo težave, saj sojih novi podjetniki kupovali na kredit. Ker naj bi tovarne odplačali v petih letih, ne premorejo denarja za plače in regres. Tudi za razvoj nimajo. S pet let starimi prevzetimi programi pa tudi z izžemanjem delavcev na trgu ne morejo biti konkurenčni. Ozi-mič je menil, daje zgodba o uspehu lahko nastala le v prestolnici, saj je pri njih katastrofa. Drago Gajzer, predsednik Skei v Tamu, je orisal probleme, ki kljub dogovoru s skladom in ministrstvom niso bili rešeni pred uvedbo stečaja. Gajzer je menil, da minister, s katerim so se dogovorili, da bo sodeloval na konferenci - datum so celo prilagodili drugim njegovim obveznostim - očitno nima toliko odgovorov kot oni vprašanj. Posebej kritičen je bil do sklada, saj je težil le k Tamovemu stečaju. Vsi tisti, ki so izvajali neuspešno sanacijo, so po njegovih besedah »zajebali kar osem milijard tolarjev«. Položaj v Tamu pa se je kljub temu velikemu denarju le poslabšal. Tamov Skei je za sklad pripravil vse potrebne listine za ureditev položaja zapo- slenih že pred stečajem. Ker na skladu in ministrstvu niso hoteli prisluhniti, so v negotovem položaju tako tisti, ki naj bi dobili delo v novih družbah, kot tudi tisti, ki bodo morali Združitev kovinarjev! Konference se je udeležil tudi Iztok Sabatin iz obalne organizacije kovinarjev. Mogoče so prav zaradi njegove prisotnosti delegati podprli predlog Alberta Vodovnikain vse kovinarje v Sloveniji pozvali k združitvi. O pozivu naj bi razmislili zlasti v Neodvi- dolgb vedo, da je razdrobi Ijenost andikatov le voda na nrlin njihovih partnerjev. * Alojz Zver iz Skei Pomurja je med drugim povedal, da imamo pri nas anarhijo, saj lahko vsakdo tolče po mizi brez posledic. na zavod. Gajzer je bil zelo kritiče tudi do zavoda za zaposlovanje, ce da njegovi birokrati nočejo brezpO' selnim nadomestila nakazati na W odprti tekoči račun, ampak zahtevajo odprtje novega. »S podobnimi problemi in težavami kot drugod se srečujemo tud1 'j' ljubljanskem Rogu,« je nadaljeval predsednik tamkajšnjega SKEI Stane Kušar, zraven pa dodal, da jih »živci-rajo« še nekatera druga kruta dejstva. Izpostavil je predvsem carinsko (ne)zaščito. »Mi potrebujemo za vsako kolo, ki ga izvozimo, ustre-; zen certifikat, uvozniki pa ne. AH drugače povedano: mi se pri uvoza srečujemo z zaščitnimi carinami (drugih držav), uvozniki v našo državo pa ne. In medtem ko se najrazličnejši azijski tigri bohotijo po Sloveniji, naša industrija propada-Še leta 1991 nas je v Rogu delalo 1.200; danes nas je le še 600...« »Če bo šlo tako naprej, bo v Podravju do konca leta že40.000brezposelnih, od tega polovica kovinarjev/1 je povedal Branko Medik, predsednik območnega odbora SKEI Podravja, in pozval predstavnike zavoda za zaposlovanje, naj skušajo z ustreznimi ukrepi takoj urediti status zla; sti tistih, ki se na cesti ne bodo znaša po svoji krivdi. Sodni mlini da prepočasi meljejo... »Včasih pa tudi čudno,« je predstavil še drugo plat sodišč Samo Lah, predsednik sindikata Elektro-kovinarja Laško v stečaju. Kratko je opisal potek dveh licitacij in pojasnil, kako in zakaj je uspela tretja. »Pojavili so se štirje kupej-eden boljši od drugega. Mi smo bia za četrtega, ker je poleg ustrezne vsote denaija ponujal tudi ohranitev delovnih mest. A seje končalo tako, da je .zmagala’ Pivovarna Laško. Ker bi to pomenilo konec Elektro-kovinarja, smo se potožili ministrstvu za gospodarske dejavnosti, to pa nam je odvrnilo, da se v pristojnosti sodišč pač ne sme vmešavata Da bi bila nesreča še večja, se zdaj s Pivovarno dogovarja o najemu ten prostorov prav naš bivši direktor s sodelavci, ki ima največ .zaslug za to, da smo se znašli, kjer smo. • Lah je na koncu še dodal, da dolgo ni bil pristaš stavk; zdaj bi »P°' kazal jajca«... »Jaz jih nimam, imam pa ka) drugega,« je nadaljevala Andrija-na Golob, ki v SKEI bedi nad žensko politiko. »Ker delam v financ3"; apeliram na goste iz vladnih resorp-zaščitite terjatve! Zdaj niso, zat° moramo v tožbe, te se pa vlečejo v nedogled.« In težave se množijo- ■ ■ Na koncu teh (in še številnih drugih) razprav je predseduj oči konfe; renceAlbert Vodovnik skiciral nekaj sklepov s predlogom, naj jih posebna komisija očisti nepotrebnega balasta in precizira, nato pa pošlje ustreznim institucijam in prek medijev^ njimi seznani tudi javnost. Vladi, GZS in Združenju delodajalcev bo konferenca predlagala, naj se takoj začne uresničevati tudi tisti del socialnega sporazuma, ki govori o ohranitv1 delovnih mest. Ministrstvu za obrambo pa bodo poslali v razmislek p°' budo za sodelovanje s slovensko kovinsko industrijo, ki bi lahko pomagalo 12.000 delavcem in njihovim družinam. Franček Kavčič in Damjan Križnik slike Sašo Bernard' nastopanja na tuji trgih. Za napredek bi morali združiti znanje in denar. Morali bi tudi več sodelovati, saj majhna podjetja na tuje trge težko prodrejo. Pri nas pa sodelovanja skoraj ni. Zdaj je zadnji čas za poziv k prenovi industrije. O poindustrijski družbi pa v naši državi ne moremo govoriti, saj je možna šele v državah z visoko razvito industrijo. Ker sindikati postavljajo pravilne zahteve, bi lahko skupaj z gospodarsko zbornico uravnotežili tiste, kijih negospodarstvo postavlja s preveliko lahkoto. Direktor Litostrojeve Tovarne turbin Pavao Hajdinjak je dodal, da pogrešajo pomoč države in bank pri prodaji investicijske opreme. Čeprav brez pomoči, so ostali skoraj edina velika tovrstna tovarna v državi. Skei je po njegovih besedah pri ohranitvi Litostroja odigral pozitivno vlogo. Menilje tudi, naj bi naša država, tako kot sosednja Avstrija, prepovedala, da bi tujci dobili naročila projektov, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev. Marko Henrik, direktor enega od manjših Iskrinih podjetij, je povedal, daje Skei konstruktiven dejavnik v njegovem podjetju, ki ima zaradi izvoza velike težave. naredila veliko premalo. V državi pa je po njegovih besedah anarhija, saj lahko vsakdo, tudi Skei, udari po mizi, pa se vseeno nič ne zgodi. Ob osamosvojitvi je imela naša država 8.000 politikov, zdaj pa jih imamo trikrat več, je dejal. Ko je bil sto dni v bolnišnici, je za čakanje porabil kar 153 ur, samo za bolniški listek je čakal šest ur. Tone Bulc, predsednik Skei v Am-Busu, je razgrnil položaj podjetja, ki so ga na željo sedanjega direktorja prikrivali. V podjetju so v dveh letih zamenjali kar štiri direktorje, tudi sedanji ni pravi. Tisti, ki dajejo denar za sanacijo, ki poteka na podlagi istega zakona kot Tamova, naj bi dali tudi pravega direktoija. O svojih zahtevah so se že pogovarjali z ministrom Metodom Dragonjo, kije dal nekaj obljub. Dosegel je, da so dobili 260 milijonov tolaijev, tretjino tega, kar jim je dolgovalTam. Bulc je govoril tudi o zavlačevanju lastninjenja, ki naj bi bilo v interesu bank in drugih zainteresiranih možnih lastnikov. Med temi pretendenti izstopa zlasti NLB. Medtem ko Am-Bus ne ve, ali bo preživel, se druga hčerinska podjetja bivše Avtomontaže hvalijo zdobrimi rezultati. Najboljše pa gre firmi, ki jo vodi žena vplivnega SKLAD IN MINISTRSTVO IZIGRALA DELAVCE TAMA IN HIDR0M0NTAŽE V ponedeljek je stečajni senat Okrožnega sodišča v Maribom uvedel kar dva stečajna postopka: zaTam in za Hidromontažo.Tako je čez noč ostalo brez dela in zaposlitve blizu štiri tisoč delavcev. Čeprav sta bila oba stečaja pričakovana, je v Maribom novica o tem odjeknila boleče. Mariborčani so dan, ko sta propadli dve podjetji, poimenovali - črni ponedeljek. Sodišče je za stečajnega upravitelja v Tamu imenovalo Mirka Žagarja, ki to funkcijo opravlja že v Elektrokovini in Mariborskem tisku. Stečajni upravitelj v Hidro-montaži pa je Gorazd Zemljič. Čmi ponedeljek je prišel prej, kot so delavci Tama in Hidromontaže pričakovali. V obeh podjetjih so delavci upali, da bodo pred stečajem starih podjetij začele poslovati nove družbe, ki naj bi zrasle iz zdravih jeder. Petnajst novih družb, ki so nastale na zdravih temeljih Tama, je sicer že registriranih, vendar v večini njih še ni stekla proizvodnja. Enako je z Novo Hidromontažo. “Sklad Republike Slovenije za razvoj in ministrstvo za gospodarske dejavnosti sta zavlačevala z urejanjem zadev in nas na ta način izigrala. Stečaj je prišel prej, preden je bil podpisan sporazum med sindikatom, skladom, ministrstvom in Tamovo upravo”, pravi predsednik Sindikata kovinske in elektro industrije v Tamu Drago Gajzer. “Delavci so zaradi tega razočarani in ogorčeni.” “Nove družbe, ki so zrasle iz zdravih jeder Tama, zaradi zavl- ačevanja sklada in ministrstva danes nimajo najemnih pogodb, podpisane pa niso niti depozitne pogodbe z novimi vodstvi. Prav tako nove družbe še niso podpisale pogodb o prevzemu delavcev. Tudi delavci, ki naj bi neprekinjeno nadaljevali delo v novih družbah, nimajo pogodb o zaposlitvi. Odprto je ostalo tudi vprašanje odškodnin za tiste delavce, ki bodo ob stečaju Tama ostali brez dela, saj sta sklad in ministrstvo podpis kar naprej odlagala. Zaradi vsega tega se delavci počutimo izigrane.” Vendar pa sindikalisti še niso vrgli puške v koruzo “Takoj smo navezali stike s stečajnim upraviteljem. Poskušali bomo rešiti, kar se rešiti še da,” pravi Drago Gajzer. V soboto pa jeTam in Hidromon- tažo obiskal minister za delo, družbo in socialne zadeve Anton Rop- ^ vodstvi obeh podjetij seje pogovarja o možnostih, da bi ob stečajuTam3 in Hidromontaže čim manj delavcev ostalo brez zaposlitve. S konkretnimi projekti bi lahko po stečajuTanj3 število brezposelnih zmanjšali za'a ’ število brezposelnih v Hidromon-taži pa za 50 do 100. Pri reševanju problemov zaposlovanja bivših 0®' lavcev Tama in Hidromontaže bo sodelovala tudi posebna vladn projektna skupina pod vodstvo111 mag. Zdenke Kovač. Novim P° djetjem bo pomagala pri prezap0 slovanju, podjetnike bo spodbuja la k prezaposlitvi brezposelnih de lavcev Tama in Hidromontaže, le te pa tudi k samozaposlovanju. ^ SE BODO POSLANCI ŠE ENKRAT POIGRALI Z DELAVSKIMI PLAČAMI? Med državnozborsko obravnavo lani vloženega zakona o minimal-n' plači - pripravila sta ga poslanca SDS v državnem zboru Jože ™čnik in Ivo Hvalica- seje prejšnji teden temperatura krepko dvignila. Predlog tega zakona je, neznano Zakaj, prišel na vrsto dan po sklenitvi socialnega sporazuma za le-tešnje leto, ki ureja tudi višino mi-nirnalnih plač. Bralce moramo spomnili, da je bil podobno kočljiv po-*°žaj tudi lani. Državni zbor je tedaj začel obravnavo zakona o najnižji in najvišji plači, ki gaje vložil Poslanec Miloš Pavlica iz ZLSD. Ker državni zbor ne more sočasno obra-vnavati dveh zakonov o isti zade-V|'je vlada lani proceduralno zadrego rešila tako, daje besedilu zakona Miloša Pavlice dodala še določbe 0 izvajanju in nadziranju lanskoletne Plačne politike. Takšen »cepljen« zakon je bil kasneje tudi uveljavljen. Obravnavo zakona, ki gaje vložil Pred letom, je Jože Pučnik prejšnji leden utemeljil s skrbjo za nezaščitene delavce, ki jim sindikati ne morejo Pomagati. Njegova kolegica iz SLS Metka Karner Lukač je omenjate tudi nekakšne neprave delodajalce. Kritizirala je tudi direktorje, češ da si jemljejo veliko preveč. Menila je tedi, da plač ne bi smel urejati ^nekakšen ekonomsko-socialni svet«. Zakon, ki ga večina označuje Za »Pučnikovega«, je podprl tudi Jožef Kopše, poslanec SPŠ. Nasprotoval mu je zlasti minister za delo Anton Rop, saj bi njegova dolga pot skozi parlamentarno proceduro popolnoma izničila sadove nekajmesečnih napornih in tudi za vlado uspešnih pogajanj o socialnem sporazumu. Zakonu so nasprotovali poslanci ZLSD in LDS. Opozarjali so, da bi bil sprejem »Pučnikovega zakona« v nasprotju z načeli pravne in socialne države in tudi navzkriž z gospodarsko logiko. Minister in drugi so skušali predlagatelje zakona prepričati, naj ga umaknejo, saj je minimalna plača po socialnem sporazumu skoraj tolikšna, kot predlagajo oni.Tisti, ki jim gre le za dobrikanje delavcem, za te predloge seveda niso bili dovzetni. Sele drugi dan razprave v državnem zboru, ko so zagovorniki in nasprotniki zakona izčrpali politične in druge argumente. tudi o svoji morali in razvadah, je večina le odločila, da »Pučnikov zakon« ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Državni zbor torej lahko začne obravnavo paketa zakonov o izvajanju socialnega sporazuma. Gre za zakone: o izvajanju socialnega sporazuma, davku na izplačane plače, davku na firme, prispevkih za socialno varnost, dobičku pravnih oseb, dohodnini in rebalansu proračuna. Njihovo vsebino smo v Delavski enotnosti deloma že predstavili. Predlogi so objavljeni v Poročevalcu državnega zbora št. 18. Izjema je le zakon o izvajanju socialnega sporazuma, ki se nanaša le na poglavje o plačah. Minimalno bruto plače 53.500 tolarjev so po predlogu tega zakona dolžne izplačevati prav vse pravne in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce. Tistim, ki tega ne bodo spoštovali, je zagroženo najmanj milijon tolarjev kazni. Pri izplačevanju pa so delodajalci poleg zakona, dolžni spoštovati tudi kolektivne pogodbe in socialni sporazum. Regres za letni dopust znaša najmanj 102.000 tolarjev, če dopuščajo poslovni rezultati, pa toliko, kot znašajo povprečne plače v gospodarstvu v zadnjih treh mesecih. Agenciji za plačilni promet bodo morali delodajalci mesečno dostavljati podatke o izplačilih po kolektivnih pogodbah in posebej po individualnih pogodbah. Milijonska kazen je zagrožena delodajalcem, ki bi izplačevali prenizek regres ali obračunavali plače v nasprotju s kolektivno pogodbo. Paket zakonov je uvrščen na izredno sejo državnega zbora, kije sklicana za 11. junij. Čeprav so razmere v vladni koaliciji zelo omajane, potrditev paketa zakonov o izvajanju socialnega sporazuma ni vprašljiva. Zaradi lanskoletnih izkušenj in uvodoma omenjenega »Pučnikovega zakona« pa presenečenja tudi tokrat niso povsem izključena. Franček Kavčič VEČINA GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV V PODRAVJU IMA PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI FRITZ SCH0SSER V SLOVENIJI Ta teden je Slovenijo obiskal dolgoletni prijatelj Svobodnih sindikatov Fritz Schosser, poslanec bavarskega parlamenta in predsednik Bavarske zveze sindikatov iz sestave DGB. S predsednikom države Milanom Kučanom seje najprej pogovarjal o reformi pokojninskega sistema. Kot nam je povedal Dušan Semolič, je bil pogovor zelo aktualen, saj se pokojninska reforma pripravlja v obeh državah. Za lanskoletno naj višje priznanje ZSSSseje Schosser kolegom zahvalil z željo, da bi njihovi problemi čimr prej prišli k nam. Po vsem svetu namreč govorijo, da nemški delavci najmanj delajo, zaslužijo pa največ. Po podelitvi priznanja je aktivistom ZSSS predaval o socialni politiki v Nemčiji in drugih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene. Vse kar je povedal, bomo obširno predstavili v prihodnji številki Delavske enotnosti. F. K., sliki Mark Filles PALOMA DELAVCEV NI ODPUŠČALA, SANACIJA VSEENO NA DOBRI POTI “V Zvezi Svobodnih sindikatov smo lahko zadovoljni s tem, kar smo uosegli na pogajanjih o socialnem sporazumu,” so poudarili člani °pniočnega odbora Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Podra-VJU, ko so se prejšnji teden sestali v Mariboru. Na seji so ocenili, da Tscina gostinskih in turističnih podjetij v Podravju ne bodo imela pro-temov z uresničevanjem podpisanega socialnega sporazuma. Izjema Je morda le podjetje Gastro-Interfoot, ki ga že sedaj pestijo hude go-P°darske težave. “V Hotelu Slavija, kjer nas je 80 ‘^Poslenih, imamo od aprila naprej Pteče po kolektivni pogodbi. Pred tem mo imeli nekoliko nižje, ker nas je omejevala zakonodaja. Vodsto po-Jetja si je sicer v dogovoru s sin-.te atom prizadevalo povečati plače, endar se ni dalo storiti nič, dokler I ye'jal stari socialni sporazum. Sedaj Ip izhodiščna plača v našem podjetju iv'19? tolarjev,” je dejala Jožica V^vič iz Hotela Slavija. “Delavci smo °mli že tudi 80.000 tolarjev regresa, Tigi del pa bomo dobili do konca jumja. Izvolili smo že svet delavcev, 1 Pa bo začel delovati šele po kon-anem lastninskem preoblikovanju podjetja. Prvo soglasje k programu temnjenja smo že dobili, sedaj pa h„i mo na dmgo. Kakor kaže, bomo n *.avc' okoli 13-odstotni lastniki Podjetja." v težav z lastninjenjem pa imajo Poh St'čno gostinskem podjetju ..j orje v Mariboru, največjem go-iškem in turističnem podjetju na tem koncu Slovenije. ^er Slovenija še nima ustreznega ni „°"a 0 igralništvu in ker v okvi-“tega podjetja deluje tudi igral-Pori' Seie lastninsko preoblikovanje Dr. JetJa povsem ustavilo. Čeprav o ustvari z igralništvom samo mteodstotkov prihodka, še nismo oddati niti prvega programa astninjenja,”je dejal Branko Spro-p..,lz poshnsko-turističnega podjetja bnri^6' 'Dolavci so zaskrbljeni, da nn„° 17-gubili certifikate, ki jih hra-rJH.za t0> da bi jih vložili v lastno D(VWJe'Veasih se delavci Pohorja ry »mo kot državiiani Hmcrf*. vrstp. 8a zakona.”' 86 n' Spreje' ustrezne- Dn«e!aVCem Pohorja, ki nameravajo lahko ' Ve,Činski lastniki P°djetja, zavlačevanje sprejetja zako- na o igralništvu, povsem prekriža račune. “Delavce je težko prepričati, naj hranijo certifikat za to, da ga bodo vložili v turistično-gostinsko podjetje Pohorje, če medtem nekateri delavci, ki so certifikat vložili v druga podjetja, že prejemajo dokaj visoke dividende. Poleg tega delavci na posebnem računu zbiramo tudi sredstva za notranji odkup. Delavci so čedalje bolj zaskrbljeni, kaj bo s sredstvi, ki so jih privarčevali. Ali bo državni zbor še pravi čas sprejel zakon o igralništvu in nam omogočil, da lastninsko preoblikujemo svoje podjetje? V podjetju imamo za to vse pripravljeno.” Delavci v Pohorju imajo plače po kolektivni pogodbi. Akontacijo regresa so že dobili, razliko do regresa po socialnem sporazumu pa bodo prejeli v kratkem. “Naše podjetje je ravno te dni odprlo tudi novo termalno kopališče Fontana, ki je eno najsodobnejših v tem delu Evrope. V njem bo odprtih 60 novih delovnih mest,” je dejal Sprogar. Podjetje za družbeno prehrano Stroking, ki zaposluje 24 delavcev, pa z lastninjenjem nima več problemov. Njegov lastnik je podjetje IGM Hoče. “Delavci v Strokingu prejemamo plače po kolektivni pogodbi, v kratkem pa pričakujemo tudi regres,” je dejal predsednik sindikata iz tega podjetja Danilo lrgolič. Po podatkih Šimeta Uremoviča iz Kompasa v Mariboru, ki je hkrati tudi predsednik območnega odbora . Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Podravju, tudi delavci v Kompasu prejemajo plače in druge prejemke po določilih kolektivne pogodbe. Najtežje je sedaj delavcem Gastro-Interfoota bivšega obrata družbene prehrane v Tamu. Močno ga je pri- zadelo zmanjšanje števila zaposlenih vTamu, pred časom pa jim je tudi pogorela restavracija. Po besedah sekretarja sindikata delavcev gostinstva in turizma Ivana Juršeta se Gastro-Interfood bori za preživetje. Delavci so zato pristali, da bodo plače do konca junija za 20 odstotkov zaostajale za kolektivno pogodbo. Delavci ne vedo, kdaj bodo prejeli regres. “Delavci se zavedajo, da bi stavka podjetje pahnila v stečaj. Ker bi radi ohranili delovna mesta, doslej niso stavkali. Vprašanje pa je, kaj bodo prinesla pogajanja in kako se bodo delavci odločili po 30. juniju,” je dejal Jurše. Na seji območnega odbora Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Podravju so sprožili tudi postopek evidentiranja novega sekretarja območnega odbora. Ivan Jurše je namreč medtem prevzel še delo sekretarja republiškega odbora tega sindikata. Tomaž Kšela V teh dneh, ko seje izteklo prvo leto sanacije Palome iz Sladkega Vrha je vodstvo podjetja z mag. Zvezdanom Žlebnikom na čelu sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznanili z rezultati poslovanja Palome. Pred letom dni je imela za več kot 5 milijard tolarjev dolgov, žiro račun podjetja pa je bil blokiran v višini 1,3 milijarde tolaijev. Podjetjeje mesečno prodalo za okoli 700 milijonov tolarjev proizvodov, izguba pa se je vsak mesec povečala za 240 milijonov tolarjev. Zaradi likvidnostnih težav so bili poslovni partnerji čedalje bolj nezaupljivi, zato sta bili v Palomi moteni oskrba z repromateriali in proizvodnja. Ker podjetje zaposlenim ni redno izplačevalo plač so delavci stavkali ter organizirali protestni shod pred občino v POLOŽAJ MERCATORJEVIH DELAVCEV NAJ SE NE BI POSLABŠAL Kot nam je povedal Sandi Bartol, sekretar sindikata delavcev trgovine, je uprava poslovnega sistema Mercator z zunanjimi strokovnjaki pripravila paket novih aktov, ki spreminjajo temelje plačne politike v podjetju. Konferenca sindikata poslovnega sistema je oblikovala posebno komisijo, ki je pregledala zlasti predloga pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter o plačah, nadomestilih in drugih osebnih prejemkih. Komisija je poleg pripomb na omenjene akte pripravila predlog elementov podjetniške kolektivne pogodbe in predlog dogovora med sindikatom in upravo. Komisija in sindikalni zaupniki Mercatorja so na sestanku 3. junija odločno zavrnili namero uprave, da bi pravice delavcev urejal le pravilnik. To problematiko lahko po njihovem mnenju ureja le podjetniška kolektivna pogodba. Kot sporno so ocenili razporejanje delavcev v razrede in znižanje izhodiščnih plač ob velikem povečanju stimulacije, o kateri pa bodo odločali le šefi, ki bodo ocenjevali delavce. Sindikat delavcev trgovine pričakuje, da bo nadzorni svet, ki se bo sestal 10. junija, sprejel njegove predloge in s tem dokazal, da želi s sindikatom dejanske partnerske odnose, nam je povedal Bartol. F. K. Šentilju. Mnogi gospodarski analitiki so bili v zvezi z usodo Palome črnogledi in napovedovali njen propad. Leto dni kasneje so razmere zelo drugačne. Paloma še vedno zaposluje 1920 ljudi, odpustila ni niti enega trajno presežnega delavca. Število zaposlenih seje sicer zmanjšalo za 284, vendar samo z mehkimi metodami.Tistimdelavcem, ki so prostovoljno prekinili delovno razmerje, je Paloma zagotovila dostojno odpravnino. Vsi zaposleni redno prejemajo plače. Te so sicer še vedno nekoliko nižje od določenih v kolektivni pogodbi, vendar pa se povečujejo v skladu z določili socialnega sporazuma, ki ga je vodstvo podjetja podpisalo s sindikati. Paloma že sedmi mesec posluje brez izgube iz tekočega poslovanja. Trenutno mesečno proda za milijardo tolaijev svojih proizvodov, od tega 75 odstotkov na tujih trgih. Posebej pomembneje, daje uspela urediti svoje odnose z upniki. Z bankami je vodsto uspelo skleniti dogovor o reprogramiranju dolgov. V zadnjem letu je poravnala četrtino starih obveznosti do domačih dobaviteljev, z drugimi dobavitelji pa seje vodstvo podjetja prav tako dogovorilo o reprogramiranju starih dolgov. Tudi tuji dobavitelji so pokazali velik interes za nadaljnji obstoj Palome, saj sta dve tretjini tujih upnikov reprogramirali dolgove, preostale obveznosti do tujih partnerjev pa podjetje redno poravnava. Letošnje prvo četrtletje je Paloma zaključila s spodbudnimi rezultati. Obseg proizvodnje, izražen v denarju, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 6 odstotkov, fizični obseg proizvodnje pa je bil ob 11-odstotnem zmanjšanju zaposlenosti manjši za 12 odstotkov. Četrtletni izkaz uspeha v Palomi je pokazal pozitiven rezultat. Boljše poslovne rezultate dosega Paloma tudi na področju trženja, saj je na zaposlenega delavca do konca marca letos ustvarila za okoli 20 odstotkov večji prihodek kot v enakem obdobju lani. Hkrati so porabili za 20 odstotkov manj surovin in materiala na enoto proizvoda kot na začetku lanskega leta. V vodstvu Palome se zavedajo, daje kljub težavam treba investirati v posodabljanje proizvodnje in v projekte za varovanje okolja. Po besedah mag. Zvezdana Žlebnika bodo v kratkem investirali okoli dve milijardi tolarjev v novo tehnologijo, za ekološke projekte pa bodo namenili milijardo tolarjev. Uspeli so sanirati tudi razmere v podjetju Paloma West v Frankfurtu in v podjetju Paloma Nord v Stockholmu. Preko obeh podjetij, kiju že leto dni upravljajo iz Sladkega Vrha, so uspeli izvoziti skoraj 50 odstotkov svoje proizvodnje. Država je v začetku maja dokončno odločila prenesti družbeni kapital Palome na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Ta bo Palomo prevzel v upravljanje v tednu ali dveh, nadaljnje vodenje in saniranje podjetja pa so predstavniki sklada že ponudili mag. Zvezdanu Žlebniku. V zadnjem letu so se torej razmere v Palomi temeljito spremenile. “Paloma, kije bila pred letom dni tik pred propadom, sedaj pomembno prispeva k izboljševanju podobe slovenskega gospodarstva. V Sloveniji je malo podjetij, ki se lahko pohvalijo, da bodo letos z izvozom ustvarila več kot 100 milijonov mark prihodka,” pravi mag. Zvezdan Žlebnik. Tomaž Kšela 6. junija 1996 KAJ DELAJO _____ ^ ' V republiških odborih SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Izhodiščne plače za maj 1996 V skladu z 58. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. 1. RS, št. 12/91 in 71/94) podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti skupno objavljamo izhodiščne bruto plače za mesec maj 1996: Tarifni razred Zahtevnostna skupina Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. enostavna dela 1,00 45.575 II. manj zahtevna d. 1,12 51.044 III. srednje zaht. d. 1,25 56.969 IV. zahtevna dela 1,45 66.084 V. bolj zahtevna d. 1,60 72.920 VI. zelo zahtevna d. 1,90 86.593 VII. visoko zaht. d. 2,25 102.544 VIII. najbolj zaht. d. 2,60 118.495 IX. izjemno pomembna najbolj zahtevna d. 3,10 141.283 Eskalacija: 2,6%. Predsednika pogajalskih skupin: za delodajalce: Stane Habjan za delojemalce: Bogdan Ivanovič KNG - Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije V gosteh kolegi z Madžarske Steklarno Luminos v Slovenski Bistrici je na povabilo Sindikata kemije, nekovin in gumarstva Slovenije konec minulega tedna obiskala delegacija Sindikata kemije Madžarske, v kateri sta bila predsednik tega sindikataLajos Focze in podpredsednik Gyorgy Pasztemak. Delegacijo, ki je bila v Sloveniji tri dni, so v steklarni sprejeli direktor Iztok Vreš, predsednik sindikata Jože Bulf, sekretar republiškega odbora KNG Franjo Krsnik in sekretar območnega odbora ter sekretar sindikalne pisarne v Slovenski Bistrici Dušan Detiček. Goste z Madžarske je najbolj zanimalo, kako so v postopku privatizacije delavci postali 60-odstotni lastniki steklarne, saj je to na Madžarskem, kjer so večino podjetij poceni pokupili tujci, redkost. Gostitelji so madžarski delegaciji predstavili tudi delovanje sindikata, sveta delavcev in skupščine delničarjev. Gosteje zanimalo tudi, kako podjetje posluje, kakšne plače imajo delavci, kako podjetje skrbi za varstvo pri delu in kakšna je socialna varnost zaposlenih. -r y V območnih organizacijah _______________________* Podravje Seminar o politiki plač Območni odbor Sindikata obrtnih delavcev v Podravju je konec maja v počitniškem domu Zarja na Pohorju pripravil seminar za člane območnega odbora in sindikalne zaupnike. Seminar sta pripravili predsednica in sekretarka območnega odbora Lidija Dumanič in Branka Jurak. Na seminarju, na katerem je sodelovalo več kot 20 udeležencev, je tekla beseda o politiki plač, o delovnih pogojih in delovnem času ter o pravicah delavcev v zvezi s tem. Udeležencem seminarja je o politiki plač spregovorila sekretarka območne organizacije ZSSS Vekoslava Krašovec, ki je po uvodnem razmišljanju odgovarjala tudi na konkretna vprašanja. V drugem delu seminarja pa so udeleženci razpravljali o tem, kako postati uspešen sindikalni zaupnik. V zvezi s tem so se seznanili tudi z izkušnjami, do katerih so se dokopali člani sindikalnega študijskega krožka, ki so se ukvarjali s to temo. „ „ Sindikalna lista junij 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 44.802,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.201,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje januar-marec 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 72.039 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 36.020,00 - za 20 let 54.029,00 - za 30 let 72.039,00 2. Nagrada ob upokojitvi 216.117,00 3. Solidarnostne pomoči 72.039,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. sindikalni mm iiil| Himni ji" ni| jim| mi iimi Hi| |i" NA POTEZI JE VLADA vno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja. A kot že rečeno, je zdaj na potezi vlada. Če bo na redni tiskovni konferenci po četrtkovi seji (6. 6.) obvestila javnost, daje usklajene }dbe ‘eSc a ' .v- - - B | In vendarfn Po radijskih poročijih je v sredo zjutraj v prenekaterem sloven- predloge sprejela, bo v petek normalen skem domu zavladalo čudno razpoloženje: medtem ko je po odložitvi pouk in stavka ne bo več potrebna, za četrtek napovedane učiteljske stavke domala vsem staršem od- V nasprotnem primeru pa od petka leglo* je večina šolarjev glasno zaklela, učitelji pa so se z mešanimi naprej do preklica ne bo pouka v vseh občutki odpravljali v službo. Vendar bo negotovost trajala vsaj še tistih osnovnih, srednjih in glasbe-en dan: če vlada na današnji seji (četrtek, 6.6.) namreč ne bo potr- nih šolah ter domovih, kjer so se pe-dila usklajenih predlogov pogajalskih skupin sindikatov in vlade, dagogi odločili za stavko, se bo jutri (7.6.) začela stavka, ki bo trajala do preklica. »Nocojšnji, peti krog pogajanj ni bil le najdaljši, temveč tudi najbolj Na zadnjih pogajanjih, ki so se sindikatov po sedmih urah le podpisali konstruktiven. Pomembneje, da smo začela v torek ob treh popoldne, doslej sporni dodatek v višini 0,35 sporazumno dosegli ravni, ki tudi končala pa ob desetih zvečer, sta po- oziroma 0,4 količnika. Vse dodatke, z vidika makroekonomske politike gajalski skupini vlade in učiteljskih tudi splošnega in tistega za univer- države omogočajo normalno izpelja- zitetne predavatelje, usklajene že v vo proračunskega leta. Po naših prejšnjih krogih pogajanj, pa naj bi ocenah dogovorjeno pomeni 2,8- v polovičnem znesku pedagogi začeli odstotno rast mase plač v šolstvu, dobivati s 1. avgustom, v tričetrtin- okoli dve milijardi tolarjev, kar ne skems 1. septembrom, v celotnem rušizastavljenihrazmerij,«jevtorek pas 1.oktobrom 1997.Napredovanje pozno zvečer povedal Tone Rop. v plačilne razrede naj bi začelo veljati Vodja sindikalne pogajalske skupine s 1. marcem 1997, če pa parlament Branimir štrukelj je dodal: »Verja- spremembe zakona o razmeijih plač mem, da bo vlada tak usklajen pre- v javnem sektoiju ne bi sprejel, bodo dlog sprejela in da stavka ne bo več skladno s podpisanim sporazumom potrebna...« začeli ustrezno spreminjati kolekti- d. K. premik** Končno plače? Ta teden je novi direktor Agrotehnike Franc Sladič s sindikatom podjetja in stavkovnim odborom podpisal dogovor o zagotavljanju socialnega miru v podjetju. Na njegovi podlagi bodo zaposleni do 10. junija prejeli zamujene plače za februar, marec in april. ■O izplačilu plač za maj pa se bodo partnerji dogovorili do 18. junija. Odslej naj bi plače bile 95-odstotne. Razliko do 100-odstotnih plač naj bi zaposleni uporabili pri lastninjenju. S podpisom tega dogovora sta se predsednik stavkovnega odbora Andrej Babnik in predsednik sindikata Tone Emeršič obvezala, da v podjetju ne bodo stavkali. Tudi prerazporejanju delavcev naj ne bi nasprotovali. Kot nam »»KS? vor, bo listina veljala šele ko jo bo podpisal tudi Iztok Svetin, predstavnik Sklada, ki je večinski lastnikAgrotehnike. »Sindikat delavci,, vnosti energetike Sloi (SDE)je preložil za j&pj tek (6.6.) napoved*T op, vko!« nam je tik m ki ključkom redakcije«! tih nje številke Delavski t nosti sporočil Franci kj predsednik predseds; leti stavkovnega odbor? m Po njegovih besedah W dika!neorganizacije, podjetjih elektrogosP Poi stva v torek z diN1 °} uskladile in parafirale v,,.,,..*,....... ..... . •* :.'***c diščne plače, ki nap n ~, za 6,39 odstotka „ aprila lani, v sredo $ Sra ne pa se je začel t# ^ pogajanj za sklenile' . i.. izračunal ^ urad RS, se*11 nih košaric Zf so bile objavlr. <2 u uue oujur-j ag0 razlikujejo cQr‘( 2,74 odstop pričakovano1 nja. j^tno Sh,i Izračun: Strokovna alužba Sveta ZSSS Ob 4. Juniju, dnevu gradbincev Nat ponovimo leto 1936? so oblikovane kot mnogokratnik poprečne plače in izplačevane $\id,a™ delodajalci sprejeli pogoje iz predlagane kolektivne Ob zgornjih trditvah, ugomitvah in ocenah se zastavlja vprašanje. . ^Mj^^liHp^o^ tete ste ffctoiziranem delovanju članstva in organizacije. Po že skoraj dve leti trajajočih pogajanjih se ustvarja vtis, da mi jSanaSnie stanje v gradbeništvu v Sloveniji je mogoče pove- tisti, ki bi v prvi vrsti morali skrbeti za gradbeništvo, njegov razvoj. da« Z/ mnjem,.m do8°fl V le‘U I9i6' KljUb inskemu zmernemu tehnološko m kadrovsko prenovo. Predvsem skrbtjo.da se stanje J«; ^ se še naprej slabša. prek JZjih inštitucij blokira mehanizme kontrole in nadzora. . ?rav tako se poslabšuje socialni in gmotni položaj zaposlenih. Tudi sicer država ne zagotavlja elementov gospodarske polt-nCM Z?0 Ptiče gradbenih delavcev na repu plač v Sloveniji. Vse več tike in inštrumentarija, ki bi gradbenim podjetjem zagotavljal ed\ ^ ^‘ih, ki jim goži odprta brezposelnost zaradi propada ali razpada enakopravno nastopanje na tržišču, enake tržne pogoje za vse ofS tf°djetja. Veliko delavcev tujih državljanov izgublja ob prezapo- družbe in podjetja. Se posebej tako sindikati kot tudi delodajal- aii «vjpravico do zdravstvenega zavarovanja družinskih članov. V ci pogrešamo ukrepe, ki bi preprečevali nelojalno konkurenco, ije< ^venskem gradbeništvuje še naprej skorajda ustavljeno tehnološko nezakonita zaposlovanja, delo na črno. Iff®"’''-'-”' |......’ - ‘ -------------.............K.. Gasilske »dirke« ,| °lflicna gasilska enota Krško je v soboto organizira! nj5!, °v,1o-športno tekmovanje poklicnih gasilcev Slovenije. Čeprav J tekmovališčih pri osnovni šoli Jurija Dalmatina sonce pri-^4 ijk8'0 kot za stavo, so specialisti v gasilskih veščinah in šport- ila 14. !eprav 4^slavnostni otvoritvi pred ■ dj l^im domom v Krškem so |lšph'vence pozdravili Bojan iWn;k' d‘rektor republiške *** Ut Za zašcito in reševanje; stri Uti-0 Soršak, v. d. direktorja “ u'Cnegasilskeenote Krško, in ki bi moral biti slehernemu sindikatu tuj, prav razumeli, vodstvo sindikata ljubljanskih gasilcev moti, da igre potekajo preveč v okviru ZSSS, katere člen je Sindikat gasilcev Slovenije. Ta pa . V.;:**;:-, ■ .. «i is kjj^gasilske enote Krško, in združuje vse izvenljubljanske 'l$k ^r'*>ar» predsednik Ga- poklicne gasilce. (j.6 zyeze Krško. Na otvoritvi Pokale in priznanja najuspeš-f! er sedanji poslanec Franci nejšim ekipam je podelil Miran nekakšen krušni oče Bogataj, državni sekretar v mi- =s:f-sSiSiisi ...:;s.: -uitMiS------------------------------------------------ Naporno je bilo tudi za gledalce Čeprav so se skušali skriti v senco, so bili po končanem tekmovanju večinoma bolj utrujeni kot tekmovalcu ['.j., *—j neKaKsen Krušni oce isogaiaj, orzavni seKreiar v mirita poklicnih gasilcev. Igrala nistrstvu za obrambo in poveljnik Mi na P^a^t ki nadaljuje civilne zaščite. Poleg Novogori-n vc®v Slovenije obvestil, da jih tradicionalna priznanja. Prejeli so ^ iju’ker prejšnja tekmovanja po jih: Drago Počkar, sindikalni IjalVem mnenJu nis0 predsta- zaupnik iz ZGRZ Sežane, Zlatko ^ Poklicnih gasilcev, ude- Zajc iz ZGRD Nova Gorica in s jZal1 so se jih tudi člani Zve- Andrej Knehtl iz ZGRS Maribor, 'je i/odn'h sindikatov Slove- Za uspešno organizacijo iger je likoi'-1 nam Je Povedal Miloš dobila priznanje tudi sindikalna Icev iji’ sekretar Sindikata ga- organizacija PGE Krško; sprejel n. Sloveni mil vnHctvn no in rtinn '70iir>nilz- iTronn C'nfin I ^ |Cev r.’ a^*eiai oinuiKaia ga- __0----------------------, itnn ,.ovenije, mu je vodstvo gaje njen zaupnik Franc Četin »d^ojueg3 sindikata tudi po- "’ ' ' ' ' " ' aiuuiivaia iuui jju- ' da so delovno-športne igre - Radikalne. Če smo zaplet, Prihodnje igre bodo v Prekmutju, verjetno v Ljutomeru. EK. V tekmi s Celjani, ki so vodili do zadnje minule, je lendavsko ekipo rešil golman, ubranil je kar tri sedemmetrovke. Njegov celjski kolega, ki je med tekmo ubranil več deset žog, je takole izpustil eno od odločilnih sedemmetrovk. P M ^neit?0 110 uv°dno tekmo v nogometu prišli Mariborčani in Krčani. , ^shpi'„ ^agovalci so imeli z domačini veliko težav, dobili sole z 2 : 1. 'fovzovai0*1 Celjane. V finalu pa so bili boljši še od Goričanov, nce CT,V druge skupine, ki so na svoji poti izločili Jeseničane in Sin ™enajhiul , kot dobrega golmana. Ker je njegova gasilska enota pre-za n°gometno ekipo, se tokrat žal ni mogel izkazati. Tekma v gasilski disciplini je bila najbolj zagrizena. Obilo dela so imeli tudi sodniki, ki so morali natančno pregledati, kako so 200 metrov dolgo pot pretekli po trije člani vsake ekipe. Dva sta si morala med tekom na hrbet nadeti nahrbtnjačo - nekakšen mini rezervoar, napolnjen z vodo -, montirati ročnik in s curkom vode zbiti na drog postavljeno prazno konzervo laškega piva. Eden od tekmovalcev je moral v krog vreči reševalno vrv. Zadnji tekmovalec, ki je tudi na naši sliki, je moral le še natakniti končnik in ga premakniti čez ciljno črto. Ravenčani so na cilj pripihali v 43,7 sekunde, za prestop enega od prehitrih tekmovalcev pa so jih strogi sodniki kaznovali s pribitkom petih točk. Njihovi tekmeci so opozarjali tudi na odpete uniforme, vendar sodniki tega niso upoštevali. KAJ DELAJO V drugih sindikatih j Policijski sindikat Slovenije Kakšna je druga plat medalje Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki DE, je Policijski sindikat Slovenije (PSS) poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o nadzoru na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ocenil za »ne povsem korektno«. Zakaj? Računsko sodišče je ocenilo, daje MNZ na nezakonit način in nepravilno določalo dodatek za delovno dobo, ker je upoštevalo beneficirano delovno dobo. Pri tej ugotovitvi seje opiralo na določbi zakona o delavcih v državnih organih in kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Spregledalo pa je določbo 2. odstavka 8. člena Pravilnika o plačah in drugih prejemkih delavcev MNZ: »Za delovno dobo po prejšnjem odstavku se šteje pokojninska doba po predpisih o pokojninskem zavarovanju.« Pravilnik je izdal minister za notranje zadeve 1. 8. 1994 in še vedno velja. Po mnenju PSS je računsko sodišče z ugotovitvijo v svojem poročilu: - tolmačilo pojem »delovne izkušnje« v zakonu o delavcih v državnih organih kot dejansko delovno dobo in iz takega tolmačenja izpeljalo ugotovitev o nepravilnosti oziroma nezakonitosti določanja dodatka za delovno dobo v ministrstvu. Za uradno razlago zakona je pristojen zakonodajalec - državni zbor, nikakor pa to ni računsko sodišče; - obšlo navedeno določbo pravilnika, čeprav je bilo nanjo opozorjeno. Presojalo je, kateri predpis velja v ministrstvu, in praktično presodilo, da pravilnik ne velja. S tem ga je razveljavilo, kar pa ni v njegovi pristojnosti. V PSS sodijo, da pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev MNZ še vedno velja, vključno z določbo 2. odstavka 8. člena, in da delavcem pripada dodatek za pokojninsko delovno dobo po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Odločitev pa prepuščajo sodišču... Dalje, ministrstvo naj bi na neprimeren način določalo dodatek za pooblaščenost. PSS sodi, da takšno mnenje računskega sodišča ni točno. Dodatek za pooblaščenost in beneficirana delovna doba sta posledica statusa pooblaščene uradne osebe. Pridobijo ju lahko samo delavci, kijih minister določi za pooblaščene uradne osebe. S tem so jim naložene posebne (policijske!) dolžnosti in pooblastila pri opravljanju službenih nalog, opredeljena v III. delu zakona o notranjih zadevah. »Računsko sodišče navaja tudi primer godbenika, ki je imel status pooblaščene uradne osebe. Razumeti ga je mogoče kot nepravilnost. Pripominjamo pa, da zakon o notranjih zadevah v 23. členu določa policijsko godbo kot posebno policijsko enoto (!), in opozarjamo na njegov 46. člen, ki med drugim določa, da so delavci policije pooblaščene uradne osebe. Nesporno so to tudi godbeniki - delavci policijske godbe kot posebne policijske enote,« ugotavlja izvršni sekretar PSS Zdravko Melanšek in dodaja, da je jedro problema pač v takih določbah zakona o notranjih zadevah; ocenjevanje števila delavcev s policijskimi pooblastili pa najbrž ni v pristojnosti računskega sodišča... Še bolj pa PSS preseneča, da ni bila odkrita nobena nepravilnost pri obračunavanju nadur. »Nad to ugotovitvijo smo začudeni, ker se nadure obračunavajo nepravilno,« so zapisali in utemeljili: »Umapostavka se izračunava na podlagi osnovne plače delavca, namesto da bi se izračunavala na podlagi vrednosti za redno delo (poln delovni čas). Zaradi takšnega izračunavanja je nadura kriminalista (s 30-odstotnim dodatkom vred) vredna manj kot ura rednega dela.« V poročilu računskega sodišča tudi ni mogoče zaslediti ugotovitve, da bi bile odpravnine ob upokojitvi določene nepravilno. In vendar se je to dogajalo v obdobju nadzora računskega sodišča! Odpravnine so se določale od neto plače delavca, čeprav določbe zakona o delavcih v državnih organih oziroma zakona o notranjih zadevah vsebujejo pojem »plača«, kar se razume in tolmači kot bruto plača. Višje delovno in socialno sodišče je tako presodilo že v letu 1995... D. K. ma.AVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana. Dalmatinova 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC JUNIJ 1996 Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM «12,91% Obrestne mere ža bančne vloge : občani pravne osebe hranilne vloge na vpogled : vezane vloge: - do 30 dni - od 31 do 90 dni - od 91 do 180 dni - od 181 dni do enega leta -nad 1 leto 2.00% T+0% = 12,91% T+6% = 19,68% T+7.5% = 21,38% T+0% = 12,91% T+5% = 18,56% T+5.5% = 19,12% T+6% = 19,68% T+7.5% = 21,38% Obrestne mere za posojila : občani obročna posojila na: - 6 in 12 mesecev pravne osebe -15,18 in 24 mesecev T+ 9,82% = 24,00% T+ 10.71% = 25.00% T+ 11% =25,33% T+ 12%= 26,46% OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO. ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov, društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev.: 061 316-881, 312098. Pričakujemo vaše sodelovanje. S spoštovanjem i«-i i ti: DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. 1 J^PJ^ANA, Dalmatinova 4 •ih.i . m Na obisku pri Nemcih Delegacija vodstva PSS je bila na dvodnevnem obisku pri Policijskem sindikatu Nemčije, ki z več kot 200.000 člani združuje večino zaposlenih v nemški policiji. Za PSS je bil obisk še posebej pomemben zaradi pravočasnega vključevanja v tokove urejanja policijskih zadev Evropske unije in zaradi približevanja slovenskih policistov standardom v srednji in zahodni Evropi. D. K. sms 8 6. junija 1996 Kritične pripombe k strategiji razvoja malega gospodarstva KAKO DOSEČI VISOKO ZASTAVLJENE CILJE Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je na pritisk podjetnikov in obrtnikov izdelalo strategijo razvoja malega gospodarstva in jo pred približno mesecem dni dalo v javno razpravo. Država namerava pospeševati razvoj malega gospodarstva tudi s proračunskimi sredstvi in je v ta namen pripravljena nameniti približno 9 milijard tolarjev, deloma iz proračuna, deloma iz sredstev, zbranih od privatizacijskih kupnin. Država tudi meni, da se bo v naslednjih nekaj letih zlasti razmahnilo podjetništvo; leto naj bi do leta 2000 podvojilo svoj delež v ustvarjanju družbenega proizvoda. Obrt naj bi se razvijala malo počasneje, bi se pa v njej novi delavci zaposlovali hitreje kot v drugem malem gospodarstvu. Napovedi za malo gospodarstvo so torej ugodne, odmevi iz javne razprave pa kažejo, da zlasti podjetniki in obrtniki s strategijo razvoja, kakršna je ponujena, niso zadovoljni. Marta Turk: Podjetniki imamo samo zamisli in programe, ne pa tudi dovolj denarja. Zato potrebujemo pomol države, zato je za nas strategija važna, zato potrebujemo sklad za razvoj malega gospodarstva. O njej so nedavno govorili na upravnem odboru Gospodarske zbornice in našteh precej več slabih kot dobrih strani strategije. V prid strategiji je bilo pravzaprav samo stališče, da malo gospodarstvo, ki ima samo ideje in programe, ne pa tudi dovolj denarja, potrebuje strategijo in sklad za razvoj malega gospodarstva. Zamisli predstavnikov gospodarstva, kako izboljšati strategijo razvoja malega gospodarstva, lahko razvrstimo v dve skupini, na splošne pripombe izjavne razprave v gospodarskih zbornicah ter na pripombe neposredno prizadetih, podjetnikov in obrtnikov. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice, je predstavil stališča te organizacije do strategije razvoja malega gospodarstva. »Strategija ne daje realnih predlogov, kako doseči v njej postavljene cilje,« je dejal. »Stanje v malem gospodarstvu in gospodarstvu nasploh je sicer posneto pravilno, vzroki zanj pa ne. Posledica so predlagani ukrepi, ki ne zago- Želja slovenske tehniško-naravosiovne inteligence SOOBLIKOVATI STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE Člani Slovenskega akademijsko tehniško-naravoslovnega društva SATENA so se konec minulega tedna zbrali na svoji skupščini v Mariboru in po strogih znanstvenih kriterijih izvolili prve člane Inženirske akademije Slovenije, ustanovljene pred letom dni. Gre za zgodovinski dogodek, saj so z izvolitvijo članov inženirske akademije položeni temelji za organizirano delovanje slovenske tehniško-naravosiovne inteligence po vzoru tehniške inteligence na Švedskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in drugih razvitih državah, pa tudi na Madžarskem, Hrvaškem in še v nekaterih drugih državah v tranziciji, kjer je tehniška inteligenca ustanovila lastne akademije. Po besedah predsednika Satene in prvega predsednika Inženirske akademije Slovenije akademika prof. dr. Janeza Peklenika je tehniška inteligenca pri nas sicer do neke mere že vključena v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, vendar pa potrebe časa, še zlasti pa prizadevanja za hitrejši in uspešnejši tehnološki, gospodarski in znanstveni napredek Slovenije, narekujejo tudi ustanovitev Slovenske inženirske akademije. Ta bo s svojo razgledanostjo, kritičnostjo, kompetentnostjo in inženirsko odločnostjo posegala v razprave o najusodnejših strateških, razvojnih in gospodarskih vprašanjih slovenskega naroda in države. Člani Inženirske akademije Slovenije so si zadali visoke cilje. Prizadevali si bodo, da bo akademija s svojim kakovostnim delovanjem in odličnostjo prispevala k utrjevanju industrijske identitete Slovenije. Akademija naj bi prispevala k učinkoviti politiki gospodarskega razvoja Slovenije, k razvoju inženirskih znanosti in njihovi industrijski uporabi, k politiki šolanja kadrov za znanost in industrijo ter k izpolnjevanju drugih nalog, ki so pomembne za položaj Slovenije v sodobni tehnološko in gospodarsko razviti Evropi. Za izvolitev članov Inženirske akademije Slovenije so veljali enaki kriteriji kot pri nacionalnih akademij ah povsod po svetu. Za prve člane Inženirske akademije Slovenije so bili izvoljeni kandidati z izjemni- mi dosežki na znanstvenem področju (odmevne znanstvene objave, ci-tiranost v bazah, vodenje projektov, število patentov in izboljšav, aktivnost v stroki in podobno) ali pa z izjemnimi dosežki v slovenski industriji. Skupščina Slovenskega akademijskega tehniško-naravoslovnega društva v Mariboru in izvolitev prvih članov Inženirske akademije Slovenije pomeni prelomnico v zgodovini organiziranosti in vloge tehniško-naravosiovne inteligence pri nas, kjer imajo že lep čas največji vpliv na oblikovanje strategije razvoja pravniki, ekonomisti in umetniki. Tehniki in naravoslovci so pokazali, da v razpravi o strateških vidikih razvoja Slovenije nočejo biti več potisnjeni na stranski tir. Slovenija je poleg Slovenske akademije znanosti in umetnosti dobila še eno akademijo, ki bo bedela zlasti nad industrijskim in gospodarskim razvojem Slovenije ter nad vsem, kar je s tem povezano. “Gre za akademijo, ki ne pomeni konkurence Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pač pa je z njo komplementarna,” je dejal prof. dr. Janez Peklenik. Z izvolitvijo prvih članov Inženirske akademije Slovenije je slovenska teh-niško-naravoslovna inteligenca odločneje kot kdajkoli doslej posegla v oblikovanje razvojne strategije Slovenije, ki je brez tehniško-naravosiovne inteligence ni mogoče ne oblikovati in ne uresničiti.Tudi zato si cvet tehniško-naravosiovne inteligence pri nas prizadeva, da bi delovanje Inženirske akademije Slovenije čimprej z zakonom uredila • tudi država. T. K. NA TRŽNKM PRMHP tavljajo učinkovitosti strategije. Malo gospodarstvo pritiskajo drag kapital, neustrezna davčna politika, siva ekonomija, njegove slabosti so nezadostna izvozna usme-ijenost, premalo znanja; razpršene, podvajane in predrage pospeševalne storitve.« Predsednik Združenja podjetnikov Franc Zavodnik prav tako ni našel lepe besede za ponujeno strategijo. Menil je, daje treba najprej spremeniti zakon o malem gospodarstvu, saj ne dopušča realizacije strategije. Strategija zanemarja pomen znanja in podkapi-taliziranost malega gospodarstva. Po njegovem bi bilo treba malo gospodarstvo podpreti z večjimi davčnimi olajšavami za reinvesti-rani kapital in z znižanjem prispevkov in davkov posebej za ta segment gospodarstva. Banke podjetnikom ne zaupajo, in to je eden od razlogov za predraga posojila. Sredstva, ki so na voljo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, pa so razpršena po raz- nih ministrstvih, namesto da bi bila združena. V njej ni opredeljena vloga nevladnih organizacij pri pospeševanju razvoja, kot so gospodarska zbornica, združenje podjetnikov, obrtna zbornica in druge. Zavodniku se zdi za uspeh strategije pomembno, da bi prizadevanja teh organizacij povezali, združili. Meni tudi, da bi se morali malo in tako imenovano veliko gospodarstvo družno ukvarjati s težavami, ne pa da rešujeta vsako svoje. Zavodnik je na koncu skri-tiziral tudi način pomoči malemu gospodarstvu prek sredstev, zbranih iz dela privatizacijskih kupnin. Ta denar je država razdelila bankam, ki so pristale, da bodo malemu gospodarstvu posojale denar. Banke, meni Zavodnik, pa bodo iz tega kovale dobiček samo zase. Pripombe so imeli tudi posamezni podjetniki, člani upravnega odbora Gospodarske zbornice. Emil Vehovar, podjetnik iz Posavja je prelagal, naj bi sklad za razvoj malega gospodarstva, kije povsem spolitiziran, prenesli z ministrstva za malo gospodarstvo na Gospodarsko zbornico, o pospeševalni službi pa je dejal, daje namenjena predvsem pospeševalcem samim, saj ji manjka razširjenost na terenu. Dejal je tudi, da si ne upa najeti posojila prek sklada za razvoj malega gospodarstva, čeprav leta regresira obrestno mero s petimi odstotnimi točkami. Kljub temu namreč nominalne obresti presežejo 20-odsotno letno stopnjo... In tako dalje. V se kaže, da bo strategija naletela tudi v državnem zboru, kjer naj bi jo opredvidoma začeli obravnavati konec tega meseca, na kopico kritičnih pripomb. Ironija pri vsem tem je, da je gospodarstvo tako prek Gospodarske zbornice kot Obrtne zbornice tvorno sodelovalo pri pripravi strategije. No, na Obrtni zbornici so že povedali, da na ministrstvu za gospodarske dejavnosti vrste ključnih predlogov obrtnikov niso vgradili v strategijo. B.R- GORENJE SE USTNINI Medtem ko delničarji nekaterih, za zdaj sicer še bolj redkih podjetij že dobivajo dividende, nekatera lastninjenja še zdaleč niso končana. Med temi je tudi edino slovensko veliko industrijsko podjetje, ki je težave ob osamosvojitvi in prehodu na nov družbeni in gospodarski sistem prebrodilo brez velike krize — Gorenje. Nedavno je po dosti pripetljajih, kot je dejal Gorenjev “generalni” Jože Stanič (vzroki: revizija Agencije za plačilni promet ter dolg postopek potrditve ocene vrednotenja podjetja), le pridobilo prvo soglasje k svojemu privatizacijskemu programu. Julija, torej čez mesec dni, bo ponudilo 15 odstotkov privatizacijskega kapitala podjetja (v tolarjih to znese 1,83 milijarde) vjavno prodajo.To pa je tudi glavni vzrok, da o tem zapoznelem lastninjenju pišemo. Gorenjeve delnice bodo veijetno radi kupili tisti državljani, ki imajo del lastninskih certifikatov še neizkoriščen. Ker je takih kar precej, ne dvomimo, da Gorenju ne bi uspelo prodati načrtovanega dela podjetj a v javni prodaji, se pravi za certifikate državljanov in za gotovino. Izhodiščna prodajna cena njihove delnice je 1082 tolarjev, se pa bo kajpak spreminjala v okvira zakonsko dovoljenih plus ali minus 30 odstotkov glede na povpraševanje in glede gibanja življenskih stroškov, ki se mu bo prilagajala. Dragi solastniki Gorenja, ki bo po lastninjenju preoblikovano v delniško družbo, bodo: zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci s 36,5-odstot-nim deležem, pokojninski sklad z 18,5-odstotnim deležem, odškodninski sklad z 10-odstotnim deležem ter sklad za razvoj oziroma pooblaščene investicijske dražbe z 20-od-stotki delnic. Za bodoče kupce Gorenjevih delnic v javni prodaji bo nemara zanimiv podatek, da ostaja firma za zdaj v celoti slovenska. Jože Stanič je ta nekolikanj presenetljiv podatek, saj seje šušljalo o povezovanju Gorenja z eno od velikih proizvajalk bele tehnike, takole obrazložil: »Zanimanje v svetu za vlaganje v Gorenje ni nič drugačno od zanimanja za vlaganje v draga slovenska podjetja. Tuja podjetja bi predvsem rada pridobila večinski nadzor nad našimi podjetji. Mi bi rajši pridobili strateškega partnerja, takega, s katerim bi se enakovredno pogovarjali, zato se ne maramo na vrat na nos vezati s tujci. Tuji partneiji pa se branijo zgolj vlagati v nas, saj proizvodnja gospodinjskih aparatov ni več poslovni hit. To je bila pred tridesetimi leti, zdaj je trg nasičen, revolucionarnih novosti, ki bi ustvarjale dobiček, pa ni. Poleg tega tuji interesenti za vlaganje v naše gospodarstvo in naš trg odnehajo najkasneje takrat, ko ugotovijo velikost slovenskega trga in stroške države ter dela. Zato Gorenje še kar nekaj časa ne bo imelo tujega kapitala. Tudi se ne bojimo prevzema s sovražnim namenom; zgodbe o takih prevzemih so močno napihnjene.Tudi na Zahodu so sovražni prevzemi redkost, poleg tega pa je pri prevzemu treba iti po zakonsko začrtani poti.« Gorenje ima danes nekaj več kakor 6.000 zaposlenih in triodstotni tržni delež v Evropi. Po velikosti sodi slej ko prej med male izdelovalce bele tehnike, ki skupaj pokrijejo 21 odstotkov trga, čepravje med njimi z absolutnim osmim mestom po količini proizvodnje med naj večjimi. Prvih pet proizvajalcev pokrije domala osem desetin trga v Evropi. Do leta 2000 namerava Gorenje povečati izdelavo gospodinjskih aparatov na več kot dva milijona kosov in doseči štiriodstotni tržni delež. B.R- svetov delavcev m drugi delavski predstavniki! Sir . M • II *. .. . jm^.w.i Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in dragih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmeijih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj-Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij). Udeležba ori dobičku oodietia’ le za nekatere ali za vse? VUvfCibA/Cl f/f f UWlwAU Iw »md I fwnC7(d & Ciil £.& Ir • l-... ~ f..... ' TTT^ _ _ , I ' I 7^ 77 7“ tatu podjetja Dejstvo, da je naša dmžba v Ini aktivnostmi, prizadevni in napori in delitvijo rezultatov. Z udeležbe povedanega je jasno, da je vloga menedžmenta ključna, in razum- prebodu v normalno tržno gospodarstvo, pomeni zaposlenih pri dobičku podjetij je podjetjem omogočeno, da določen Ijivo je, da se temu primemo oblikuje sistem nagrajevanja, ki spod- Piše-mag Iztok Purič vosti in tudi nestrpnosti. Lastnih izkušenj pač nedvomno pomemben motivacijski dejavnik. ' ' " podjetja kot celote. Ker pa gre za doseganje rezultatov, ki so v končni ZTTTT.SSSSS! i£5SE*SHSSSS“ tSSSBšSSSijSSB ssssšssissis -ss-ss:—;:::r —sssbsssšss: vih možnosti in znanj uveljaviti lastne rešnve. Prav napodročju finančne delavcev pri dobičku družbe, ki jim jo družba zagotavlja in naj bi bila va ustvarjenega dobička ima izrazito motivacijsko vlogo in povečuje participacije, še posebno udeležbe zaposlenih prulobičku podjetij, ob- ob upoštevanju določbe 6. odstavka 228. člena v tem primeru prav tako interes zaposlenih za doseganje pozitivnih poslovnih rezultatov po-stajakonkretna priložnost za uveljavljanje praktičnih rešitev. urejena v statutu družbe. djetja kot celote. To pa je tista, lahko bi rekli, ključna točka, kjer se Za udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij (profit sharing plan) Ta določila jasno sledijo ciljem organiziranega delovanja podjetij, ki finančna participacija kot element integralne koncepcije partici- osnovno plačo, moramo povedati, da se ta določa na osnovi zahtevnosti za doseganje čim boljšega poslovnega izida. Če želimo tem ciljem dejansko diši preko svetov delavcev ali delavskih predstavništev v organih družbe, dela, kar pogojuje zahtevano usposobljenost delavca, dalje na po- slediti, ob upoštevanju lastninske strukture kapitalain v tej zvezi prevladujočih Nesporno je, da je udeležba zaposlenih pri dobičku podjetja za dlagi meril v smislu vodoravnega napredovanja znotraj istega de- interesov, ki logično sledijo (lastniki kapitala, manedžment, zaposleni) vse interesne skupine v podjetju izziv in motiv, a še pomembneje je, lovnega področja, z upoštevanjem razlik med dejansko in zahte- položaju posamezne interesne skupine znotraj medsebojnih odnosov, da se pri poizkusih uvajanja v praksi zavedamo vsaj nekaterih la- so to le nekateri elementi za določanje osnovne plače, v konkret- skupine. podjetja le za nekatere ali za vse, enostavno rešljiva. Delovanje nadzornih svetov v Vloga komunikacij v nemški Montan industriji (4) delavskem soupravljanju - odkrivanje situacije in prilagajanje razmeram Kako deluje delavska stran v pripravah na sejo nadzornega sveta Delavske predstavnike za proizvodno-tehnične probleme kot pa za proble- povezujejo predvsem redni medsebojni kontakti pred vsako sejo nadzornega sveta. V tej fazi priprave oziroma v t. i. informativnem razgovoru sodelujejo vsi delali žB|Pr vski predstavniki, t. j. no- ■ jtSKM tranj* 'n vs' zunanji, kakor J—^tucti člani sveta delavcev in Hiše: dr. Zvonka Šaman delavski direktor. - dase “uglasijo” o tem, katere cilje je treba realizirati ter katere informacijske kanale in kakšne resurse uporabiti oziroma aktivirati, - da oblikujejo enotno stališče v zvezi s tematiko, ki bo predmet razprave na seji nadzornega sveta. Takšni informacijski razgovori so seveda vsakokrat različni in različno intenzivni, odvisno od pred-tneta razprave, vendarle: - približno polovica delavskih predstavnikov smatra, daje priprava in izmenjava stališč in mišljenj intenzivna, dinga polovica pa se pritožuje nad premalo časa •n informacij, - notranji člani in delavski direktor ocenjujejo informativne razgovore za povsem zadostno pripravo na sejo sveta, - notranji in zunanji člani so v glavnem čisto zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem. Mnogo manj zadovoljivo pa so ocenjeni stiki med notranjimi člani nadzornega sveta, člani sveta dela-vcev in zaposlenimi. Sodeč po raziskavah, samo približno polovica notranjih članov (t. j.iz podjetja) pogosteje obišče tovarniške obrate, druga polovica pa le redkokdaj. Vedno pa jih spremljajo člani sveta delavcev in se, tako eni kot drugi, zanimajo precej bolj me zaposlenih in, samo izjemoma vzpostavijo neposreden stik z delavci. Hkrati pa prav notranji člani zunanjim očitajo “nepoznavanje” podjetja in “neo-biskovanje svoje baze”, kar je včasih spremljano tudi s poskusom njihove izolacije v informativnih pogovorih. Čeprav ni pomembnejših konfliktov med notranjimi irr zunanjimi člani - predstavniki v nadzornem svetu in so njihovi medsebojni stiki pogosti in vsestranski, pa se zunanji precej pritožujejo nad tem, da imajo odločno premalo stikov z delavskim direktorjem. Delavski direktorji pa, nasprotno, obtožujejo zunanje člane, da so povsem pod vplivom sveta delavcev in da so premalo pozorni na gospodarsko problematiko podjetja. Ena od zanimivih ugotovitev je tudi “informacijska zaprtost” namestnika predsednika nadzornega sveta in pa obtožba, da kot član delavske strani ne koordinira aktivnosti v procesu odločanja z drugimi člani na delavski strani. Ker je namestnik predsednika nadzornega sveta vedno z delavske strani in največkrat tudi predsednik (ali pa namestnik predsednika) sveta delavcev, medtem ko je v nadzornem svetu tudi član predsedstva (kar pomeni, da ima mnogo več komunikacij s člani kapitalske strani v svetu, kot pa jih imajo običajni delavski člani, pa tudi s člani uprave), takšna informacijska zaprtost daje malo možnosti prenašanja informacij v soupravljalsko strukturo. In to prav iz tistega informacijskega kanala, kjer bi bilo to morda najlažje! Preostali predstavniki delavcev v nadzornem svetu potemtakem težko izpolnjujejo svojo predstavniško, organizacijsko in informacijsko vlogo v razmerju do drugih organov soupravljalske strukture. Splošne značilnosti informiranja in komuniciranja, ki smo jih spoznali in opisova-Piše: dr. Ivan Kejžar li na tem mestu v prejšnjih šte-vilkah, lahko v organizacijski strukturi delavskega, soupravljanja poglobljeno predstavimo. Dejstvo namreč je, da so organizacijske povezave in komunikacije med ljudmi v sodobni organizaciji eden od bistvenih pogojev pri uresničevanju ciljev, pa tudi ciljev uresničevanja delavskega soupravljanja. Funkcije komunikacij so: odkrivanje situacije, prilagajanje razmeram, določevanje moči organiziranja, usmerjanje, odločanje in sodelovanje. Oglejmo si prvi dve funkciji. Odkrivanje situacije S spoznavanjem podatkov, informacij, osvajanjem znanj in izkušenj odkrivamo situacijo v procesu uresničevanja participacije, njene bistvene elemente in značilne odnose, posebne vidike, splošne okvire, možnosti in danosti. Vrednost odkritja in poznavanja situacije je odvisna od razmerja med prodornostjo in preglednostjo uvida nad njo. Prodornost je dejavno poglabljanje v bistvo stvari, zmožnost videnja ključnih potez zunaj dosegljivih okoliščin. Preglednost pa je gledanje stvari glede na danost, njeno zaznavanje v glavnih črtah, virih in možnostih, splošni pripadnosti ter njeni funkciji v pripadajoči celoti. Funkcija odkrivanja situacije je hkrati spoznavanje tistega, kar je posebno in pomembno, in tistega, kar je splošno. To so vsi odnosi, zveze, očitne in neočitne, neposredne in posredne. »Vprašanja - odgovori« Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna č.^ "ST ^ ««l *x.. O i—n — **w**^. a : ■ 1':1 «k :::::: 4,Tjubljana;telefonOfil 313942. RODILNO OSEBJE pO 12. ČLENU ZSDU Vprašanje: Direktor, delavci s posebnimi Pooblastili in odgovornostmi ter Prokuristi (vodilno osebje) in družin-skl ciani vodilnega osebja nimajo Pravice voliti predstavnikov v svet delavcev (aktivne volilne pravice), Prav tako pa nimajo pasivne voli-nePravice po ZSDU. Ali s pojmom vodilno osebje razumemo vse de-oyce, ki imajo tako imenovane in-lvtdualne pogodbe ? Odgovor: V enem stavku bi se odgovor na Postavljeno vprašanje lahko glasil Ki°*e: Ys' delavci s posebnimi polastili imajo v načelu t. i. indi- vidualno pogodbo, niso pa vsi delavci z individualno pogodbo hkrati tudi delavci s posebnimi pooblastili. Po določbi 1. člena SKP za gospodarstvo se njena določila tarifnega dela ne uporabljajo za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili. To pomeni, da se plača in druge materiale pravice teh delavcev posebej uredijo v pogodbi o zaposlitvi (individualna pogodba). Vsi delavci s posebnimi pooblastili so torej delavci z individualno pogodbo. Ker pa se v praksi t. i. individualne pogodbe lahko sklepajo tudi z delavci, ki sicer nimajo nobenih posebnih pooblastil (npr. Kaj je to... Delovnopravna imuniteta članov sveta delavcev__________________________________________________ Podobno kot sindikalni zaupniki tudi člani sveta delavcev uživajo delovnopravno imuniteto, ki je v 67. členu zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) določena takole: “Člana sveta delavcev ni mogoče v času opravljanja njegove funkcije, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in dogovorom po tem zakonu, brez soglasja sveta delavcev: - prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu, - uvrstiti med presežke delavcev. Članu sveta delavcev, ob pogojih iz prejšnjega odstavka, ni mogoče znižati plače, proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.” Kot lahko vidimo iz gornje določbe, je delovnopravna imuniteta članov sveta delavcev absolutna in ne le relativna. To pomeni, da mora delodajalec za vsak delovnopravni “ukrep” zoper člana sveta delavcev pridobiti predhodno soglasje sveta delavcev in ne le, če je le-ta povezan z njegovo dejavnostjo v svetu delavcev. Odkrivanje situacije ustvarja podlago za sprožitev akcije. Uresničevanje vloge delavskih predstavništev pri upravljanju gospodarskih družb, še zlasti pa javno razpravljanje na zborih, na svetih delavcev, v nadzornih svetih, narekuje temeljito spoznavanje situacij, ki dajejo vpogled v stvarne zahteve, potrebe in interese za vplivanje na pomembne odločitve ter na oblikovanje pa tudi spreminjanje stališč pri usmerjanju delovanja organizacije. Komunikativnost pri odkrivanju danih situacij in razmer pomembno vpliva na uspešno uresničevanje soupravljalskih nalog v organizacijah. Prilagajanje razmeram S komuniciranjem spoznavamo in preverjamo vztrajnost utečenega dogajanja in organizacije, pa tudi spodbude in dejavnike, ki težijo k spremembi nepretrganosti vzpostavljenega ravnotežja med nami in okoljem. Te spodbude so lahko: - novi pogoji obstanka ali dela (okolje, ritem delovanja, navade, pravila), - nove metode ali tehnike, - težave ali dogodki, nepredvidene ali nedovoljene situacije, obvezujoči cilji itd. Na splošno lahko rečemo, da vse kar preti obstoječemu ravnotežju ali ga moti, ustvarja stanje, ki narekuje prilagoditev: bodisi da se prilagodi organizacija ali pa da ta spremeni ali pretvori dejavnike tega neravnotežja. To so prilagoditveni ali ustvarjalni odgovori na izzive, ki stremijo k napredku ali nadvladovanju. Težo odgovora na zunanje izzive je mogoče izmeriti po odnosu med našo prilagoditvijo in vplivnostjo na dejavnike izziva. Prilagoditev je tvorno predrugačenje naše ustaljenosti skladno z vlogo novih dejavnikov in pobud, naša dopolnitev, preobrazba pa tudi razvoj z njimi vred, skratka naša podreditev stvarnosti.To je plastičnost, prilagoditev običajnim spremembam, približanje okoliščinam, ki lahko vodijo k naši prenovi. Tako kot je prilagoditev naša sprememba glede na okolje, vplivnost povzroči nasprotno dejavnost: pretvorbo okolja z našim delovanjem. To je akcija vključitve razvoja v prejšnjo sestavo, vgraditev dosežkov, presnova, sprememba ustroja, tako da to lahko vodi k oblikovanju povsem nove situacije. Funkcija prilagoditve je torej usklajevanje naše prenove glede na razmere v okolju in našega vplivanja na spremembe in razvoj okolja. Uresničevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij temelji na nalogah, ki imajo izrazito komunikativno poslanstvo, zato mora biti že po svoji naravi delovanja prilagodljivo. Gre za vključevanje novih par-ticipacijskih vsebin, novih participacijskih oblik delovanja, prilagoditev organizacije in procesov uresničevanja delavskega soupravljanja, s sodelovanjem pri upravljanju samem pa seveda vplivamo na spremenjeno delovanje upravljalcev in okolja. V vseh navedenih aktivnostih je participativno komuniciranje uspešno le, če je vključena in izražena njegova funkcija prilagodljivosti. vrhunski strokovnjaki), ni rečeno, da so vsi delavci z individualno pogodbo hkrati tudi člani vodilnega osebja, ki nima aktivne in pasivne volilne pravice za svet delavcev. Odgovor pripravil: mag. Mato Gostiša Podatki o avtorjih: Mato Gostiša, diplomirani pravnik in magister organizacijskih xa organizacijske vede v Kranju; Iztok PuriČ, magister organizacijskih ved, zunanji sodelavec “Studia participatis” Zvonka Šarman, doktorica ekonomijo, svetovalca za organizacijo in upravljanje podjetij v Inštitutu za razvijanje organizacijskih sistemov 1ROS d.o.o. iz Lju Ijane,. To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis. Stavkovni odbor sindikata zdravstva in socialnega varstva opozarja, da se podpisani dogovor o odpravi kršitev in uveljavitev sprememb in dopolnitev panožne in poklicne kolektivne pogodbe ne izvaja v celoti. Za 3. april napovedano stavko so preložili na 12. junij, če po slovenskih bolnišnicah ne bodo izplačali nadurnega dela za dve leti nazaj, mentorskega dela, solidarnostnih pomoči, če ne bodo začeli izvajati preventivnih zdravstvenih pregledov za zdravstveno osebje. Veliko nerešenih težav je tudi na področju izobraževanja, saj večino denarja za dopolnilno izobraževanje porabijo zdravniki, za preostali zdravstveni kader pa ne ostane ničesar, čeprav bi se morale tudi medicinske sestre nenehno dodatno izobraževati. Stavkovni odbor bo dokončno odločal o napovedani stavki v četrtek, 6. junija. Sindikat zdravstva in socialnega varstva in Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva sta namreč ob koncu marca z vlado podpisala dogovor o odpravi kršitev panožne kolektivne pogodbe. Rok za odpravo kršitev je potekel 31. maja letos. V sindikatu so analizirali stanje po slovenskih bolnišnicah in ugotovili, da delodajalci do konca maja še niso poravnali vseh neplačanih nadur. Med največjimi kršitelji panožne kolektivne pogodbe so omenjene bolnišnice v Celju, Novem mestu. Slovenj Gradcu, Šempetru pri Novi Gorici, Kliničnem centru v Ljubljani, na Jesenicah, v Trbovljah. Ponekod so sindikalne zaupnike prisilili, da so pristali na različne roke odplačevanja nadur, čeprav le-tina Zvone Vukadinovič: »Proti direktorjem bomo vlotili kazenske ovadbe.« Z OVADBO NAD DIREKTORJE kaj takega ne bi smeli pristati. ferenci takole dejal: »Glede na to. Zvone Vukadinovič, podpredse- da bi stavka prizadela veliko ljudi, dnik sindikata, je na tiskovni kon- smo jo pripravljeni preklicati tudi Zaposleni v negi ne bodo stavkali Kot večinski sindikat medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji nismo uradno obveščeni o napovedani stavki medicinskih sester, ki jo za 12. junij 1996 napoveduje Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije. To smo izvedeli iz medijev. Naj opozorimo na dejstvo, da so v sindikatu zdravstva in socialnega varstva vključeni tudi drugi delavci, zaposleni v zdravstvu. fazi postopnega odpravljanja. Le v posameznih pnmerih niso izplačali predstavniki sindikatov v zavodih. Zato nasprotujemo temu, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki izkoriščajo v take namene, je zapisal v obvestilu za javnost republiški odbor sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. zadnji dan, če bodo zahteve izpolnjene. V četrtek bomo slovensko javnost obvestili s polnimi imeni direktorjev, ki ne spoštujejo kolektivne pogodbe in navodil ministrstva. Proti takšnim direktorjem bomo po četrtku vložili kazenske ovadbe v skladu s kazenskim zakonikom.« Skratka, v sindikatu zdravstva in socialnega varstva gredo na nož. Na ministrstvu za zdravstvo pa po drugi strani ocenjujejo, da so po njihovih podatkih v vseh bolnišnicah (razen dveh) izplačali velik del nadur, preostanek pa še bodo. »Večjih kršitev kolektivne pogodbe ni, «je dejal dr. Janez Zajec, državni sekretar, »razen kar zadeva preventivne preglede in strokovno izobraževanje. Zato bi moral vzrok za stavko odpasti.« Marija Frančeškin INVALIDI V SOCIALNI PASTI V Sloveniji je blizu 8.000 brezposelnih invalidov. Če upoštevamo, da je na slovenskem trgu dela kakšnih 34.000 invalidov, pomeni, da je stopnja brezposelnosti med njimi 22,3- odstotna.To pa je vsaj dvakrat več od globalne brezposelnosti v Sloveniji, ugotavlja Janez Drobnič z Republiškega zavoda za zaposlovanje. Če je brezposelnost kazalec zapostavljenosti in izključenosti, potem lahko rečemo, da so invalidi močno zapostavljeni. Pri tem je zaskrbljujoče še to, da se prilivi invalidov v brezposelnost vsak mesec močno povečujejo, zaposlitve pa nazadujejo. Res je sicer, da so v letošnjem tromesečju zaposlili 148 invalidov, kar je nekaj več kot lani, vendar se je v tem času na novo prijavilo kar 553 invalidov. V prvem tromesečju je bilo na usposabljanju 449 invalidov, kar je nekoliko manj kot lani v enakem obdobju. V glavnem gre za osebe, pri katerih je prizadetost nastala v otroškem in šolskem obdobju. vsekakor pa pred zaposlitvijo. Ta kategorija invalidov je motivirana za zaposlitev, saj ne prejema nikakršnih pomoči ali rent in je uspo-sabljanje za njih eksistenčnega pomena. Čeprav je med vsemi invalidi kar polovica delovnih, se jih le malo usposablja za nova dela. Enostavno zato, ker postaja svet dela zanje vedno bolj rizičen, pa tudi zato, ker se rente in socialne pomoči ne razlikujejo kaj dosti od redne plače. Zainteresirani niso niti delovni invalidi niti delodajalci. Število invalidov, zaposlenih v invalidskih podjetjih, za katere plačuje republiški zavod za zaposlovanje subvencijo, se letos ne povečuje. V februarju so sicer sprejeli nov pravilnik za izplačevanje subvencij, ki pa obsega izplačil ni povečal. Nekatera podjetja, ki zaposlujejo lažje prizadete invalide, dobijo sedaj celo manj sredstev. Tudi program subvencioniranja novih delovnih mest postaja za delodajalce vse manj zanimiv. Veijetno zato, ker se že tri leta ni spremenila vsota, ki jo dobi delodajalec, če zaposli invalida. Potrebno bi bilo torej spremeniti kriterije. M. F. Zdravstvo včeraj, danes, jutri Vsakemu 'izmed nas je znano, da je človek kot posameznik dolžan skrbeti za svoje zdravje, da ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Prav tako ima vsak tudi pravico do zdravstvenega varstva in pa dolžnost prispevati v skladu s svojimi možnostmi k njegovemu uresničevanju. Vse to imamo lepo zapisano v ustavi in v zakonu o zdravstvenem varstvu, v praksi pa je marsikaj popolnoma drugače. Od sprejetja zakona leta 1992 se kaže nezadovoljstvo na obeh straneh - zadovoljni niso ne uporabniki ne izvajalci zdravstvenega varstva. Predvsem uporabniki ne moremo razumeti, da kljub relativno visoki prispevni stopnji (baje dobiva zdravstvo sedaj več sredstev kot prej) in uvedbi dodatnega prostovoljnega zavarovanja raven zdravstvenega varstva pada. Vse kar je znanega v zvezi z zdravstvenim varstvom v preteklosti - na primer dobro organizirana dispanzerska dejavnost s poudarkom na preventivi in zdravstvenovzgojnem delu, je, vse tako kaže, v sedanji zdravstveni politiki ZANIČ, saj se nepremišljeno ukinja preventivni program. Nepopravljiva napaka v naši zdravstveni politiki je, da ni bil hkrati z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejet plan zdravstvenega varstva. Le oba akta skupaj zagotavljata vsebino in strategijo razvoja ter seveda urejata tudi finance. Tako v praksi danes velja samo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Znana so pravila Zdravstvene zavarovalnice (plačilo storitev), koliko in kaj bo kdo od izvajalcev zdravstvenih storitev delal, pa je prepuščeno posameznim odgovornim v zdravstvenih organizacijah. NEDOPUSTNO je opuščanje zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva v dispanzerjih medicine dela, ker je to vezano na plačilo pregledov (pjfičnik je delovna organizacija), vemo pa, kako je sedaj. Prav tako delovne organizacije opuščajo nadzor nad varnostjo pri delu, kar vse povzroča nepopravljivo škodo na zdravju delavcev. Obenem to pomeni podražitev zdravstva, ker bo več obolelih in več delovnih invalidov. Posledice tako nespametnega ravnanja bo slovenska država čutila še nekaj desetletij. Naj mimogrede omenim, da s tem tudi kršimo podpisane mednarodne konvencije v zvezi z varstvom pri delu in onemogočamo vstop v Evropo. Poseben problem (tako izvajalcev kot uporabnikov) je uvajanje zasebništva v zdravstvu. Ker ni določenih pravil, ni nadzora nad zdravniki, ki svoje delo opravljajo s pridobljeno koncesijo ali pa so čisti privatniki. Tu prihaja v praksi do razslojevanja uporabnikov - bogati, revni. Posledice tega so: 1. zmanjšana je dostopnost do zdravstvenega varstva (nezmožnost plačevanja iz lastnega žepa), s tem pa se tudi podaljšuje čakalna doba v specialističnih ambulantah v javnih zavodih; 2. kakovost zdravstvenega varstva pada (ukinjanje preventivnih dejavnosti in zdravstvenovzgojnih dejavnosti, nekateri zasebni zdravniki nimajo primernih prostorov in zaposlenega ustreznega kadra); 3. moteno je zagotavljanje 24-umega zdravstvenega varstva na področju osnovnega varstva, ker ni medsebojnega sodelovanja med zasebnim in javnim zdravnikom: 4. ni nadzora nad zasebniki, ki nimajo koncesije ali pa so čisti privatniki. V javnih zavodih pa obstojajo tako imenovane samoplačniške ambulante, v katerih delo poteka nenadzorovano. V njih si obisk privošči le tisti, ki lahko plača Za revnejši sloj, ki si tega ne more privoščiti, pa se s tem poslabšuje možnost zahtevnejših diagnostičnih posegov in ustrezne terapije. Nadzora nad opravljanjem, zdravstvenih dejavnosti ministrstvo za zdravstvo ne izvaja. Tako se dogaja, da v Sloveniji niso vsa geografska področja enakomerno in enakovredno pokrita z ustreznim strokovnim kadrom (zdravniki specialisti, medicinske sestre). Predvsem pa izvajalce zdravstvene dejavnosti in neposredno tudi uporabnike moti dejstvo, da še do danes ni napisana METODOLOGIJA, ki je podlaga za izračun kadrovskih normativov. To bi prav gotovo rešilo marsikatero zagato ali nepravilnost pri zdravstvenem varstvu. Silvo Ledenik d„ danskih slorltev m.d ».'.»im blvMj™. pa bodo morali stroške poravnati sami na kraju samem. Ob povra-ta bo zavod preveril dok.mendrarre „£une i„ povrni! sTOSke v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Nekoliko drugačne postopke določajo konvencije zAnglijo, Češko, Slovaško, Bolgarijo in Poljsko. Sporazumi s temi državami našim vstvene storitve na Hrvaškem, saj se sedanj« sporazum ne Izvaja. Uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev bo zato potekalo kot v državah, s katerimi Slovenija nima konvencije, oziroma kot če bi v tujini uveljavljali zdravstvene storitve pri zasebnih izvajalcih.To pomeni, da bodo naše zavarovane osebe na Hrvaškem račune za opravljene storitve morale poravnati na kraju samem pri izvajalcu. Ob povratku pa jim bodo na podlagi dokumentiranih računov na zavodu denar povrnili, in to po povprečni ceni zdravstvenih storitev v Sloveniji. M. E O Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani 1.^11 ^-------------------------------------------- (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO 8 JM SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Miklič6. 900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:__ (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH 8 DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB , „ - Gregor Miklič I 8 * B URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP I * IPP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956. (_______________________________NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ..... izvod(ov) pod zap. št. (2), ..... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ..... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: ..................... Ulica, poštna št., kraj: ............................. Ime in priimek podpisnika: ........................... Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: ..................... žig Podpis naročnika ................ 6. junija 1996 ŽIVLJENJSKA RAZPffli VSAK PETI MARIBORČAN POTREBUJE POMOČ . “Število posameznikov in družin, ki so se znašli v socialni stiski, Je v Mariboru čedalje večje. Samo v lanskem letu je naš center za socialno delo obravnaval več kot 30.500 zadev s področja javnih pooblastil in socialnovarstvenih storitev. Na centru ocenjujemo, da je kot 20 odstotkov prebivalcev na našem območju potrebovalo denarno pomoč ali socialnovarstveno storitev,” pravi direktorica Centra *a socialno delo v Mariboru Marjeta Strban. V Mariboru je več kot 15.000 brezposelnih Socialna kriza v Mariboru je tesno Povezana s številom brezposelnih v mestu in okolici. V Mariboru je bilo letos marca 15.204 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je znašala 21,8 odstotkov. V podravski regiji je bilo marca 30.467 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti pa je 22,6- odstotna. Kakor kaže, se socialne razme-J’6 v Mariboru letos ne bodo izbo-Jjšale, saj se je sedaj zaradi stečaja Tama in Hidromontaže število brezposelnih v mestu povečalo za štiri tisoč. O razsežnostih socialne krize v Mariboru najbolj nazorno govorijo Podatki in številke. Do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja je bilo lani na mariborskem območju upravičenih i 12 občanov. V Mariboru je prejemalo denarno pomoč kot edini vir Preživljanja 97 oseb, v Dupleku štiri, V občini Rače-Fram sedem ter v Staršah štiri. Enajst tisoč Mariborčanov Prejema denarne dodatke Veliko več Mariborčanov je lani Prejemalo denarni dodatek, do katerega so upravičene osebe, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje iz razlogov, jta katere ne morejo vplivati. Tako Je lani Center za socialno delo v mestu prejel 13.039 zahtevkov za denarni dodatek oziromskoraj 29 odstotkov več kot leto poprej. Od vseh prejetih zahtevkov jih je center negativno rešil samo 824, vsi drugi prosilci pa so denarni dodatek prejeli. V vsem letuje center prosilcem nakazal več kot 45.000 denarnih dodatkov oziroma 30 odstotkov več kot leto poprej. Ker se posamezni dodatek lahko dodeli za več članov družine, so v centru izračunali, da z dena®im dodatkom dopolnjuje svoje vire preživljanja mesečno okoli 11.000 Mariborčanov. Za denarne dodatke je center v Mariboru lani namenil blizu 700 milijonov tolarjev iz državnega in preko 10 milijonov tolarjev iz občinskih proračunov. Za rešitev akutne gmotne stiske pa je center v lanskem letu posameznikom dodelil tudi 1244 enkratnih pomoči. Prvo socialno pomoč je prejelo več kot tri tisoč upravičencev “Pri reševanjugmotnih težav posameznikov in družin se vsej pogosteje srečujemo s socialnimi stiskami, povezanimi z brezposelnostjo. Vsem tem po nudenju prve pomoči predstavimo možnosti reševanja stiske bodisi v našem centru ali v drugih institucijah. Prvo socialno pomoč smo tako nudili 3055 upravičencem,” pravi Strbanova. “Gmotne pomoči pa nismo mogli zagotavljati vsem tistim tujcem, predvsem iz republik bivše Jugoslavije, ki nimajo rešenih vlog za pridobitev državljanstva in nimajo dovoljenja za stalno bivanje. Problem je večji pri družinah z otroki. Te smo napotili predvsem na Karitas in k Rdečemu križu. Prav tako v večji materialni stiski živijo družine slovenskih državljanov, ki so se vrnile s Hrvaške ali Bosne in Hercegovine, njihovi družinski člani pa so tujci.” Do otroškega dodatka je bilo v Mariboru lani upravičenih 9777 družin in 15.485 otrok ali 12 odstotkov več kot leto poprej. Pomoč za opremo novorojenca je dobilo 1019 mater, pravico do starševskega dodatka pa je uveljavilo 259 mater. Socialna kriza krha tudi odnose v družini Čedalje težje socialne razmere pa povzročajo napetosti tudi v družinah. “Velik porast dela smo zabeležili tudi pri obravnavi vzgoje in skrbi za otroke ob razvezah zakonskih zvez ali razpadle izvenzakonske skupnosti. Zaradi nerazščiščenih odnosov med starši je bilo potrebno zahtevno strokovno delo pri dogovarjanju o tem, pri katerem od njiju bo živel otrok, kako visoka bo preživnina, kako bodo urejeni stiki, kakšen priimek bo imel otrok, kako bo razdeljeno premoženje, predvsem pa, kako se bo rešilo stanovanjsko vprašanje,” pravi direktorica Centra za socialno delo v Mariboru. Število mladoletnih prestopnikov se sicer manjša, toda povečuje se število nasilnih kaznivih dejanj, ki jih povzročajo mladoletniki. Lani je center obravnaval 876 primerov (od tega 356 novih) in pomagal otrokom, mladostnikom in mlajšim polnoletnim osebam, ki so bili storilci kaznivih dejanj. Center za socialno delo v Mariboru blaži posledice krize Sicer pa Center za socialno delo v Mariboru izvaja tudi veliko programov, s katerimi pomaga blažiti socialno krizo in njene posledice ter usposabljati kadre za socialno delo med ljudmi. Strokovnjaki v centru pomagajo staršem in otrokom ob ločitvi z novo metodo posredovanja - mediacijo, med prestajanjem zaporne kazni in po njej svetujejo obsojenim osebam, pomagajo rejniškim družinam, skupinsko delajo z rejnicami in rejenci, pomagajo vedenjsko motenim mladoletnikom, skupinsko delajo s starši otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju, organizirajo pomoč ostarelim na domu, skrbijo za delovanje socialne kuhinje (dnevno se tam brezplačno hrani povprečno 260 oseb), nudijo zavetišče brezdomcem, vodijo mladinske delavnice, organizirajo samopomoč med starostniki, organizirajo pomoč gimnazijcev beguncem, nudijo zavetišče ženam - žrtvam nasilja v družini in še bi lahko naštevali. Če center ne bi opravil vse te množice velikokrat strokovno izjemno zahtevnih nalog, bi bile posledice socialne krize v štajerski metropoli še veliko hujše. Številke ne lažejo. Iz njih izhaja, da takšno ali drugačno obliko socialne pomoči potrebuje že vsak peti Mariborčan! Najhuje pa je, da se socialne razmere v mestu ne izboljšujejo, ampak se še naprej slabšajo! Tomaž Kšela Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 21 ATRIS-BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje pro-sJs zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških °bjektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385, 061/326-’82 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 80101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO T BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v juniju. Z' BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za se-etinarsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in rekreacijski program za najzahtevnejše goste. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-"tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. ’• MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.700 SIT, polni penzion - 3.300 SIT. »■POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Bru-narica za 8 oseb, cena 135 DEM. 6' RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-na 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. '■ NOVIGRAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM. • BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhjnja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov. ■ SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. 10 Alni P§nzion 26 DEM. “•ČATEŽ - kmečki turizem, štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno solo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem epartmaja za 4 osebe je 75 DEM. '• ROGLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% Popust. •BOHINJ -Zoisova plana - garsonjera za 4 osebe, opremljena kuhinja. 1, ®na najema 60 DEM na dan. • MORAVSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb, posamezni termini od 10. 6. do 20. 7. 1996. Cena 66 DEM. počitniške zmogljivosti, ki jih potrebujemo hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih to-P«icah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski laori - ... . za vsa obdobja. Počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo ka-Wog. Člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije imajo v objektih alasHu*11'*riVieri 5% popust' ^Navite našo ponudbo v vašem B. DOPUST11996-POLETJE 1996 OD22. 6. DOS. 9. 1. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni, 75 DEM dnevno. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. PORTOROŽ- LUCIJA - dvosobno stanovanje - dve spalnici, kuhinja, kopalnica, za 4 - 5 oseb. Dnevni najem 110 DEM in turistična taksa. 6. MORAVSKE TOPLICE -dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT. 7. UMAG - hotel ISTRA-7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 8. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 9. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 69 DEM in turistična taksa. 10. NOVIGRAD-KASTANJA-izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo. Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene:- apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM -lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe-nočitev 17 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno. 11. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 26. 7. -371 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM -apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM -apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM. Za člane ZSSS so cene 5% nižje. 12. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 82 DEM na dan. Od 16. 6. do 22. 6., cena 60 DEM. 13. OTOK CRES - MIHOLAŠČICA - garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 76 DEM na dan. 14. OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 20 DEM na osebo na dan. PAG - DRUŽINSKI HOTEL TONY - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon-pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. 15. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM. 16. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 493 DEM, za 4 osebe 747 DEM, za 6 oseb 921 DEM. 17. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 455 DEM - hotel MARKO POLO - polpenzion 375 DEM - apartmaji BON REPOS za 2 osebi 530 DEM, za 4 osebe 630 DEM, za 6 oseb 805 DEM. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 18. KRANJSKA GORA-Penzon Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 19. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, objsk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. KOČEVSKA REKA - Borovec - Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot. 3. KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. 5. PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avion-ski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM. 6. ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine. 7. MALTA-sedemdnevno bivanje na Malti in potovanja z landrove-rji po ostalih delih otoške države. Primerno za maturantske in absolventske skupine. Cena od 749 do 805 DEM na osebo. Možnost bivanja v hotelih s polpenzionsko uslugo ali najem apartmajev. 8. LONDON - EURO 96 - polfinalna, finalna tekma evropskega prvenstva v nogometu, odhod 25. 6., 7 dni, cena 1.490 DEM na osebo. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA 1. NEW YORK- šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 2. ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40, 30, 30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze 6. junija 1996 Nagradna križanka št. 26_______________________________________________________________________________ Rešeno križanko nam pošljite do 18. junija 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 26. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) ura Etic Quartz, (2.) 5.000 SIT, (3.) 3.000 SIT, (4.) 2.000, (5.) knjižna nagrada. Rešitev nagradne križanke št. 23: SLONOKOŠČENA OBALA, TORKRETNI POSTOPEK, VAS, KNA, KOMORNICA, AROSA, KVAS, RO, S1D, FRANC, PA1R, ATKA, TE, DAN, APORT, UPI, DRIM, BIOLOG, RAN, RADOM, RIN, STOKLASA, LUDVIK, LEVIT, KOBRA, TIKAL, ANAKONDA, KŠ, ANIARA, LETA, MARANTA, ROM, TEN, NOTAT, SP, NŠ, JAILA, SANTANA, INTIMA, LEANDER, KE, ANTILI, KARINGER, AARE, OLIN, OK, SPOR, SIRTAKI, AN, ŠIR, EMS, KOMAT, JEN, ASA, AŠOKA, PANO, EDALINI, MOI, RK, UTA, ALS, DRN, OKORNOST, KASTRO, NO, SINOD, POANTA, ARKAN, OL, KRKA, ARE A, KARL, IVO, REA, ŠTIBLA, LIK, Križanko pripravil MIGLIČ, SLOKA, TM, ŽA, PIA, OHCET, NALIS, AZIL, AOMEN, MARKIZ, RENAULT, KARANTENA, AMETIST, ATENTATOR Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 23: 1. Vladimira Smole, Kidričeva 4, 1330 Kočevje 4. Pavel Jagodič, Škrabčeva 2la, 1111 Ljubljana 2. Dušan Bric, Trg na Stavbah 2,1270 Litija 5. Petra Cirkvenčič, Stična 152,1295 Ivančna Gorica 3. Jožica Kolarič, Pokopališka L, 1000 Ljubljana Nagrade bomo poslali po pošti. •SALOMONOV! UGANKAR NAGRADNI SKLAD Ta leden sla praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana-tel.: 061/301-787; Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061/ 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.