Posamezna Itevllka 8 dinarjev
PoStnina plačana v gotovini
ZASAVSKI
Izdaja Okrajni odbor Of Trbovlje. • Urejuje In odgovarja uredniški odbor. * Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. • Naslov uredništva In uprave: Trbovlje - Zasavski vestnik, uprava rudnika. * Telefon. St. M. • Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah Številka 614-»T«-1«8. e List tzbaja vsak četrtek. * Letna naročnina Siv din, polletna 120 din. četrtletna 60 din, mesečna 20 din. posamezna Številka S dinarjev ns Sestlb straneh Da S dinarjev.
LETO VI. — ST. 11.
TRBOVLJE, 19. MARCA 1953
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
PRATI1M AMORTIZACIJA - lažtn pogol nspcšnega raitoia s našem gospodarelni
Sedanja vrednost naših osnovnih sredstev je izkazana v vsem našem gospodarstvu nerealno, ker prave stvar-ne vrednosti ne poznamo. Vrednost osnovnih sredstev se vodi včasih po Predvojnih cenah — po nerealnih, v letu 1945 valoriziranih cenah in naprej P° cenah, po kakršnih smo osnovna sredstva pač po vojni nakupovali. V tujini nakupljeni stroji in instalacije so Preračunane v dinarje po različnih deviznih kurzih. Razen tega imamo mnogo strojev, ki smo jih dobili od UNRRA ali na račun reparacij in ki niso pravil-n° ocenjeni. Zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi uporabe ni Predpisano, tako da se že tako neenake ur nerealne vrednosti odpisujejo v let-bilancah po nekontroliranih in Pravzaprav poljubnih stopnjah.
V proizvodnji se ta okoliščina odvaža negativno. Normirana amortizacija he deluje dosti stimulativno za dvig storilnosti, n. pr. podjetja, ki nimajo *z normirane amortizacije zadosti sredstev za vzdrževanje naprav in ne ob-havljajo svojih instalacij. Na ta način tiharno pri nas iz leta v leto več naprav z manjšo zmogljivostjo in povedane izgube v proizvodnji zaradi okvar, uar zelo zmanjšuje storilnost dela. Normirana amortizacija ne »pritiska« na Pravilno investicijsko politiko v naših Podjetjih, ker ne obremenjuje izdelovalnih stroškov sorazmerno z vloženimi P°vimi investicijami. Tako se pojavlja žeija naših podjetij, da Cesto gradijo Pepotrebne in drage zgradbe, ki ne posujejo proizvodnje, ne dvigajo sto-vdnosti in ne zmanjšujejo izdelovalnih stroškov — namesto da bi povečali me-
Panizacijo.
Priprave za popis osnovnih
SREDSTEV V TRBOVELJSKEM OKRAJU
Za izvedbo te naloge je bila pri Gospodarskem svetu OLO Trbovlje ustanovljena komisija, ki je neposredno po Podjetjih naše industrije, — v rudarstvu, Prometu in v gradbeništvu organizirala Popisne komisije in vse priprave za oce-jPtev osnovnih sredstev. Enako so pre-r° tajništev naših zbornic dana za vsa mgovska, obrtna in gostinska podjetja ustrezna navodila za pravočasno izved-del v smislu napotkov po Uradnem nstu FLRJ št. 60-52. V teku so nadalje Priprave za kmetijstvo oz. državna jPPotijska posestva, gospodarske usta-°v® in proizvodne zadruge.
Za samo ocenitev je postavljen razoroma kratek rok in sicer do 30. ju-. t. 1. Do tega dne mora biti <>nčana ocenitev v vseh industrijskih, jPdarskih, gradbenih in prometnih pod-,lJ'h in kmetijskih posestvih. Do 30. Ktobra 1953 pa mora biti končana oce-itev vseh trgovskih, gostinskih in obrt-n Podjetij, gospodarskih ustanov in m.2vajalnih zadrug kakor tudi vseh djetij, ki Jih še gradimo. Ti roki so Proh razmeroma kratki, vendar je za v novo gospodarsko leto, ki bo Po n t°r znano — sredi leta 1953, nuj-njJ*'utfebno, da osnovna sredstva oce-v°dn'h bomo v novih elementih proiz-hn stroškov in cen operirali z real-
° amortizacijo.
pre„, r.a-ina komisija je po opravljenem pret * . Podjetij ugotovila, da so ta v bost n*1! ve^*nl pravilno razumela važnih *'0*rebnih' priprav za popis osnov-Že z„A,tev ter so ta dela večinoma (Ur iu*°^ena' Vse potrebne priprave stran aenLRJ st- 60 z dne 17- XII.' 1952, biti Qn' *Predhodne določbe«) morajo hiesecaav^ene najkasneje do konca MustriiP marca	*• ln to v podjetjih in-
— J ’ rudarstva, gradbeništva, pro-
Fotoamaterjem od Litije do Brežic
odloči, ^ln,° klub v Hrastniku se je stav0 urn bo Priredil letošnje leto raz-savja vlt nižk,h folografij našega Za-^delejp a )ltno vse fotoamaterje, da se krajih l)rve razstave te vrste v naših
L Na ,za udeležbo na razstavi so: Poziram “Vl lahko sodelujejo vsi or-‘brji. j., .,n neorganizirani fotoama-Slik l-a motivov je svobodna. rePubli’§i, V so že bile razstavljene na UPreipp,„ °b zveznih razstavah, ne 24 M0 H?O;Alike imajo l-ahko format ^^aširnp0 40cm ter morajo biti avtor	hrbtu slike naj vsak
P°RtoDek Pi , ',rae sbke, ime avtorja, avtor |nLpr *ek°čo številko. Posamezni Slike Predloži največ 8 slik. bdje. 5 o^vmili na stroške priredi-a<lli, vendn- lkami. bomo pazljivo rav-f.^talo nmr,tne 0<fpovarjuTno za škodo, U>te namonrcla med potjo. 6. Slike poš-l rn«tniku« as »hoto-kino klub v ta 1955 ’ yajkasn<!je do 15. septcm-
meta in kmetijskih posestvih, ker se delo cenilnih komisij začenja že v začetku meseca aprila 1953.
CENILNE KOMISIJE
Cenilne komisije bodo sestavljene iz treh članov; dva določi okraj, tretjega pa samo podjetje in bo slednji hkrati predstavnik podjetja. Za večja industrijska podjetja pa bo okrajna komisija določila samo enega člana cenilne komisije, drugi član bo zvezni cenilec — verjetno iz druge republike — tretjega pa določi podjetje. V sestavu večjih podjetij na področju okraja Trbovlje, ki pride v poštev za določitev zveznega cenilca, so naslednja podjetja: Elektrarna Trbovlje, rudnik Trbovlje-Hrastnik, rudnik Zagorje, Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah, Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, Steklarna v Hrastniku, Cementarna v Trbovljah in Tovarna papirja v Radečah. Naša okrajna komisija je že določila člane cenilne komisije in bodo podjetja pravočasno prejela imena cenilcev kakor tudi ustrezne odločbe imenovanim cenilcem. Pri imenovanju cenilcev se je predvsem upoštevala strokovna kvalifikacija (za večja podjetja prvenstveno iz gradbene stroke).
Delo cenilne komisije je izredno važno. V ta namen bodo priredili pri republiški komisiji za vse cenilce kratek tečaj. V teku tega meseca izideta tudi nomenklatura osnovnih sredstev ter cenik, ki bosta služila kot praktičen vodič in priročnik cenilnim komisijam. Po informacijah, ki smo jih dobili od republiške komisije, izidejo v kratkem štirje zvezki cenikov; prvi bo vseboval gradbena podjetja, drugi osnovna sredstva splošnega značaja, tretji notranji in zunanji promet, četrti pa specialna osnovna sredstva.
Cenik bo omogočil hitro ocenitev, na drugi strani pa bo s pomočjo cenika mogoče doseči, da bo veliko število komisij cenilo enake ali pa podobne naprave po istem kriteriju ter za osnovo jemalo enake osnovne cene.
KAKO OCENITI ZASTARELOST IN IZTROSENOST OSNOVNIH SREDSTEV
V ta namen bodo določeni posebni faktorji, s pomočjo katerih bodo cenilne
komisije upoštevale dejansko stanje instalacije in določile njeno sedanjo stvarno vrednost v odnosu na vrednost ustrezne nove instalacije, navedene v ceniku. Vprašanje zastarelosti in obrabljenosti je izredno važno, ker bo mogoče na ta način lahko določiti pravilno vrednost različnih naprav.
Stroški cenilnih komisij (razen predstavnika podjetja) bo nosila Uprava budžeta za gospodarsko planiranje FLRJ. Okrajna komisija sestavi predračun izdatkov cenilne komisije za I. fazo in ga dostavi republiški komisiji za ocenjevanje osnovnih sredstev. Okrajna komisija vidira predložene obračune cenilcev. Izplačila se opravijo na okraju.
Ta popis bo uspešen le tedaj, če bodo sodelovala sama podjetja, t. j. da si pravočasno urede evidenco osnovnih sredstev s popolnimi tehničnimi podatki, kot so to: kapacitete, glavne dimenzije, teže, letnice graditve itd. Tudi zemljišča se bodo ocenila, zato naj podjetja pripravijo osnovne mere. Državna kmetijska posestva se popišejo po katastrskem donosu. Pri podjetjih je potrebno, da pravočasno urede tudi vse lastninske odnose.
Na ocene bo dovoljena pritožba.
A. D.
Trboveljski in hrastniški rudarji
bodo 25. marca izvolili nov delavski svet
Nove volitve v delavske svete so pred durmi. Hrastniški rudarji bodo izvolili svoje nove zastopnike za delavsko upravljanje podjetja 25. marca in se na to že skrbno pripravljajo. Prejšnji teden je upravni odbor rudnika napravil anketo glede članov kolektiva, ki bi prišli v poštev pri sestavi kandidatne liste. Upravni odbor je namreč štel za potrebno, da sodeluje pri sestavi te liste celotni kolektiv in ne samo upravni odbor sindikalne podružnice oziroma posamezne skupine. Vsak delavec in uslužbenec rudnika je prejel vprašalni list, na katerega je napisal pet članov kolektiva, za katere misli, da bodo najboljše upravljali podjetje ter skrbeli za uspevanje rudnika. Anketa je nadvse dobro potekla, saj se je odzvala pretežna večina kolektiva.
Pri ugotavljanju rezultatov je zanimivo to, da so dobili največ glasov dosedanji funkcionarji ZK in sindikata, kar dokazuje, da imajo delavci zaupanje vanje. Na jamskem obratu Ojstro
so prednjačili kopač Jože Zore, član rudniškega komiteja ZK in predsednik sindikalne podružnice, kopač Alojz Ki-šek, predsednik sindikalnega pododbora, kopač Anton Potočnik, sekretar celice ZK ter obratovodja inž. Branko Peternelj, član rudniškega komiteja ZK, nadalje poslovodja Leopold Majdič, član upravnega odbora nidnika. V jami Hrastnik so dobili največ glasov kopač Alojz Blagotinšek, predsednik sindikalnega pododbora, kopača Franc Zdovc in Anton Kamenšek, oba člana upravnega odbora podjetja, ter kopač Franc Brečko, član rudniškega komiteja. Na strojnem obratu sta imela največ glasov poslovodja Stane Pečar in mizar Maks Aškerc, na zunanjem obratu pa ključavničar Martin Mlinarič, sekretar celice ZK, in obratovodja Nande Verdaj, sekretar mestnega komiteja ZK.
Anketa je porok, da bodo hrastniški rudarji izvolili v novi delavski svet svoje najboljše tovariše.	B. P.
Naše žene na obisku
PRI SLEPI MLADINI V LJUBLJANI
Kakor smo poročali že v zadnji številki, so zastopnice trboveljskih žena, članice AF2, pokazale razumevanje za našo slepo mladino v zavodih in so jo v nedeljo, 8. marca obiskale v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Ta za-
V Zagonu se prlpravllato na volitve v delovshl s »el
Prejšnji teden je bilo živahno med delovnimi kolektivi obratov zagorskega rudnika. Obravnavali so bližnje volitve v svoj delavski svet. Že na deloviščih so se zmenili za tovariše, ki bi prišli v poštev. Jasno je, da je bilo zanimanje ljudi za sestanke po obratih, na katerih so dokončno določili kandidate, veliko, kar je pričala tudi dobra udeležba.
Rudarji so izbirali kandidate zelo kritično. Vsakemu so pretipali obisti, prerešetali njegovo dosedanje delo v proizvodnji ter na političnem in sindikalnem področju. Izbrali so res najboljše tovariše. Delavski svet je nato
na svojem zasedanju po predlogih kolektivov rudniških obratov sestavil kandidatno listo ter določil volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnih imenikov. Med kandidati so v primernem številu zastopani tudi uslužbenci podjetja. Volitve v delavski svet rudnika bodo 25. marca.
Tudi v ostalih podjetjih v Zagorju se pripravljajo na te volitve. Nekatere podružnice so volitve že imele, tako n. pr. Mestni magazin, gostinska pod-; jetja itd. Na sestankih, na katerih so | izbirali kandidate za delavske svete, I so obravnavali tudi razna gospodarska vprašanja svojih podjetij.
IZREDNO VELIK ODZIV
PROSTOVOLJNIH KRVODAIALCEV V ZAGORIU
do,
te 4	,*• Razstavo
°Ktobra 1953.
Poto-kino klub
bomo odprli
v Hrastniku.
Na poziv mestnega odbora RK v Zagorju se je že takoj prve dni odzvalo izredno veliko število prostovoljcev, da z oddajo majhne množine krvi pomagajo bolnikom k hitrejšemu ozdravljenju, premnogim pa rešijo tudi življenje. Ves zdravstveni kolektiv mesta Zagorje je strnjeno prevzel nalogo, da bo izvedel priprave za nemoteno delo ekipe transfuzijske postaje iz Ljubljane. Tudi člani RK so vestno sodelovali in pomagali zdravstvenim delavcem pri organizaciji in popularizaciji prostovoljne oddaje krvi.
Vse dni prejšnjega tedna smo opazovali živahno vrvenje v vseh prostorih zagorske ambulante, kar je bilo znamenje, da so ljudje pravilno razumeli to človekoljubno akcijo, ki jo je po-krenil Glavni odbor RK Slovenije. Prostovoljci so prihajali ob napovedanem času k zdravniškemu pregledu; brez nestrpnosti so sledili navodilom zdravstvenih delavcev, ki so poleg svojega rednega delovnega časa opravljali laboratorijska dela in neutrudno vršili svojo državljansko dolžnost skoraj vsak dan brez oddiha, da ne omenimo zdravnikov, ki od 6. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer niso varčevali s časom za pregled prostovoljcev. Nihče ni hotel zaostajati v pridnosti. 2e v prvem tednu akcije se je priglasilo nad 800 prostovoljcev. Za popularizacijo te akcije je treba pohvaliti mestni komite ZK Zagorje, uprave podjetij, sindikalne podružnice — sploh vsa društva in množične organizacije, Ljudski odbor mestne občine, ki je s sodelovanjem zdravstvenih aktivistov opozoril na zborih volivcev vse prebivalstvo, naj se priglasijo za to široko zasnovano humano akcijo.
Po industrijskih obratih in deloviščih so se vršili sestanki, kjer so ljudem obrazložili namen odvzema krvi s pojasnili vplivov odvzema krvi na človeški organizem in zdravje sploh. Pa ne samo iz industrijskega centra — tudi iz kmečke okolice so vsak dan prihajali novi prostovoljci, tako da je bilo že dne 7. marca priglašeno 950 krvodajalcev.
Tem je natančen ln temeljit telesni pregled v veliko korist, kajti ob tej priložnosti se ne preišče samo kri, tem-
več tudi srce, pljuča in splošno zdravstveno stanje, pri čemer se krvodajalci opozorijo na morebitno bolezen, ki se je pri tej preiskavi ugotovila, tako da se bolnik ve ravnati in paziti. Odvzem krvi človeškemu zdravju ne škodi — nasprotno: vzpodbudi krvotvorne organe k večji delavnosti.
Prebivalstvo mesta Zagorja in okolice je res pravilno razumelo klic Rdečega križa, zato je bil tudi odziv tako velik in časten. Vsakdo se je zavedal, da z majhno količino krvi na-
krvi, ki jo je bolnik ali bolnica izgubila pri nezgodi, pri porodu itd. Resnosti in potrebe oddaje krvi so se zavedali prav vsi, saj ni podjetja ali ustanove, ki ne bi bila pri tej akciji častno zastopana. Tudi v kmečkih predelih občine Zagorje so aktivisti naleteli na veliko razumevanje prebivalstva, kar je dokazal tako velik odziv krvodajalcev.
Od 9. marca dalje je potekal odvzem krvi po transfuzijski ekipi iz Ljubljane brez posebnih motenj, kajti ves zdrav-
Pregled krvi krvodajalcev v laboratoriju
pravi skupnosti veliko uslugo, kajti ravno v Industrijskih obratih je potreba po krvi ali krvni plazmi vedno večja kot drugod, ker je treba v njih vedno računati s to ali ono hudo nezgodo pri delu ter morebitno veliko izgubo krvi ponesrečenca, ki jo je treba hitro nadomestiti.
Ta skrb bo sedaj odpadla, ker bomo vedeli, da bo vsakdo v danem primeru lahko dobil potrebno množino
stveni kolektiv je stal tej ekipi ob strani, da bi bil uspeh čim večji. Nimamo namena zahvaljevati se krvodajalcem na tem mestu, kajti tople zahvale bodo deležni vsi od tistih, katerim je bila kri darovana. Ne samo tovarištvo, tudi človečanska dolžnost narekuje, da z vsemi sredstvi ohranimo naš narod zdrav, kajti le v zdravju lahko pričakujemo lepši jutrišnji dan.
D. G.
vod, ki je bil ustanovljen po osvoboditvi, šteje trenutno 80 mladincev in mladink v starosti od 6 do 14 let.
V Zavodu so bile naše žene prisrčno sprejete. Direktor Zavoda jim je sam radevolje pokazal ustanovo ter jih tudi seznanil z metodo dela s slepo mladino. Med drugim je dejal, da je v začetku delo s slepimi otroci silno težavno in da mora imeti učno osebje mnogo volje in potrpežljivosti, vendar pa sčasoma, po nekaj letih trdega dela dobč zadoščenje, ko vidijo pri svojih gojencih napredek in upajo, da bodo iz teh ljudi napravili koristne člane človeške družbe.
Ti gojenci obiskujejo v samem Zavodu osnovno šolo in nižjo gimnazijo ter pozneje, ko prestopijo v srednje šole izven zavoda, z lahkoto dokončajo določen študij. Tako je sedaj na primer nek slepi gojenec, ki je skončal nižjo gimnazijo v Zavodu, v osmem razredu odličnjak. Zanimivo je, da imajo slepci izreden spomin in da s svojim spominom precej prekašajo ostale sošolce. V zavodu sta nadalje dva dečka, ki obiskujeta tretjo gimnazijo. Obema manjkajo dlani na obeh rokah, ki sta jih izgubila pri eksploziji neke bombe, s katero sta se igrala. Oba hodita v šolo ter ima eden od njiju protezo, s katero piše, drugi pa piše na ta način, da vtakne peresnik med kosti podlahtnice, ki so mu jo zdravniki primerno operirali. Oba ta dva dečka bereta knjige, ki so zanje pripravljene — z ustnicami!
Veliko zanimivega je videti v tem zavodu. Pisava slepcev je zanje nekaj običajnega. V 4. razredu gimnazije pišejo skoraj vsi na običajni pisalni stroj, ki ga uporabljamo v poslovnem življenju. Z zemljevidov, ki so nalašč zanje napravljeni, so nam gojenci natančno prebrali in pokazali posamezne kraje, reke, gorovja itd. — skratka: poleg splošne izobrazbe si slepi gojenci in gojenke v tem Zavodu pridobe še strokovno izobrazbo, tako v pletenju košar, v pletenju jopic v raznih motivih in barvah, v kuhanju itd. Uprava skrbi tudi za kulturno razvedrilo gojencev; imajo svoj lastni pevski zbor, ici nam je prisrčno zapel nekaj pesmi. Ta pevski zbor ima namen prirediti nastope po celi Sloveniji; obiskal bo tudi Trbovlje.
Naše žene so bile nad delom in uspehi tega zavoda izredno navdušene; obljubile so, da bodo to slepo mladino spet kmalu obiskale. Obdarile so jo z raznim pecivom, za kar so se jim slepi gojenci prisrčno zahvalili.
' Kadar bo AFZ spet poklicala Trboveljčane na akcijo za slepo mladino, upamo, da bo ta pomoč res izdatna, saj ta težko prizadeta mladina, ki se z voljo in izredno marljivostjo uvršča med koristne člane naše socialistične skupnosti, to pomoč vsekakor zasluži.
M.
Trboveljska žene so obiskale zdravilišče v Novem Celju
Trboveljske žene so ob priliki Dneva žena obiskale tudi zdravilišče v Novem Celju, kjer se trenutno zdravi 13 Trboveljčanov. 2ene so ob svojem obisku obdarile vsakega Trboveljčana z buteljko dobrega vina, s pecivom in primernim denarnim zneskom za vsakodnevne male izdatke. Seveda so bili trboveljski bolniki tega obiska in pozornosti silno veseli Za ljubezniv obisk in darila se je zahvalil našim ženam v imenu vseh tovariš Štefan Potočnik.
Ali si že postal naročnik »Zasavskega vestnika«?
Obisk maršala Tita o Veliki Britaniji soetooni dogodek
Obisk maršala Tita v Veliki Britaniji je razumljivo izzval največjo pozornost svetovne javnosti. Zlasti so obširni komentarji britanskemu časopisja. Londonska »Tribune« je objavila obširni uvodni članek pod naslovom »Pozdrav Titu«, v katerem poudarja, da je šteti obisk maršala Tita upravičeno za velik nacionalni dogodek. »Tito je eden od velikih ustvarjalnih likov našega časa; v svetu so mnoge države, ki izgubljajo svobodo, oii pa išče pot k napredku.« »Tribune« izraža prepričanje, da se bo ponosni vodja ponosnih narodov čutil po svojem obisku v Veliki Britaniji podprtega in ohrabrenega in se bo prepričal, da je njen dobrodošel gost.
V Veliki Britaniji obsojajo pisanje italijanskega tiska, ki v zadnjih dneh zavzema v zvezi z obiskom maršala Tita popolnoma odkrite protijugoslovanske in tuai protiangleške tendence. Po britanskem mnenju bi se moral italijanski tisk v sedanjem trenutku izogibati takšni zlonamerni kampanji in dokazati več smisla za dostojanstvo.
Laburistični poslanec in bivši podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Ernest Davics je v svojem govoru po londonskem radiu poudaril, da večina članov britanskega parlamenta pozdravlja obisk maršala Tita in se veseli srečanja z njim. Izrazil je prepričanje, da bo ta obisk še bolj zbližal dve državi, ki se enako trudita za ohranitev svoje neodvisnosti in za ohranitev varnosti vseh svobodoljubnih narodov.
Zahodnonemški tisk spremlja z veliko pozornostjo obisk maršala lita; »Siid-deutsche Zeitung« poudarja v daljšem
članku, da je Tito sicer na strani Zahoda, ni pa se enostavno zvezal z Američani. Tito prihaja v London, da opozori na nevarnost iz Moskve in da hkrati posreduje med Washingtonom in Londonom glede jugovzhodne Evrope.
»Eveuing News« piše, da Britanija Čaka, da bo pozdravila Tita, ter naglaša, da bodo njegovi razgovori s Churchillom in Edenom daljnosežnega pomena v političnem, gospodarskem in obrambnem pogledu ter do podlaga teh razgovorov sodelovanje pri odporu proti napadalnosti in čuvanju svetovnega miru.
Nenadna smrt Klementa Gottmalda
V	Pragi so objavili sporočilo, da je nenadno umrl predsednik CSR Klement Gottwald. Gottwald je obolel en dan po vrnitvi s Stalinovega pogreba za pljučnico in vnetjem porebrniee ter je smrt nastopila kljub vsem zdravniškim prizadevanjem. Gottvrald je leta 1948 po odstopu predsednika dr. Beneša postal predsednik Češkoslovaške in je imel vodilni položaj v komunistični partiji CSR. V poročilu se poudarja, da je njegova smrt po Stalinovi smrti velika izguba ra Češkoslovaško.
Prve čistke Matenkova
Tz bolgarskih virov poročajo, da bo prva žrtev Stalinovega naslednika Ma-lenkova sedanji bolgarski ministrski predsednik Viko Cervenkov. Za kandidate za njegove naslednika se imenujejo Jugov, Minčevič in Cankov.
V	Romuniji je prebivalstvo sprejelo vest o Stalinovi smrti s prikritim zadovoljstvom — med romunskimi inform-birojevci pa je vest povzročila zmešnjavo in slabitev nestabilnih pozicij policijskega režima. V zvezi s tem so oblasti izdale številne varnostne ukrepe, ki se nanašajo zlasti na obmejne kraje * Jugoslavijo. Po Stalinovi smrti je v Romuniji bilo tudi več primerov sabotaže. Razen tega so v zadnjih dneh ilegalne oborožene skupine ubile v bližini Konstance dva policijska oficirja.
Položaj v Albaniji po Stalinovi smrti se je istotako zaostril in po vesteh oficirjev albanske vojske, ki so pribežali v Jugoslavijo, albanska kominformistična vlada ni v stanju kontrolirati severna področja države, kjer se je zelo razvila protistalinistlČn« dejavnost.
ZSSR s vetom preprečila izvolitev generalnega tajnika OZN
Na eni zadnjih sej Varnostnega sveta OZN so ZDA predlagale za kandidata generalncira tajnika OZN Carlosa Ro-raulosa, Filipinca, Danska je predložila kandidaturo kanadskega zunanjega ministra Laster Pearsona, Sovjetsko zveza pa poljskega zunanjega ministra Sksze-szevrskega. Na zadnjem zasedanju^ Varnostnega sveta je kanadski zunanji minister pri glasovanju sicer dobil največ glasov (9), vendar je moral Svet zavrniti vse tri kandidature, ker je Sovjetska zveza stavila svoj veto proti Pearsonu.
Manevri na Sredozemlju
Med 16. in 24. marcem se vršijo veliki manevri v Sredozemlju, ki se jih bodo udeležile mornariške in letalske sile petih držav pod vodstvom poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta Mountbat-tena. Sodelovale bodo oborožene sile Velike Britanije, ZDA, Francije, Italije in Turčije.
ZASAVSKI VESTNIK JE NAJPRILJUBLJENEJSl TEDNIK V ZASAVJU
Skupščina krafeunega soda sindikalno o Radečah
Sindikalno življenje v Radečah se je v zadnjem letu močno razmahnilo, kar je najbolje dokazala letna skupščina Krajevnega sveta sindikatov, ki se je vršila pred kratkim. Bila je gotovo med najuspešnejšimi, kar jih je bilo doslej v Radečah. Organizacijsko in vsebinsko je bila bolj bogata kot vse dosedanje. Vršila se je v okrašeni dvorani hotela »Jadran«. Pred pričetkom je nastopila tudi domača godba na pihala, kar je dalo skupščini posebno slovesno obeležje.
Skupščina je obravnavala vsa vprašanja, ki se danes postavljajo pred naše sindikalne organizacije, zlasti še vprašanje politične in ekonomske vzgoje članov teh ustanov, ki je bila doslej na radeškem sektorju še zelo pomanjkljiva. Za dosego tega namena in za izboljšanje dosedanjega stanja je skupščina sprejela sklepe, ki jih je pred kratkim postavila skupna konferenca aktivistov ZK in krajevnega sveta, kar bo mnogo doprineslo k izboljšanju in napredku sindikalnih organizacij v Radečah.
Mnogo je bilo govora o delavskem upravljanju podjetij, o njegovih oblikah in doseženih uspehih ter o nalogah in vplivih, ki ga imajo in ki ga marajo imeti sindikalne organizacije na tem področju našega družbenega razvoja. Bila so na dnevnem redu tudi organizacijska vprašanja in notranja struktura sindikalnih podružnic, ki je sedaj predmet živahne razprave v vseh sindikatih v državi; izkazalo se je namreč, da sedanji organizacijski ustroj sindikatov ne ustreza več času, ki v njem živimo. Ta problem je posebno pereč v malih podeželskih centrih, kjer industrija ni posebno razvita, kot je to v tem kraju. Zato v Radečah sodimo, da bi bilo nujno ustanoviti občinske podružnice, ki bi združevale vse tiste člane sindikatov, ki imajo svoje podružnice v oddaljenih večjih centrih, kot n. pr. pri nas, kjer so člani vključeni v podružnicah v Trbovljah in Celju. To so zlasti uslužbenci in delavci državne uprave, pošte, zdravstveni delavci, električarji L dr. Za te naj bi se ustanovila ena sama podružnica na sedežu občine, pa če se tudi nekoliko ločijo strokovne linije, ker je delo na
Dan žena v Bobnu
Tudi v Bobnu nad Hrastnikom so naše žene lepo proslavile svoj praznik ter na slovesnost povabile tudi starejše matere in partizanske vdove.
Najlepši na tej proslavi je bil pač prizor, ko je najmlajša udeleženka Milena Majcnova pozdravila naše mamice ter izročila šopek cvetic materi Klanjškov!, ki je rodila največ otrok ter izgubila med okupacijo štiri sinove.
Po proslavi so žene iz Bobna pogostile partizanske vdove in starejše matere.
ta način lažje in uspešnejše. Nadalje je bilo govora o odnosih med republiškimi I odbori strokovnih sindikatov in krajevnimi oziroma okrajnimi sindikalnimi sveti, kjer republiški odbori čestokrat mnogo grešijo. O teh vprašanjih je na skupščini obširno diskutiral zastopnik Republiškega sveta tov. Franc Brdajs, ki je nakazal nove predloge in oblike organizacije, ki so v teku.
Pereč problem — in to ne samo pri nas — postaja naraščajoča nezaposlenost, predvsem ženske delovne sile, kar bo postalo kmalu splošno družbeno vprašanje, če ne bomo storili odločnih korakov v tem pogledu. O tem vprašanju je skupščina zelo živahno razpravljala; delegati so stavili različne predloge, kako naj bi rešili to vprašanje. Najnujnejša rešitev naj bi bila ta, da se poročene žene, ki še nimajo mnogo službenih let in kjer ni v nevarnosti kvaliteta dela, nadomestijo z mladimi neporočenimi dekleti, ki danes brez dela tavajo po cestah in se počasi izgubljajo in propadajo. Nezaposlenost je pa seveda tudi socialen in finančni problem, saj težko obremenjuje naš socialni fond in sindikalne blagajne. Vsekakor je to vprašanje, ki terja nujno rešitev, kajti mladim ljudem je treba dati delo, ne pa podpore.
Skupščina, ki je bila v svojem delu res plodovita, je obravnavala še mnoga aktualna vprašanja, ki danes morž našega delovnega človeka, iako o nizkih prejemkih in nepravilnih prevedbah nekaterih delavcev in uslužbencev, predvsem železničarjev, o pokojninah in invalidninah, otroških dokladah in podobno.
O bližnjih volitvah v Zbore proizvajalcev in Delavske svete je bilo na skupščini tudi mnogo govora; delegati so iznesli težnje naših delovnih ljudi ter je skupščina prikazala naloge, ki jih imajo naše sindikalne organizacije pri pripravah in izvedbi teh volitev.
Skupščina je sprejela vrsto sklepov, ki naj jih izvede bodoče predsedstvo Krajevnega sveta in celotni sindikalni aktiv, predvsem še za dvig kulturne, politične in ekonomske ravni naših delovnih kolektivov, za izboljšanje življenjskih pogojev delavca in uslužbenca ter njihovih družin, za izboljšanje hlgiensko-tehnične zaščite v obratih in na deloviščih, za dvig discipline itd. Za uspešno delo in izvršitev teh sklepov je pa sindikalnemu aktivu predvsem potrebna pomoč ZK, ki je od mestnega komiteja ZK Radeče tudi zagotovljena, in pa notranja organizacijska trdnost ter tesna povezava med podružnicami in Krajevnim svetom, ki se je v lanskem letu do neke mere že dosegla.
Skupščine, ki je bila Izredno živahna in v svojem delu temeljita in zelo plodna, so se udeležili tudi član Republiškega sveta sindikatov tov. Franc Brdajs, predsednik Okrajnega sveta
Delegati V. kongresa LMD so bili navdušeni
Delegati V. kongresa LMJ, ki so pred kratkim potovali na V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije v Beograd, so bili navdušeni nad sprejemom, ki jim ga je priredila mladina v Zidanem mostu.
Dolžni smo se zahvaliti mladini Zidanega mosta in Radeč — tako pravijo delegati severne Slovenije v svojem pismu — za prisrčen sprejem ob našem odhodu in povratku s kongresa. Ves čas potovanja Je vladalo med nami prijetno vzdušje ter veselo, pravo mladinsko razpoloženje. Borbene in druge mladinske pesmi so našo voljo le še i dvigale. V Zidanem mostu bo treba več kot eno uro čakati na vlak proti Beogradu — tako smo mislili — tem bolj presenečeni pa smo bili, da smo prav v tem kraju doživeli najveselejše trenutke naše vožnje. Vlak je pripihal izza ovinka, in že smo slišali zvoke
sindikatov tov. Dominik Kužnik ter sekretar mestnega komiteja ZK tovariš Ferči Miler, ki so posegli v živahno in stvarno diskusijo in dali mnogo koristnih nasvetov in predlogov za izboljšanje dela in napredka novih sindikalnih organizacij. Velik organizacijski uspeh, ki je bil še posebno poudarjen in je v naši republiki redek, če ne edinstven, je ta, da so vsi, ki stoje v delovnem razmerju, tudi člani sindikata, tako da je organizacija res stoodstotna.
Povsem nov je bil način izvolitve plenuma Krajevnega sveta, ki ga je predlagal dosedanji Izvršni odbor in ki ga je skupščina soglasno sprejela. Plenum se ni volil poimensko, pač pa je izvršni odbor predlagal, da se v duhu statuta ZSJ, ki pravi, da se v plenum izvolijo najboljši člani, določijo za to vsi predsedniki in tajniki podružnic, krajevnih odborov in včlanjenih društev. Ta plenum se mora obvezno sestati vsake tri mesece. Predlog je skupščina sprejela s pritrjevanjem. Prepričani smo, da bo ta način dela mnogo bolj uspešen in življenjski, kot je bil dosedanji, saj so predsedniki in tajniki gotovo najboljši člani podružnic in društev, imajo pa tudi največ vpogleda v društveno življenje in dogajanje v podružnicah, zato bodo najbolj uspešno prenašali vso dejavnost od Krajevnega sveta na podružnice in obratno.
Velike in odgovorne naloge stoje pred našimi sindikalnimi organizacijami in upajmo, da jim bo naš sindikalni aktiv s pomočjo mestnega komiteja ZK popolnoma kos, da bomo med letom in posebno ob letu lahko poročali še o večjem napredku in uspehih.
— v im —
Rezervni oficirji iz Zagorja so pregledali svoje delo
Prejšnjo nedeljo je polagal Klub rezervnih oficirjev v Zagorju račun o svojem delu v preteklem letu.
Iz poročil je bilo razvidno, da je V Zagorju včlanjeno v svojem klubu samo 67 rezervnih oficirjev, po podatkih, s kateremi razpolaga organizacija, pa je v kraju 97 rezervnih oficirjev.
Skupščina je pokazalo dobro slik® dela v marsikaterem pogledu. Vse premalo razumevanja pa je pokazalo za svojo nadaljnjo vojaško izobrazbo okoli 30 članov kluba, to pa zlasti iz Lok in Kisovca, kjer je po besedah tajnika kluba v času NOV prvikrat počila puška in bi ravno rezervni oficirji tega kraja morali imeti povsem drugačen odnos do dela v organizaciji in v prizadevanju za razširitev kluba.
Klub pa je imel v svojem delu tudi uspehe. Priredil je precej predavanj iz vojne tehnike, člani so sodelovali pri partizanskih marših, prirejali praktične vojaške vaje itd. Velika ovira v delovanju kluba pa je bila, da društvo nima svojih lastnih prostorov, kjer bi bili lahko setanki, študijska predavanja in podobno.
Diskusija je pokazala, da je klub delal v premajhni meri z Zvezo borcev. Novi odbor s predsednikom inž. Ivanom Pustom si bo moral resno prizadevati, da ustvari v Zagorju klub rezervnih oficirjev, ki bodo pravi lik naše JLA. Zlasti bo moral klub delati na tem, da bodo vsi rezervni oficirji pomagali pri predvojaški vzgoji naše mladine, hkrati pa si bodo morali izpopolnjevati svoje vojaško znanje, kajti le tedaj bodo lahko res v polni meri izvršili vse tiste naloge, ki stoje pred njimi.
Na koncu skupščine so predvajali še tri vojaško-tehnične filme.
— M —
Novice iz Vrhovega
Prostaoa 8. marca. — Za Dan žena to tudi žene iz Vrhovega in okolice pripravile lepo slovesnost. Osnovna gola ni mogla sprejeti vseh. ki bi se radi udeležili proslave. Tov. učitelj Operčan je govoril o pomenu dneva nagih žena, aktiv LMS iz Vrhovega pa ie nastopil z uspelim kulturnim sporedom. Ženam je bil program zelo všeč.
Prireditelji so ob koncu povabili vse žene in ostale na čajanko, po kateri se je ob sodelovanju harmonikarjev iz vrst mladincev LMS razvil prijeten večer. Proslava je pokazala, da imajo tudi kmečki ljudje veselje do kulturnega delovanja, sai smo na odru videli same kmečke fante in dekleta, med gledalci pa so bile veči-
noma kmečke ženice. Skoda je le, da v Vrhovem ni večje dvorane, ki bi lahko sprejela vse obiskovalce.
Zgraditev polarnega bazena. — Poleg popravila cest in poti, ki sta ga organizirala frontna odbora Vrhovo in Goreljce, za kar so navozili na cesto potreben gramoz, je bila pač glavna skub fnotnega odbora Vrhovo in vsen vaščanov čimprejšnja zgraditev požarnega bazena za zgornji del vasi, ki za primer izbruha ognja ni iuml potrebne vode za gašenje. Upati je, da bodo s temi deli lahko začeli ob koncu tega meseca. Vsi so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, da bi bil ta bazen zgrajen do delavskega praznika 1. maja.	F. M-
železničarske godbe na pihala, ki je igrala v pozdrav partizanske pesmi. Prav gotovo smo dolžni v prvi vrsti zahvaliti se požrtvovalnim železničarjem, ki so s svojo godbo poskrbeli za veselo razpoloženje nas vseh.
Vtisi, ki smo jih odnesli s kongresa, nam bodo ostali za vedno v lepem spominu, prav tako pa tudi ne bomo pozabili prijetnih trenutkov, ki nam jih je pripravila naša mladina v Zidanem mostu. Za to veliko pazljivost moramo izreči zahvalo tudi organizatorjem tega lepega in prisrčnega sprejema, in sicer okrajnemu komiteju LM Slovenije v Trbovljah ter mestnemu ljudskemu odboru občine v Radečah.
Ko smo potovali skozi Celje in se pripeljali v Maribor, nam je zelo »ugajalo«. Tako nenavadno tiho in mirno je bilo tamkaj.	T. K.
Kuhinjska oprema
darilo Strojnega mizarstva Trboviie za naroinike Zasavskega vestnika

MAKSIM GORKI:	g*J	V
Sreča
je bil tja postavil iznajdljivi pisec romana.
Ko pa sem se vrnil in pri tem po loki poskakoval kakor konj ter prinesel klobuk poln vode, je hotnica že stalo, naslonjena ob kopico in popolnoma v redu napravljena — uredila je vse, kar
urno verižico in veliko brošo, skortfi kakor odlikovanje. Bila Je mnogo lepša, dosti bolj polna; spominjala je na merico gostega kavkaškega vina, ki ga veseli Gruzinci prodajajo na razbeljenih trgih v Tiflisu.
Nekoč mi je bi la sreča tako blizu, da me je skoraj že zagrabila s svojimi mehkimi šapami...
To se je zgodilo na potepu; precejšnje krdelo mladine se nas je bilo zbralo v soparni poletni noči na loki za Volgo pri lovcih na Sterlete. Jedli smo ribjo juho, ki so jo pripravili ribiči, pili vodko in pivo ter posedali okrog grmade. Prepirali smo se o tem, kako bi bilo treba čimprej in čimbolje preurediti svet; potem smo vstali in se razkropili po pokošeni loki.
Jaz sem odšel od grmade z dekletom, ki se mi je zdelo pametno in čustveno. Gledalo je z lepimi temnimi očmi in v njenih besedah je zmeraj zvenela preprosta in razumljiva resnica. To dekle je na vse ljudi gledalo prijazno.
Sla sva molče, bok ob boku; pod najinimi nogami so škripala in se lomila stebla travnega strnišča, ki so ga bili pokosili; na kristalni skodeli neba, poveznjeni nad zemljo se je prelivala opojna tekočina luninih žarkov.
Deklica je globoko vzdihnila in rekla:
»Kako lepo je! Kakor da bi bili v afriški puščavi, kopice pa so kakor piramide; tudi vroče je...«
Potem je predlagala, da bi sedla pod kopico v črno in gosto senco, ki se Je ločila od okolice, kakor senca podnevi. Črički so zapeli, od daleč je nekdo žalostno spraševal v pesmi:
»Ah, zakaj si me izdala7«
Začel sem dekletu vneto pripovedovati o življenju, kakšno sem poznal in o tem, česar nisem razumel — nenadoma pa je ona tiho vzkliknila in padla na hrbet.
Zdi se mi, da je bila to prva omedlevica, ki sem ji bil priča, zato sem se v prvem trenutku preplašil; hotel sem kričati, klicati na pomoč, pa sem se takoj spomnil, kaj delajo v takih primerih dobro vzgojeni junaki romanov, ki sem jih poznal. Odpel sem pas njenega krila, jopič in ji zrahljal obleko.
Ko sem zagledal njene prsi, take, kakor dve srebrni čašici, polni zgoščene lunine luči, obrnjeni nad njenim srcem, — me je toplo spreletelo in strahovito se mi je zahotelo, da bi jo j poljubil. Vendar sem potlačil željo in na vrat na nos oddrvel k reki po vodo. Saj so — tako kakor so pisali — junaki v podobnih primerih zmeraj tekli po vodo, se pravi ako na mestu katastrofe ie ni bil pripravljen kakšen vrč, ki ga
sem bil jaz pokvaril na njeni toaleti.
»Ni treba,« je rekla utrujeno in tiho, ter z roko odrinila moj mokri klobuk ...
In odšla Je od mene proti ognju grmade, kjer sta dva študenta z nekim statistlčarjem še zmeraj gnala isto ie ndlajnano pesem:
»Ah, zakaj si me izdala7«
»Ali sem vam storil kaj narobe7« sem vprašal, preplašen zaradi dekletovega molka.
Odvrnila je na kratko:
»Ne. Niste posebno spretni. Vseeno se vam — to se razume — zahvaljujem ...«
Zdelo se mi je, da ji zahvala ne gre prav od srca.
Že prej je nisem dostikrat srečaval, po tem dogodku pa sem Jo videval že redkeje — in kmalu je popolnoma izginila iz mesta; šele po štirih letih sem jo zopet videl na ladji.
Potovala Je iz vasi ob Volgi, kjer je letovala, v mesfo k možu; bila je noseča; oblečena je bila lepo in udobno, I okrog vratu tem opazil dolgo zlato
Prijateljsko sva se razgovarjala in se spominjala preteklosti. »No,* je rekla, »zdaj sem poročena in tako.. .*
Bil je večer, v reki je odsevala večerna zarja; penasta parnikova sled se Je vlekla do modrikaste severne daljave v pasu rdečih čipkastih valčkov.
Na kolenih je imela oranže v rumeni aktovki.
»Ampak, — ali bi vam povedala?« je vprašala in se prijazno nasmehnila t temnimi očmi. »Ce bi vi takrat pri kopici — ati se spominjate7 — bili bolj predrzni... no — če bi me bili poljubili ... bi bila vaša žena... Saj sem — vam ugaja la? Čudak, skočil je po vodo... Eh vi/«
Rekel sem Ji. da sem se obnašal prav tako, kakor je zapisano v knjigah in da je bilo — po pisanju, ki mi Je v tem času bilo sveto — v omedlevicah treba dekletu najprej postreči z vodo. poljubiti pa jo je bilo dovoljeno Sele potem, ko Je ona odprla oči in vklik-nila:
»Ah, — kje sem?«
Nato se je malo nasmejala In zamišljeno rekla;
»Saj je prav v tem naša nesre讫 da bi vsi hotel i živeti tako. kakor je * .
pisano... Življenje je — širše in
bolj
pametno kakor knjige, mo) gospod Življenje sploh ni podobno knjiga.m-'* Da ...«	.
Segla je v aktovko po oranžo. J pazljivo pogledala, se namrdnila * rekla:
»Slaba, takšen gnil sadež ...«	,.
Z okornim gibom Je oranžo ZttPflfl čez krov, — videl sem, kako je pUMS nila In izpinila v rdeči peni. . ..
»No, kako pa zdaj’ Se zmeraj " vite od pisanja, kaj?«
Pomolčal sem in gledal v sipine obrežju, prelepe v plamenečem zahodu in dalje, — v praznino radec sto zlatih lok.	...
Narobe obrnjeni čolni so križem žali po pesku, kakor velike mrtve rl . Na zlatem pesku so ležale sence v žalujk. Dalje na lokah so stale kop sena kakor grički, da sem se epom njene primerjave:
»Kakor afriška puščava, kopice P so kakor piramide ...«
2ena Je olupila drugo oranžo in P° novila v tonu starejšega in ,k°.n tako, kakor da bi me hotela kaznov
»Da. bila bi vaša Žena...«	.
»Zahvaljujem se vam — **m re ’ — lepa hvala.*
Zahvalil sem se ji — od srca.
PRED IV. KONGRESOM OF SLOVENIIE
Izvolitev delegatov za kongres
v Trbovljah
V ponedeljek, 9. marca, so se zbrali delegati frontnih aktivov na področju testnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah. Glavni namen te polnoštevilno obiskane konference je bila izvolitev delegatov za feongres OF Slovenije. Izvoljeno je bilo »1 tovarišev in tovarišic, in sicer: Dušan Povše, Janez Jesenšek st. z Dobovca, Peter Adlešič, Alojz Toplikar, major JLA Lovro Guštin, Lojze Ostanek, Slavko Borštnar, Slavka Završnik, Mici Pajk, Ivan Dolinar in Franc Slapnik.
Pred izvolitvijo delegatov je bilo na dnevnem redu poročilo o delu mestnega odbora OF, ki pa ni pokazalo pravega dejanskega stanja te množične organizacije. Povsem razumljivo je,
Važno za naročnike in vse tiste, ki se žeie udeležiti nagradnega žrebanja »Zasavskega vestnika«
Vsi, ki bodo poravnali naročnino za naš list »Zasavski vestnik« do 30. aprila 1953, se bodo lahko udeležili velikega žrebanja našega lista. Naročniki, ki so še dolžni za leto 1952, morajo seveda poravnati tudi stari dolg. Prav tako se lahko vsi novi naročniki udeležijo žrebanja, če plačajo naročnino za celo leto.
Število nagrad je že doseglo vrednost nad 150.000 din. Vseh dobitkov je 50. Zato ne odlašajte 2 vplačilom naročnine, ker smo vedno bliže dnevu žrebanja.
Prvi dobitek, kuhinjsko opre-mo, darilo Strojnega mizarstva v Trbovljah, si boste lahko ogledali v teku 14 dni v izložbi pri Pav-lenču ob glavni cesti v Trbovlje.
V eni izmed prihodnjih številk bomo objavili natančen razpored dobitkov po vrednosti.
Pripominjamo, da pridejo pri Žrebanju v poštev samo stalni naročniki s plačano celoletno naročnino.
Torej, naročniki, izpolnite položnico, dokler je čas!
Uredništvo
<ja se zato ni mogla razviti potrebna diskusija ter so delegati frontnih aktivov imeli vtis, kakor da je Izvolitev delegatov za kongres OF gola formal-dost in da so predstavniki frontnih ®ktivov prišli na sestanek samo zaradi Molitev.
.Dostikrat grešimo in bomo še gre-dokler bomo videli v takih kon-Jerencah samo golo formalnost, ki jo
niti, da je med šestimi sklepi, ki so bili sprejeti ob koncu konference, sicer res tudi sklep, da bo Fronta razvila na j večjo aktivizacijo za stoodstotno izvedbo predvidenih volitev.
Mnogo je bilo govora o novem načinu dela frontne organizacije, ki je sedaj terensko razdeljena na štiri cen-
Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
V referatu se je dotaknil tudi dosedanjega dela v osnovnih organizacijah Zveze ter nujnosti novih oblik in nove vsebine dela nove vseljudske organizacije. — Po tem poročilu se je razvila živahna diskusija. Delegati so
tre kakor »Svoboda«. Vsekakor je bilo : opozarjali na pomanjkljivosti na tere-delo v organizaciji po dosedanjih te- nu> zlasti v pogledu koordinacije dela renih v nekaterih pogledih lažje, dobra Zveze z ostalimi organizacijami in dru-stran nove razdelitve organizacije pa 1 ^tvi. Oreamzaciiski sekretar okrainesa je, da se bo delo Socialistične zveze delovnih ljudi bolj koncentriralo. V okviru teh štirih frontnih sektorjev pa ostanejo na področju mestne občine še
nadalje terenski aktivi, ki bodo oprav- | ljali podrobno delo te mnočine organizacije.	;
Ob zaključku so navzoči še sprejeli sklep, da Fronta mesta Trbovlje ! do pričetka kongresa ustanovi »Društvo prijateljev mladine«, ki ga v tem revirskem centru doslej še ni bilo — prav tako bo OF mesta Trbovlje do kongresa utrdila delo svojih sektorjev i v organizacijskem pogledu in se še tesneje povezala z aktivi na terenu.
v Zagorju
Pred dnevi so imeli v Zagorju mestno konferenco Socialistične zveze delovnih ljudi. Zbralo se je okrog 170 1 delegatov iz vseh osnovnih organizacij mesta Zagorja. Politični referat je imel predsednik mestnega odbora Zveze to- I variš Franc Ludoviko. V poročilu je obravnaval poleg drugega tudi nove j metode dela osnovnih organizacij Zveze ' glede na sklepe in smernice, ki sta jih . dala VI. kongres ZKJ in IV. kongres 1
štvi. Organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Jesenšek je v diskusiji poudaril, da je Zveza še vedno odmaknjena od množic. Premalo paž-nje posvečamo praktični strani dela z množicami. Prav tako imajo osnovne organizacije Zveze prešibko povezavo z ZK. Zveza mora biti vseljudska organizacija, ki mora dati poudarek vsemu našemu političnemu življenju. Tov. Jesenšek je grajal večno preganjanje ljudi po raznih sestankih in dejal, da je politično delo mogoče vršiti ob priliki raznih prireditev, predstav itd., kjer bi mogel biti pred pričetkom kak kratek politični referat, kakšno kratko pojasnilo in podobno. Zveza se mora brigati za vse organizacije in društva od pionirske organizacije do društva upokojencev.
Ostali diskutanti so obravnavali še vprašanja mladine, žensko organizacijo in podobno — predsednik občine tov. Lukač pa je na kratko prikazal delo LO MLO Zagorje na področju gospodarstva in komunalne politike.
Na konferenci so izvolili 6 delegatov za republiški kongres Zveze, ki bo 12. aprila v Ljubljani. Ti delegati so: Franc Ludoviko, Otmar Pečar, Jože Tomažič, Anica Kosmus, Milka Gošte 1 in Avgust Zupančič.
Na nedavni konferenci osnovnih organizacij ZK na rudniku v Zagorju so se pogovorili o raznih perečih vprašanjih v zvezi s sklepi VI. kongresa ZKJ. Na podlagi političnega referata sekretarja mdniškega komiteja ZK Milka Gostiše se je razvila živahna diskusija.
V tem poročilu so bile podrobno pojasnjene smernice kongresa glede dela organizacije ZK. Kritična analiza dela osnovnih organizacij ZK kaže, da je večina njenih članov tudi v drugih organizacijah in društvih, toda mnogo članov ne upošteva sklepov VI. .kongresa, ker so neaktivni in izkoriščajo reorganizacijo partijskega dela in njegov prenos na teren za izmikanje, za opuščanje vsakega političnega dela in zapadajo še v večjo nedelavnost kot doslej. S tem pa seveda kršijo osnovno načelo novega Statuta, ki pravi, da je dolžnost vsakega člana ZK, da dnevno dela aktivno med ljudstvom za dvig socialistične zavesti, za političen in kulturni napredek množic, da razvija dejavnost in daje pobudo množicam, da nadzirajo delo organizacij Zveze, družbenih organizacij in tudi ljudske oblasti. Ne pojasnjujejo nadalje v zadostni meri linije Zveze. Ce bi vsi tisti člani, ki danes samo na papirju sodelujejo v raznih društvih, res v njih delali, bi nedvomno odpadla razna trenja in nesporazumi med društvi, ki se v njih pojavljajo. Stvarna analiza dejanskega stanja in razumevanje potreb in ciljev bi gotovo privedla do izboljšanja in do tesnejšega sodelovanja vseh društev in njihovega članstva v našem kraju.
Z dosedanjim delom sindikatov ne moremo biti v polni meri zadovoljni. Naloga sindikatov je kultumoprosvet-na, moralno - politična, ideološka in strokovna vzgoja tisočev delavcev, ki
Novice iz Litije in okolice
L trski predilničarji za mpredek svoje tovarne
Predilnica v Litiji je med našimi najstarejšimi, pa tudi največjimi delovnimi kolektivi. Zdaj že nekaj časa nismo o tej naši industriji ničesar poročali, zatorej naj spregovorimo danes nekaj več o njej. Tudi litijski predilničarji trpe zaradi stanovanjske krize. Da bi jo vsaj deloma omilili, so začeli te dni z gradnjo dveh stanovanjskih hiš na Dobravi nad predilnico. Vsaka stavba bo imela štiri stanovanja, ki bodo povsem moderno urejena. V obeh tako imenovanih »četvorčkih« bodo imeli vodovod in druge higienske prostore. Verjetno je, da bodo omare vzidane. Vsaka stavba bo veljala približno 12 do 15 milijonov din. Podjetje ima na razpolago potreben denar že od lanskega leta, tudi gradbeni material so v glavnem nakupili že lansko | leto, zatorej ne bo dograditev poslopij
f. treba hitro opraviti, ne pa da • letos prav nič ovirana, Dl ob taki priložnosti slišali natačnejše Poročilo o delu Fronte. Nikdo se ni ^Pomnil, kaj je obravnavala seja Rajnega odbora OF, na kateri je bilo “Oed drugim rečeno, da bodo ob priliki jOlitev delegatov za kongres razpravici tudi o tekmovanju na čast kongresa in kako se bomo pripravili na Dhžnje volitve; tukaj je treba pripom-
Razen teh gradenj dozidavajo v tovarni še posebno delovno dvorano, imenovano »predpredilnico«. Ta bo izredno prostorna, saj bo merila 1200 m*. Ko bo nova predpredilnica dograjena, kar upajo izvršiti že v nekaj mesecih, bodo podrli vmesni zid, ki loči novi trakt od že obratujoče predpredilnice,
tako da bo potem imela nova predpredilnica 24 arov površine. V novi pred-predilnici bo položen ksiloilitni tlak, ki bo veljal deset milijonov dinarjev.
Ta čas dovršujejo v tovarni tudi nove higienske prostore z garderobami. Vsaka delavka bo imela posebno omarico za shranjevanje svoje garderobe. V tem delu bodo tudi kopalnice in prhe, da bo naša tovarna potem res vzgled sodobne tovarne, ki posveča dobrobiti svojega delavstva vso pozornost. Tudi ta dela bodo končana že v najkrajšem času.
Odkar je bil uveden v naši državi novi gospodarski način in upravljanje podjetja po delavcih samih, je res viden vsestranski napredek v naši predilnici. Delavci se zavedajo, da so gospodarji podjetja in strojev in sodelujejo skupno z ravnateljstvom, delavskim svetom, upravnim odborom, ZKJ in sindikalno podružnico. Prav zaradi vsestranske harmonije podjetje napreduje. Preja je kvalitetna in so izdelki razprodani za več mesecev naprej. Večino preje bodo prevzele slovenske tkalnice. Podjetje je uvedlo z delavci obratne konference, kjer se porazgo-vore o vseh problemih podjetja.
^fanc Smon:
V kraje gorale-med brate
(Nadaljevanje in konec)
Narod naš dokaze hrani
Cpl°ba zadnja večera smo preživeli v vcu in uživali gostoljubje Prosvet-o *y®ze. Prosti čas smo izkoristili za Obist fiesta in Gosposvetskega polja. 8rob ali smo gosposvetsko baziliko, ski *SV' Modesta, staroslovanski ajdov-s^^Pelj in vojvodski stol. Videli venci -okaze* kJe s0 nekoč žlve11 Slo-111 kako velike predele je že po-a Sermanizatorska	<-
svetn” BCllnanizaiorsica cerkvena in m6(j a gosposka — kraje, kamor so bili rali rfa ° voino Izgnani in kjer so umi-°rdina ■ fažizmom tudi od celovškega duhov r'^a Pre8nanl zavedni slovenski ^nia*1**1'	— revnega verskega živ-
Vidali 2,em5kkTl Avstrijcem nismo žarih ci Ceprav so cerkve bogate na sta-pra;!np0vansk'h spomenikih, so danes norti iA. zarnazane in revne; med ted-hiki se res nihfe ne obiskuje. Duhov-da ie menda zato nič ne menijo, samo da	nemško, da niso pod Rusi in
Pa je D^° fvojo plačo in privilegije — s° pri nJ*h°vem vse v redu. Nekateri Pa ig j-’°sPe Sveti tudi maševali, mene Pelj J^eveC zeblo v tisti ledenici. Za-Pesmi s neka^ slovenskih nabožnih
£°PoldnSee
koncert V ?orefe> zvečer pa
Prprt v Škofiče ob Vrbskem jezeru. ®°cialnr, °dom sem si' kupil časnike. Pisala ” “err>okratska »Neue Zeit« je iistj iP !?as Podobno kot ostali nemški Pinca in h ,e me^ala vmes tudi Ste-*ez Kar aa ,smo njegovo senco prinesli *Veze np)HJ?,kf tudi mi. Ne vem, kakšne ? ^ašo Lb’,lmel ta ustaški pomočnik kot da iLVSko turnejo Druge že ne, Pikov Ur,*9 onstran meje več somišlje-»Voiu ba prl n9s-
u^nilo8vt a8j,	Poročala, da je
jjWu 2aH,,*i! Ut*i' cia neka dekla v je v dni i!9 0troka. da ni kuriva, Pr°stltutk ,LZbUrgU polic,la aretirala 25 Poltinu voSlS* ?ri teni s,eB,a s temno-v°Jaki, da je pn Beljaku žaga
vrnili v Celovec na kosilo, Pa šli obiskat gostoljubnega na zadnji
dobesedno razrezala 25-letnega slovenskega fanta, da je v Beljaku na postaji od izčrpanosti umrl 62-letni invalid, ki sl je moral poleg rente še z lajno služiti kruh itd. — z eno besedo: tako kot je bilo pri nas pod rajno Jugoslavijo. No, z bogom taka okupirana meščanska svoboda!
Pridite še — ko pojete kot angelci
Vrhunec navdušenja smo doživeli na zadnjem koncertu v Skofičah; tudi slovenska dvorana je tamkaj najlepša. V začetku sta nas motila neki pijanec in neki novomeški belogardist, pa so ju orožniki hitro odpeljali. Koncert je odprl dr. Zviter in se nam zahvalil za veliko narodno vzpodbudo. Krajevni predsednik Kramer je dejal: »Zdaj sem miren in srečen, ko vidim, kako vesele duhovnike ima domovina. Ne spominjajte se koroških neprilik, tudi Ein-špilerja so preganjali in še druge,
Poljanca so zastrupili, mi pa bomo z vami zmagali. Srečen slovenski narod doma, ki ga vodite tudi vi. Pridite še, saj pojete kakor angelci...« Gostilničar Ribnikar je vzkliknil: »No, zdaj bom pa povedal- našemu župniku, ki vas obrekuje, da vam še do kolen ne seže.«
Obisk je bil velikanski, dvorana nabita. Nekateri so kljub novemu snegu prišli od daleč, partizanska Cmijeva mama iz Gornje vesce kar dve in pol ure. Ko sem jo vprašal, kako bo hodila ponoči peš v hribe, je rekla: »Kaj to marnjate, oh, pridite še!«
Se smo zapeli ribniške, ljubljanske in štajerske pesmi v slovo. Skofičji zbor nam je odgovoril: »Slovenec sem«, »Iz bratskog zagrljaja« in uspavanko »Angelci naj vas varjejo, v sladek san zazibljejo...«
Ura je bila enajst. Dvignili smo se k slovesu in se ločili z znano: »Mi se imamo radi, še se bomo imeli radi, radi celo noč.«
Evo nekaj spominov z nepozabne koroške turneje. Bilo je neizrekljivo lepo in nemirno bo moje srce, dokler ne bomo spet šli pet na Koroško — v kraje gorate, med brate.
\ Otok ob Vrbskem jezeru, v ozadju K oSuta
Okrajna lesna industrija v Litiji se lepo razvija
Poročali smo že ob neki priliki, da je kolektiv Okrajne lesne industrije sklenil odpustiti bivšega samovoljnega direktorja Zankarja, ker je uvajal v podjetje metode, škodljive za ves kolektiv. Pod prejšnjim direktorjem je veljala v glavnem samo njegova beseda, pa četudi je bilo to v škodo podjetju in celoti. Zdaj je dospel za direktorja tovariš Franc Mehle in je zaradi tovariškega sožitja zavladal v podjetju doslej nepoznan, nov demokratičen duh, in prav zato dosega podjetje izredno lepe uspehe.
Na zadnjem množičnem sestanku, ki je bil v delavnici, so ugotovili, da je vreden delavec naše socialistične države bolj primernega prostora za zborovanje, kakor je delavnica. Zato so sklenili, da bodo preuredili za sindikalne sestanke neuporabljeno verando, kjer si bodo namestili tudi knjižnico in radijski aparat. Prav ta kotiček naj bi bil odslej shajališče vseh članov delovnega kolektiva. Aparat si bodo kupili s prostovoljnim zaslužkom; za tako delo v korist nakupa radijskega aparata se je izrekel celotni kolektiv.
Člani kolektiva OLI pridno obiskujejo študij družbenih ved, da se na ta način politično izpopolnjujejo. Prav vsi člani so se vpisali za naročnike »Prešernove družbe«. 40 članov pa se je vpisalo za naročnike na knjigo o »Titovem življenjepisu«.
V zadnjem času so uredili pri OLI dve novi mizarski delavnici, kar omogoča kolektivu še večji delovni učinek.
Okrajna lesna industrija ima več delovnih odsekov, tako mizamo, žago, strugamo in furnirnico. Podjetje ima dvoje delovišč: eno je v vzhodnem delu Litije poleg šole, drugo pa v bivši Samsovi industriji poleg postaje. Kolektiv se je izrekel, da bi bilo umestno prenesti oni del industrije iz Litije k postaji. Sredi Litije je razmah podjetja otežkočen, medtem ko je pri furnirnici zraven postaje dovolj prostora. Bivši direktor pa je le silil v ta del Litije in naročil celo načrte za razširjenje podjetja, ki so stali precejšnje tisočake, zdaj pa je revizijska komisija ugotovila, da je bil ta denar zavržen. Preiskovalna komisija je ocenila škodo, ki jo je povzročil bivši direktor, na poldrugi milijon dinarjev. Ves kolektiv se trudi, da bi to škodo čimprej poravnal. O poslovanju bivšega direktorja 2ankarja bo razpravljalo sodišče, ker ga kolektiv toži za poravnavo škode.
Uspela proslava praznika žena v Litiji
Letoinja proslava Praznika žena v Litiji je uspela povsem, kar je dokaz, da so naše žene dobre organizatorice. Program je bil tako obsežen in bogat. da je nudil sploSen prerez dela domala vseh litijskih kulturno-prosvetnih akti-vov. Za uvod so žene pogostile partizanske sirote, matere in starčke Slovesna akademija se je Tržila v novi dvorani Sindikalnega doma na Stavbah, kjer je 500 sedežev. Občinstva pa je bilo toliko, da je bila dvorana nabito. puinn Pionirčki so za ta dan izdelali male simbolne
slovenske žene izdelovale
so zi
srčke, kakršne taboriščih.
Slovesno akademijo je uvedel govor tovarišice Darinke Jakšetove. Za tem so se razvrstili deklamatorji, recitatorji igralske skupine. Tajami nastopi, ter celo dva pevska zbora. Najašč za Praznik žena so obnovili ženski pevski zbor, vodi tov, prof. Rudolf Rralok, bil je Sen splošnega priznanja. Toplo je bil pozdravljen tudi gimnazijski pevski zbor prot. Korošca Verena. Seveda so bili deležni aplavza tudi vsi ostali sodelujoči, saj so bile vse točke, od najmanjših dc najstarejših dnevu primerne in lepo naučene, kar je dalo vsej akademiji slovesen poudarek Kolektiv litijske^ predilnice je ob Prazniku žena izročil sekciji žena pet knjig »Slovenska kuharica«.
ki ga deležen
I so zanjo odgovorni sindikati pred celotno socialistično skupnostjo. Te naloge pa doslej, niso zadovoljivo reševali. Res je sicer, da rudniški sindikalni odbor ni imel zadostne pomoči od rudniškega komiteja ZK, vendar je jasno in razumljivo, da je osnovna dolžnost sindikalnega odbora predvsem v tem, da vse sile posveti prevzgoji članstva, da vsi člani postanejo zavestni graditelji naše socialistične družbe«
Tudi v pogledu dela v mladinski organizaciji ne moremo biti zadovoljni; na vsaki konferenci, na vsakem sestanku itd. ugotavljamo napake in postavljamo sklepe — nato pa ničesar alj pa prav malo storimo. Pa tudi mestni komite mladine se s svojim delom ni znal približati mladini, v nekih primerih jo je celo odtujil mladinski organizaciji. Zato bo treba mladinski komite reorganizirati, da bo svoje delo prenesel na teren, kjer mladina v res-i niči deluje in se izživlja, torej v naša fizkulturna, športna, kultumo-prosvet-na in še druga društva.
Po vsestranski kritiki ostalih organizacij in društev navaja referat tudi analizo družbenega plana podjetja za letošnje leto. Po tem načrtu je predvidena stopnja akumulacije z 235 %. Delavski svet pa je na svojem zasedanju prišal proizvodni načrt rudnika in z njim tudi odstotek akumulacije na 237 %, kar bo dalo podjetju nad 22 milijonov dinarjev, ki jih bomo porabili za gradnjo novih stanovanjskih hiš. Da pa bomo to dosegli, je treba povečati storilnost dela ter uvesti skrajno varčevanje.
Organizacijski sekretar tov. Mam ja v svojem poročilu poudaril, da plačevanje članarine še vedno ni v redu in da se sklepi ne izvršujejo. Člani ša niso razgledani v zadostni meri ideološko, kar pripoveduje primer, kjer je bil izključen član rudniškega komiteja, ker ga je njegova žena pregovorila, da se je na skrivaj cerkveno poročiL —» Iz poročil sekretarjev osnovnih organizacij pa je razvidno, da je disciplina članov še vedno pomanjkljiva, da posamezniki še nimajo razčiščenih pojmov glede odnosa komunistov do religije in verskih obredov.
V diskusiji je govoril nadalje sekretar mestnega komiteja ZK tovariš Ludoviko. Dejal je, da je še mnogo komunistov, ki jim ni še jasno, kakšne naloge in delo ima komunist po reorganizaciji in preimenovanju Partije v Zvezo komunistov. Premalo govorimo o delu sindikata in mladine, kar je zlasti na rudniku pereče vprašanje. Glede dela na terenu bi bilo treba poudariti dejavnost komunistov v stari Jugoslaviji, ki so se borili z večjimi težavami kot danes. Ti ljudje so takrat znali poiskati oblike dela in imeli tudi uspeh, danes pa vidimo to delo le v majhni meri, vse to pa zaradi pomanjkljivega političnega znanja. Politično delo naj ne bo vklenjeno med štiri stene, marveč naj gre na teren, med ljudi.
Pri poročilih o vključevanju članov v razna društva smo ugotovili, da člani ZK niso vedno dorasli svojim nalogam. V društvih so tudi ljudje, ki so versko opredeljeni, tako imenovani »klerikalci«, ki ne težijo za tem, da bi društvo delalo pravilno, marveč si prizadevajo, kako bi ga zavirali in na indirekten način razdirali. Pri raznih ukrepih skušajo uveljaviti svojo voljo in svoj »prav«. Spuščajo se celo tako daleč, da se poskušajo vriniti v našo gospodarsko dejavnost, da bi s svojim delom razdirali naše pridobitve. Zato je naloga članov ZK. da so ob vsakem svojem koraku budni, glede raznih ukrepov in sklepov pa naj bi se poprej posvetovali na pristojnih mestih, da se ne bodo ponavljali primeri, kjer bi klerikalno usmerjeni ljudje prevladovali ali celo odločali pri raznih sklepih in ukrepih. — Tovariš Pečar je še naglasil, da opazimo, da hočejo posamezni ljudje izkoristiti našo demokratičnost v svoj prid na ta način, da bi se vrinili na vodilna mesta po navodilih Vatikana. — V nadaljnji diskusiji so člani govorili še o mladini, o raznih društvih, o delu sindikata, delavskega sveta, o študiju itd.
Ob zaključku je konferenca sprejela ustrezne sklepe v skladu z razpravo in potrebami glede političnega, organizacijskega in kulturno-prosvetnega dela.
Zlata medalja za šmarsko usnje
Te dni se je vršila v Zagreliu razstava usnjarskih izdelkov iz, vse naše države. Na tej razstavi so sodelovali tudi usnjarji iz Smartna pri Litiji, ki so razstavili svoje znane izdelke: podplatno usnje znamke FRAKNA. Kakor je znano, izdelujejo šmarski usnjarji podplatno usnje na svojevrstne način — s posebnim jamskim strojenjem. To dele je sicer dolgotrajnejše in bolj zamudno, daje pa podplatom trdnost in vzdržnost. Zato so izdelki šmarskih usnjarjev med najboljšimi v vsej državi. Ocenjevalna komisija v Zagrebu je ugotovila, da so podplati, izdelek šmarskega kolektiva, med najboljšimi v naši državi, in je zato odlikovala šmarsko tovarno usnja z zlato medaljo. To visoko odlikovanje je sprejel ravnatelj usnjarne tov. Ernest Čare, ki je o odlikovanju poročal na množičnem zboru kolektiva. K odlikovanju tudi naše iskrene čestitke.
Gimnazija : Rudar 3:8
Prejšnjo nedeljo je namiznoteniška sekcija izkoristila prosti dan za dvoboj med trboveljsko gimnazijo. Obe ekipi sta se neodločno razšli, vendar do zadnjega izid dvoboja ni bil znau
Za gimnazijo so igrali in dosegli zmaga: Ličar 4, Berber \ Depše 1, Bartol 0, za »Rudarja« pa: Kočnik \ Camer 2, Herman 2 in Fric 1. Ob malo večji pazljivosti bi se dvoboj lahko končal v prid gimnazije. Igro bodo ponovili.	— pl —
Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na naše veliko nagradno žrebanje
Štev. 11
Naši čitatelji pišejo
S prireditvami med množice
Šestmesečno tekmovanje delavskih prosvetnih društev »Svoboda« v trboveljskem okraju za naslov najboljšega društva, ki se bo končalo meseca maja, kaže prav dobre uspehe, O delovanju »Svobode II« v Hrastniku ne slišimo mnogo, vendar je tudi ta kulturna ustanova delavna ter ima uspehe doma in na gostovanjih.
Dramska sekcija »Svobode II« v Spodnjem Hrastniku deluje kar zadovoljivo. Pred kratkim je z uspehom uprizorila žaloigro »Via Mala« v režiji prof. Zrimška, V januarju je to društvo gostovalo z moškim in mešanim pevskim zborom v Velenju; nastopilo je preko 80 pevcev in pevk. Koncert v Velenju je uspel. Z istim sporedom so ti pevci nastopili ta mesec v Sevnici.
Gledališki in mladinski odsek društva imata redno po dvakrat na teden vaje, na katerih pripravljata igro »Študenti smo«. Prav tako se pripravljajo na samostojen koncert vsi pevski zbori: moški, ženski, mešani in pionirski zbor.
Na nekem izmed zadnjih sestankov so člani tega društva sklenili, da bodo tudi letošnjo proslavo ženskega praznika, 8. marca, kar najlepše izvedli in sicer z ženskim in pionirskim pevskim zborom ter mladinskim odrom.
»Svoboda II« v Hrastniku je organizirala nadalje Ljudsko univerzo; predavanja so vsakih 14 dni. Tudi Knjižnica društva je bogata; sindikalni podružnici steklarne in kemične tovarne sta razumeli potrebo, da ustanovita centralno knjižnico, ki jo bodo uredili in odprli 1. marca 1 1.
Goldonijeva »Mirandolina« na zagorskem odru
Kulturna dejavnost, zlasti pa dramska, se je v Zagorju v letošnji sezoni precej poživila in od lanskega leta tudi kvalitetno dvignila. Ce upoštevamo, da je društvo »Svoboda« v Zagorju pred ratkim uprizorilo »Lumpacija vaga-
bunda« in na Lokah »Verigo«, ki se
.ridr-1
Ameriški film ,,TEREZA'
Delovanje vseh društvenih odsekov je živahno, tako tudi v godbenem odseku, kjer se plesni orkester in mladinska godba prav tako pripravljata na samostojen nastop. »Svoboda II« v Hrastniku je znala pravilno prijeti za delo, zato ima uspehe. Tudi ostali člani društva se uveljavljajo v raznih sekcijah. S takim delom bo to društvo resen konkurent za osvojitev razpisanega pokala in nagrade za najboljše društvo »Svoboda« v okraju.
j ji je prejšnjo nedeljo pridružila še Goldonijeva »Krčmarica Mirandolina« v režiji tov. Šmona, potem smemo z veseljem reči, da se je gledališka dejavnost razmahnila tudi v zagorski dolini
Opaža se, da je »Mirandolina« priljubljena komedija naših podeželskih odrov, saj jo je pred kratkim uprizorilo ptujsko gledališče, prav tako je bila na sporedu pred časom v Trbovljah in Kranju.
V Zagorju so se na to odrsko delo dobro pripravili, kar je velika zasluga režiserja Smona in njegovih sodelavcev. Pri šmonu se opazi dolgoletna vaja in veselje do gledališke dejavnosti. Posebno razveseljivo je, da so ob tej priložnosti nastopili spet mladi
Kulturno-prosvetno delo v Radečah
Kulturnoprosvetno življenje v Radečah je bilo ▼ zimskih mesecih precej razgibano. Skoro vsi odseki ▼ okviru društva »Svoboda« se pridno vadijo za samostojne lastope, prav tako pa sc pripravljajo na tekmovanje kulturnih društev okraja Trbovlje, ki bo meseca maja v Zagorju, kier bo najboljša kulturna organizacija našega okraja prejela pokal in denarno darilo, ki ga ie razpisal Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje.
V pevskem odseku radeške »Svobode« je ves čas pridno deloval mešani zbor, medtem ko je
moški pevski zbor pričel spet z vajami. Mešani pevski zbor je sodeloval na letošnji proslavi Dneva žena, celovečeren samostojni koncert pa
naše sreče« pa bo mogoče šele 21. marca, ker te igre zaradi pevskega koncerta niso mogli • uprizoriti. Igro »Dnevi naše sreče« bodo po-. navijali 29. marca v korist Rdečega križa.
Dramski odsek vadi nadalje Moličrovo ko-■ medijo »šola za žene«, ki bo prišla na oder šele prihodnji mesec, to pa zaradi tega. ker « neka igralcev sodeluje tudi v igri »Dnevi naše . sreče«.
| Ta odsek si je zadal tudi nalogo, da bo uredil svoj gledališki oder z izboljšanjem elektrifika* j cije; z deli s o Že pričeli.
Pohvaliti smemo istotako dramski aktiv
je imel ta zbor 14. in 15. marca.
Marljivo delajo nadalje godbeniki radeške »Svoboue«. Godba na pihala je sodelovala s kratkim koncertom na letni skupščini KSS v
: deške papirnice, ki je dal v tej sezoni že dve igri, sedaj se pa pripravlja na »Uježa«. Mladinski odsek trenutno ne študira, pripravil pa je
kratkim ___________ — -------
Radečah, prav tako pa tudi na proslavi praznika žena, 8. marca. Godbeniki redno obiskujejo
ira, pripravil pa
uspelo mladinsko maškarado. Ljudska univerza je iincla prejšnji mesec dve uspeli predavanji
in sicer »Prešernovo življenje
vaje, ker hočejo na okrajnem tekmovanju v Zagorju doseči čim boljše mesto.
V okviru godbenega odseka deluje tudi jazz orkester »Marjan Nemec«; ta ie v zadnjem času sodeloval na raznih prireditvah ter pri gledališki igri »Prevarani soprog«, ki jo je uprizoril dramski aktiv radeške papirnice.
Odrska družina »Svobode« v Radečah je med najdejavnejšimi odseki tega delavskega prosvetnega društva. Tako je bil v Radečah meseca februarja literarni večer dijaškega krožka mladih umetnikov gimnazije v Celju. Prav tako je ta odsek uprizoril pretekli mesec veseloigro »Stari grehi« — premiera odrskega dela »Dnevi
predavanje je pripravil prof. Janez Pešec. Lot drug predavatelj pa je v februarju nastopil učitelj Stefan Marci jan s temo »Vzgoja otrok«.
Prav dobro je obiskana v Radečah tudi knjiž-
nica, ki razpolaga trenutno s preko 1500 knjigami. V februarju se je vpisalo v knjižnico 7 novih bralcev, tako da ima knjižnica sedal 551 obisko-
mesec 50
________ ____________ .	J 5
valccv. Knjižnica je nakupila pretekli I novih knjig, izposodila pa jih je v februarju 511. _ O HndcČah lahko trdimo, da v kulturno-| prosvetni dejavnosti ne zaostajajo za drugimi centri našega kraja; tamkajšnja »Svoboda« si je pravilno začrtala svojo pot in upamo, da jo bo z vso vnemo nadaljevala v čast okraja in * orist našega delovnega ljudstva.
11
ljudje. Pokazali 60, da bodo lahko dobi '
ri nasledniki starejše generacije.
Goldonijevo delo je tudi M zagorskem odru uspelo, saj je mnogoštevilno občinstvo vse nastopajoče ob koncu igre nagradilo z burnim aplavzom.
Ob tej priložnosti še nekaj: po celem Zagorju je slišali, zakaj ni v gledališkem repertoarju tudi resnih
Filip Qua* je živel doma v Now Torku v | tesnih razmerah, pri čemer pa Je trpel ie zaradi svojega značaja in nesoglasja v družini. Oče je bil slabič, mati pa sebično navezana na sina. Filipa tudi vojna ni utrdila. V Italiji je doživet zaTadi svoje slabosti na fronti živčni zlom, srečal pa je tamkaj nekje v hribih ljubko, toda skoraj enako nemočno deklico Terezo. Srečala sta se dva otroka, dve čisti duši. Po nekem sovražnem napadu je moral Filip v bolnišnico, medtem pa je bilo vojne že konec. Filip se je vrnil k Terezi in nežna ljubezen med njima se je končala s poroko. Filip je nato odšel domov, Tereza pa je čakala na dovoljenje za vselitev v Ameriko.
Doma je bil Filip spet stari slabič; bal se je matere in sestre ter je zamolčal svojo poroko s tujko. Mati pa je po naključju našla poročno sliko. Začela se je bitka matere in žene za Filipa. Tereza je po daljSom času prišla za možem v Ameriko, ni pa našla tega, kar je pričakovala; tašča in snaha sta jo gledali postrani, Filip je bil brez službe, nato pa je prišel še otrok. Tereza je videla, da je Filip preslaboten, da bi se iztrgal iz materinega vpliva; tudi službe ni dobil zaradi svoje bolehnosti. Ker ni hotel z njo stran od družine, je šla sama proč od njih in si služila kruh kot prodajalka Šele ko je rodila, je nas 1 k njej pot tudi Filip. Postal je samostojen človek, pu-
stil je domače ter je na življenje začel gledati stvarno. Filip, Tereza ln mali sinček so postali srečna družina.
KINO »SVOBODA-CENTER«
V TRBOVLJAH (Delavski dom)
bo predvajal prihodnji. dni ameriški film
»TEREZA«
naslednji teden pa ameriški kriminalni film
»Preplah na cesti«
KINO »SVOBODA« V TRBOVLJAH II
bo imel na sporedu naslednje dni ameriško filmsko opereto
»ZAPLEŠIVA«
Razpored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric
lii
s
li'
61
P:
st
Zaključek prvega letnika tečaia RK v Trbovljah
odrskih del, dram, pa naj bodo od tujih ali domačih avtorjev. Ne drži, da si
zagorska publika želi na odru samo zabavnih iger in da ni še dorasla za seriozne gledališke umetnine. Vsi odločujoči naj o tem razmišljajo in store vse potrebno. Upajmo, da bomo v najbližji prihodnosti napredovali tudi v tej smeri.	-M-
NOV MAKEDONSKI FILM ~
Podjetje »Vardar-film« v Skoplju bo v kratkem začelo snemati nov film »Afera mis Stone«. Scenarij sta napisala književnik Georgii Abadjijev in filmski delavec Trajčo Popov. To je drugi makedonski umetniški film, čigar snemanje bo končano do konca leta.
NOVICE IZ HRASTNIKA
Etbin Kristan P Hrastniku. — Prejšnji ■petek ie imela Ljudska univerza v Hrastniku dobro obiskano predavanje. Tov. Etbio Kristan, književnik in start borec r.a socializem, je predaval razmerah v Ameriki pred 40 leti in danes. 7,a
skoro dve uri trajajoča, zelo zanimiva izvajanja so navzoči predavatelja nagradili z navdušenim " ^ predavanj«
ploskanjem. — Pred predavanjem se je tov.
Vinko Trinkaus spomnil 70-letnice smrti Karla j
Hrastniiki oodoood. — Za naraščajoče število hrastniškeea prebivalstva ne zadostuje več stari vodovod, ki je bil zgrajen pred dobrimi 20 leti. Zato si je zadal ljudski odbor mestne občine nalogo, da zgradi v letošnjem letu še en vodovod. Vodo bodo zajeli v Ribnikovem grabnu
na desnem bregu Save. Ta novi vodovod bi zadostoval za Spodnji Hrastnik, dosedanji, ki dobiva vodo pod Mrzlico, pa bo služil potrebam gornjega dela hrastniSke doline. — Priprave za
_ _ _ J 1 A	m	. a . ■ n	H n .1 , .	rt /1 A	HA	Z A	V	VtA 1	Piki	I P k 11 .
Pod vodstvom mestnega odbora RK v Trbovljah je bil tečaj za zdravstveno izobrazbo ženske mladine. Obiskovalo ga je redno 26 tečajnic. V njem so dekleta pridobila znanje o splošni higieni, o negi dojenčkov, o nudenju prve pomoči in o protiletalski zaščiti. Tečaj so obvezno obiskovale mladinke v starosti 17—18 let, neobvezno pa so prihajale na predavanja štiri tečajnice.
vajah v obvezovanju pokazale, da so se v tečaju precej naučile.
Mestni odbor Rdečega križa je poklonil petim tečajnicam kot priznanje za redno obiskovanje tečaja in za prav dober uspeh pri izpitu knjigo dr. Derganca »O prvi pomoči«. Ta jim bo služila za nadaljnjo izobrazbo v zdravstveni prosveti. Na vasi, kjer živijo, se bodo s svojimi sotovarišioami priprav-
zgraditev novega vodovodo so že v polnem teku. Koncert glasbenih odsekov »Sv<
avacn giusuumu ummv, -Jvobode II« je pokazal predzadnjo nedeljo, da je dalo v teh odsekih zelo razgibano in uspešno. Nastopili so moški, ženski, mešani in pionirski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Franca Beutla, godalni orkester in godbo na pihala j>a pod taktirko Viljema Zaletela.
Drugi hrastnlškl kino — t. j. pri društvu »Svoboda II« — so odprli v sredo. 11. marca, v splošno zadovoljstvo ljubiteljev kima v Spodnjem Hrastniku. Za nakup kinoapara-ture sta prispevali steklarna in kemična to-
Trgovske poslovalnice bodo odslej vsak četrtek popoldne zaprte. Trgovski uslužbenci, ki so že lansko lato opravili predpisan strokovni izpit, bodo uporabili ta čas za urejevanje svojih trgovskih prostorov, vsi ostali
lje svojin irKovsKin	.• u T
pa »e bodo v prostem 6asu pripravljali ▼ te-
_	*	_	. -■ I__.14	«*	1 ninžn lom I 4» T.11
Prvo telovadnica hrastnlikega Sokola v ioli od 1908—1924
ju na strokovni izpit v letošnjem letu. TVD Partizan v Hraztnlku je moralo lansko leto odstopiti svoje letno telovadišče Zvezi borcev, ki je postavila na tem mestu spomemik žrtvam NOV. Kakor čuiemo. nameravajo ta spomenik prestaviti drugam In podreti tudi bivšo hišo dr. Vidmarja, ker bo če® ta prostor tekla preložena hrastmlška cesta. Morda bt bilo umestno nuditi to vi.ra-šanjo tako, da bi spomenik ostal na mestu, kjer je danes ter bi mogoče novo ceato speljali mimo spomenika — PO °beh. spomenika. Vozniki in pešci bi pa« morali voziti oz. hoditi desno. Odločilni činitelji naj o tem razmišljajo. — Nadalje smo slišali, da bodo tudi kip partizana, ki *toJi na vrhu spomenika, zamenjali * drugim. — TVD Partizan sl bo letos Pripravilo novo letno telo-vadtšče pri nižji gimnaziji. Sp antriUo bo svet. kjer Je nekoč stala »tara ljudska šola. Zgrajena leta 1879 Po*1 vodstvom nadučitelja K. Valentinčiča, a so jo leta 1922 podrli zaradi plazovja.	"• “•
Tečajnice ob zaključku tečaja
Predzadnjo nedeljo je bil zaključek prvega letnika tega tečaja. Ocenjevanje v prvem letniku ni bilo preveč strogo, ker tečajnice niso dobile pravočasno potrebnega »Priročnika«. Prihodnje leto bodo tečajnice prejele spričevala, v katerih bodo vpisani uspehi učenk. Tečajnice so pri izpitu prav dobro odgovarjale ter pri praktičnih
Lepa slovesnost v Hrastniku
Prav lepo so proslavile svoj praznik hrastniške žene že na predvečer 8. marca. Slovesnost so imele v polni dvorani Delavskega doma, po njej pa so priredile povabljenim ženam prijeten večer.
V nedeljo, 8. marca, so bile v Hrastniku kar tri proslave; v Spodnjem Hrastniku je priredila »Svoboda II« lep program, združen z enodejanko »Mati«. Prav tako lepo slavje je imela »Svoboda I« v kinodvorani, tretja slovesnost pa je bila v Delavskem domu. Hrastniške žene so pokazale, da pravilno pojmujejo pomen mednarodnega praznika žena ter so ga res dostojno proslavile.
ljale na drugi letnik tečaja, ki se bo začel letošnjo jesen.
Igralci iz Kotredeža v čemšeniku
Pred kratkim so gostovali v Ceni' šeniku igralci iz Kotredeža z igro »Zadrega nad zadrego«, in s tem vrnil* obisk čemšeniškim odrskim umetnikovi ki so nastopili v Kotredežu s »Svoje-glavčkom«.
Gledalci so bili z nastopom gostov zelo zadovoljni, saj so se vsi od srca nasmejali.
Po igri je imel domači IZUD namero, da bi z gosti ostal v prijetn družbi, vendar je neko nujno del° načrt onemogočilo. Cemšeničani bod zamujeno ob prvi priliki nadomestil Vsem tem idealnim igralcem želiv v nadaljnjem gledališkem delu m no S uspehov. Ti pa ne bodo izostali, Ce J' bo pri delu spremljala ljubezefl, ki > poslednja skrivnost vsakega resničneg ln trajnega uspeha.	t
Te igralce bomo še povabili v g°s
O. K.!
Enajst tet pozneje
Nikolaj Vopsllus — kratko klicali Niko
— prijatelji »o ga na . kjer naj bi — kakor Jo je dražil njen oče —
.-J hzrJSH: I
ikega dne leta 1826 mudil r Ntirnberifu. 2e celi dve uri je *»«»•“ tal na neko brzojavko. Bil Je dan, ki Jo >dlo£ilcn za njegovo nadaljnje življenje.
uu,ala JV ua ,,....	- p. JUU uuueii
prijateljici Liji ln sta s svojo veMlostjo in razigranostjo vznemirjali
IDCIIOII šil	ii*»a»»a»je»*v --------------
To čakanje je postavilo vse njegove oa-rte na glavo
rte na glavo.	.	,
Niko Vopeltus Je bil umetnostni z godovi-ar in nastavljen v nekem muzeju v Mlln-
istavlji-.i . uo.of -v.- • —■-•henu. NI Se bil prvi direktor tega muzeja, rondar Je bil prepričan, da se bo kljub »»»'J1 nladostl kmalu povziiel na to mesto. Tre-mtno Jo bil po opravkih v NUrnbcrgu. Neki tospod Nltscn, ki je potoval po vseh kontl-lentlh. Je pred kratkim prispel lz Južne
.	• > z ___________...lil	„ ...iL-sirt rsillč
f II11 n, JO	ms m.n ..»■	------ ,
morlke ter ponudil muzeju v nakup razne , ragocenostl: vaze, nakit, tkanine — samo aldbe Iz Bolivije In Peruja — ki so se [tka	' *"
B I* A9V1IVIJC ■!» »v.Mjsa	—	--
zdele vredne, da sl jih ogleda. In ta
-	• -----*-*— -------*-*- trda
v
............................ «1«
moral odpotovati dalje v Bn.vreiitb.
Nika je ta pošta silno razjezila.
1K U /.une vrcuiio, un ni jm
ospod, ki mn Je verjetno prav tako tri reala kot njemu, da ni utegnil priti [iiuciien, Jo puatil v hotelu zanj pismo, i
s____■	...___ a I Jnlt. ms 1)n usiaiith
jr tu |»unt«	L »l	g Z ,
Kes Je sicer, da ne b! bilo zani tako te-lavno, če lil se peljal za njim v Ilayreuth. oda na vsak način Je hotel vedeti, na čem
ida na vsak način je noiei veuou, n« ccm i Tudi njegov čas Je kratko odmerjen.
vsaj* za*nekaTm*nut HdStl ‘Mo. Silvina Nelppert Je bila njegova nevesta, len oče je iinel nedaleč od tod v neki ozki, gozdovi obraščenl dolini tovarno za razbeliva ni pa bil kot lastnik tovarne prav ič zadovoljen z izbiro svoje hčerke. Za zeta I je razumljivo želel kakšnega tehnika al emlka — ia zgodovino umetnosti pa ni Imel osti smisla Silvina se je smejala Poml.de-om svojega očeta lu start Nelppert se Je ončno vdal Pozimi »ta »e hotela poroSItl Silvina Je trenutno živela v nuli vasici 'oreha med NUmbergom la Bayreothom,
Bignmosijo v/.ufiu,,j<».. vso okolico.
Niko Je hotel na vsak način govoriti s Silvino. V svoji ljubezni je bil slino ne. učakan, to Se tem bolj, ker Je Silvina prišla v zadnjih mesecih redkokdaj v MUnehen.
Toda vraga — kaj Je z brzojavko la Bay reutha?	...	.
Brzojavka Je prispela, ko Jo bila njegova nestrpnost že na vrhuncu; naročila ga Je na setanek ob sedmih zvečer.
To Jo pomenilo, da ima ie dve orl časa za Forrho, dve uri časa za Silvino.
Niko Je »kočll v svoj avto.
O, to bo Silvina gledala! Niti malo n! slutila, da prldo k njej. Kako se JI bodo oči smejale od zadovoljstva In ljubezni!
Niko Je bil ob teh mislih neskončno srečen. Kar vroče mu Je prihajalo.
Pritisnil je krepko na vzvod ta plin ln njegov inafi. temnoplavl dvosedežnik Je švignil po asfaltirani cesti. Prevozil Je sence neštetih sadnih dreves, avto le ubogljivo zavil v vsak, še tako oster ovinek. Olivno-zelena reka, ki so Jo obdajale vrbe, ga Je spremljala zdaj na desni, zdaj na levi strani cuite. Dolina Je postajala vse ožja. Visoka, z drevjem obraščena hriba sta se vzpenjala tesno ob cesti In reki. Med borovci so so dvigale strme skale. Ovinki na cesti so se
""Malo pred vasjo Porcha je Niko začel voziti počasnejo. Na desul strani ceste so »e na travniku pasle krave, na levem pa so bile T strmem bregu njive s krompirjem 1 n rž jo tja gori do roba gozda. Niko je že zagledal zvonik vaške cerkve. Imela je strmo streho Iz rdečo opeke, nad njo pa se Je dvigal čokat 1 štirioglat zvonik.
fn p, le.Nlko naenkrat^zagledal n. dnj-
fimiranfleke moru*^j2r*taf,ob''njej',' ki Jo je
SM-iSir.."«u inea AJSjjt
Nato Je videl, kako Je šla s tem tujim člo-vekom pod roko doli proti reki, ki Je leno tekla po dolini.	...
Niko je a naglim sunkom potegnil zavoro. Avto se je ustavil, Niko pa je že vedno strmel tja na drugo stran reke: stisnjeni zobje so se mu zadirali v spodnjo ustnico ...
Saj vendar ni mogoče, da bi bila ta ženska na drugi atranl reke njegova SIPilnal Ne ln stokrat nel To J« nemogoče!
Pa je le bila ona.	,	„
Ko Je Niko spet pognal avto, ie opazil, kako sta Silvina ln tujec »la počasi po poti dalje. Ko Je pri reki »avli z avtom čez most.
rekljlve sreče, v kateri se je topli še pred kratkim?
Prišla sta na cilj svojega kratkega spre-
_ _	na« asu »* * J •» * “jv* aa
hoda: v gozdu Jo zijala velikanska razp klina v zemlji, več kot ato metrov globok
klina v zemlji, več kot »to metrov globoko. Niko se Je prijel za zaščitno vrv ob špllll, kt le varovala ljudi prod padcem v globok prepad, nato pa le omenil Sllvlnt, ds Je videi, kako se Je poljnbovala z Inženirjem. Z njenega obraza Je izginil smehljaj. Nato
1»	m tu til,. 'PrrlMn las Irpntlrnnmln (ln
_i IIJUUt'Hn um nun jv aa>ftnii. o n.«.. ■ ji«w»>*
mu je vse utajila. Trdila je kratkomalo, ila to ni res. Z inženirjem Je šla samo na spre-
i__i ..a	_....I .V cnviliit TnmLu I aiilnh ni «41* lil
Vse to se Je zgodilo v bliskoviti neg11 , Predno se Je Niko »ploh zavedel. #| Je zgodilo. Jo bilo še prepozno. Silvina
še ‘ t e*m c n ,'vofel ^ gl a.	sll^jj
e. ivu jo |»ri rom	~— ......T'
uta mu oba prihajala naanrotl. Silvina ho Jo smejala. .Bila je tako zatopljena , h svojim ■premljevalceni, da ni opazila mobila.	....	.
»ogovor
avto-
U) ni rep. Mj lu&puii (BIH jv mn nalil«. »•«»	~
hod po vasi. »V gozdu? Tamkaj apinh nisem bila z njim. Toda kako vendar govoriš s menoj? Ali sl prišel zato, da ml boš delal
očitke?«
»Moje oči »o popolnoma zdrave ln dobro
»MOJO OCI NU |IU|I«IIIWŠU« «•«»» »V V a..
vidijo, Silvina. NanJe »e lahkoi zaneaem.« »Ne delaj ml krivice. Niko! Kaj me aploh
SK '■
Ta a« le ustrašila. Njen mladostni obraz j j, odrevenelU|n “bledel. Ko p. j. Niko Im j »topil li svojega dvosedežnika ln zaloputn i i njogova vrata, le bil Silvin obraz »pet miren kot vedno. Njene »vetlorjave oči »o »e , smejale od veselja ln sreče. Dala mu J® roko . v pozdrav, nato pa Je predstavila svojega |
i>Pr»OospSrIHasaolt, Ervin Ha»»olt Glavni Inženir tovarne Nelppert. Moj oče ga je poalal, da ie poaanima same.«
llossolt ae je »mejni. Silvina ae Je ame-Jula In Niko se je smejal.
Pol ure kasneje »ta žla Niko tn Silvina l čez hrib Hodila sta mimo njiv, kjer Jo cve-1 tel krompir, rž pa Je *e rumenela. Pojasnil II Je, zakaj Je prišel tako nepričakovano. Zal pa mora odpotovati dalje.	|
Nato ata šla po poti v gozdu. Ob tej pri- , liki ga Je Silvina opozorila, naj al ogleda | neko posebnost tega kraja, znamenito »Splljo«. Nn poti jp cvetela arnlkn. mod 1 drevjem pa »e je svetlikalo nebo. Neka napisna tabla oh poti Je kazala »mar. Silvina i s« je veselo smejala. „	.. . .	,
Toda kje je sedaj tisti občutek nota- 1
Iga Haasolt!«
»Lepo te prosim, ne laži vendar!«
»Saj ne lužcm! Kako ml moreš očitati, da žem?«
• Prav tvojo po* ki jo Im »Tl sl
lažem?«	, ,	,	.
»Prav natančno som te videl: tvoj obraz.
»l-rav naianenu	™	«...—,
tvojo postavo, tvojo obleko; to rdečo obleko, '' ‘ Imaš na sebi.«
valilo
IBS na nrui..
znoreli« mu Je odgovorila kljubu-
'Si u s
»u.
Zasmejala se Je prisiljeno. NJen lepi. mladostni obraz »e je spačil. »Ne bolim »el«
»Ce se bojiš ali ne. Silvina. Je končno vseeno. Na noben način pa nisem mož, ki. . . JU... Silvina!« Zadnjo besedo le zakričal. Zgrabil Jo Je skoraj surovo, llotol jo jo prižeti k sebi.	...	.	,	_ ,.
Silvina ga je pahnila od sebe. »Pojdi In pusti mo v miru. Ce nisi mož, ki... ne vem kaj al hotel povedati. .. potem vedi, da las nisem ženska, ki bi se pustila od
kaj al hotel povedati... potem vedi, tudi jas nisem ženska, ki bi tebe tiranizirati.«
tene tiranizira«*.«	_ . , ,
Niko Jo Je spet zgrabil. Hotel Jo Je stresti. tepsti, poljubiti
Silvina so mu Je s vso močjo hranila.
..	»	■_ i _a a -1 _ .	_ 1 f	1 4 t II_
HU inilllli ▼ If Ivi It i •«< ptiuumv,
je udarilo ob neko skalo, nato pa naprej. Niti videl Je ni. Le črna, široka
aprej. XVIti viuei je ni. i.e črna. sir"»-rflna zemeljske votline Jo zijala vanJ,’,-i». Niko Je odrevenel. Groza ga Je »prelete ,
Strašna groza. Preživljal je trenutke, kot večnost.	„
Pa so bilo samo sekunde. Tisoč rol»" je drvelo po možganih, Po pomoč mora . teti. Po takojšnjo pomoči Toda kako do bo vse to trajalo? IJrel
Pričel Je	previdno plezati	po	IpUJI ®j,
vzdol. Gosta tema je bila okrog njega. priplezal do skale, ob katero je u«» njeno telo.
Kričal Je: »SBvinal Slivlnal«
Vse tiho.	„	„hick*
Splezal Je »pet nazaj do vrha. Na o vr» ni pazil. Z drgetajočimi rokami J* JJjJ j,|j» ln »o povrnil z njo v globino. Vedno tn dulje. Pod njim v globini Je bila K smrt	,	»vrst*
Naenkrat	je začutil pod	nogami	T„(|S
tl«. Bila le	neka široka, ravna*	■]41»
Je mrzla kot led. Nad njim P» J® “J temna odprtina votline.
"h"tresočim"**rokami”le prižgal vžigaj
5^tnn.0,nV%bUr,ii;,*1,!KoPk0i*,lcnlmri.J,r»«l>r<>'
strte Plamenček Je ugasnil.
Prižgal Je novo vžigalico. .Slivlnal«
Ni več živela. Mrtva Je bila. OšJ®
HllVin« »O u*« J« «	uro.....
Vpila je In kričala: »Uassoltl Haasolt!«
Ko Je Niko zaslišal to Ime, Je pobesnel. V divji Jest jo je sunil daleč od sebe. .
Jo utihnila. Opotekla ao Je. Noga
Silvina
umoril! Pahnil Jo Jo v prepad Iz Jeze. bosumnnatl In užaljene nečimrnosti.
»Ustreliti »e moram.« je mislil ubiti ,if|tl pa: »Na policijo moram, na policijo Jim moram, kaj sem storil.« ..	.	v»®
Spet sc Je sklonil k njej. Ali res n' g||» šiva? Vžigalica in vžigalico je Ise'■e,• vina ae ni zganila. Bila Je mrtva. ••	,,
(Dalje prihodnji®’
aM > H	C
la otisfiD pri zapisi hišarfiariih
Mrzel veter piha skozi zagorsko dolino, bližnji hribi so po vrheh še odeti 5 snegom, vendar nam prve cvetice po livadah že naznanjajo prihod pomladi.
i zabavo, katere dobiček jim bo vsaj de-I loma pomagal iz zagate, i Za konec pa so mi povedali, da vabijo zagorsko mladino, ki je navdušena
Zadnjič - bij la lep sončen dan - I “
sem se namenil, da grem na sprehod Proti Kotredežu. To misel sem pa opustil, ko sem na stadionu zagledal košarkarje pri vaji. Čeprav včasih zapiha veter, se ga Pavle, Brane, Jole, Jože, Tomo in Marijan ne ustrašijo.
Po končani vaji se je razvil živahen Pogovor o delu in težavah KK »Proletarec«. V naslednjem so povzete glavne misli;
Ker se mnogi Zagorjani zanimajo, kje bo letos tekmoval KK »Proletarec«, oaj preberejo spodnje vrstice.
Tekmovanje članov je v LR Sloveniji razdeljeno v tri lige — A, B in C. Liga »A« obsega klube: KK »Rudar« (Trbovlje), KK »Krim« (Ljubljana), KK »Železničar« (Maribor) in 2SD Celje (Celje). V ligi »B« so klubi iz Primorske. Liga »C« pa je razdeljena v več skupin; v skupini »Zasavje« bodo tekmovali KK »Svoboda« (Trbovlje), KK »Edinost« (Hrastnik) in KK »Proleta-tec« (Zagorje).
Mladinci ne bodo tekmovali v ligi, nmpak bodo imeli dva turnirja, pionirji Pa bodo tekmovali samo v okrajnem merilu.
Zagorski košarkarji mislijo tudi na Ustanovitev ženske ekipe, ki jo že ima EK »Svoboda* (Trbovlje) v naši okolici Za ustanovitev ženske ekipe se že navdušuje nekaj mladink, vendar bi bila Umestna povezava s profesorico za telesno vzgojo na zagorski nižji gimna-2iji, da bi tudi tam delali za ustanovitev ženske športne ekipe.
Zelo pereče pa je v Zagorju vprašanje trenerja, ki ga zagorski košarkarji tako zelo potrebujejo. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je obljubila, da u° v juliju ali avgustu poslala vaditelja v Zagorje. Vendar bo kljub temu treba Uekoga poslati na trenerski tečaj KZS. Lani reflektant iz Zagorja zaradi prevelikega števila priglašencev ni bil BPrejet.
Ker je zadnjič dopisnik iz Zagorja Poročal, da se klub bori s finančnimi kavami, so povedali košarkarji, da so v Domu Proletarca priredili pustno
letarec«, vendar naj tudi ve, da brez j potrebnih moralnih in političnih kvali-1 tet ne bo sprejeta.	ek.
Letna registracija motornih vozil
Na osnovi Pravilnika o registracijah motornih vozil bo redna letna registracija le-teh za področje okraja Trbovlje 23. marca t. 1. ob S. uri. Registracija se bo vršila takole:
Potrebne obrazce za registracijo motornih vozil lahko dobite pri oddelku za notranje zadeve OLO Trbovlje (soba št. 4).
Obrazec izpolni vsak priglašene« za registracijo. ki ga odda tehniški komisiji ob pregledu motornega vozila.
Ti obrazci morajo biti taksirani po tar. postavki 1 in 7 ZOT (30 + ISO din) ter za tehnični pregled po tarifni postavki 45 ZOT (800 din), skupaj 980 din. Te takse ne plačajo ponovno tisti lastniki voail, ki so jih že plačali ob registraciji za leto 1953 v času
Zasavski
P
OSG1D0_
DNEVNIK pionirskega smučarskega tečaia
izpolniti in vozilo pripeljati regled, četudi so jih dali za
O našem pionirskem smučarskem tečaju ste uradno že slišali. Tu vam predstavim del tečajnikov, žal brez trenerja tov. Jerina, ki je takrat že zdravil svojo zlomljeno nogo. Rada bi vam povedala tudi nekaj neuradnega, to kar si nihče ni mislil, da bo kdo zapisal.
Prvi dan smo težko pričakovali tovariša Jerina. Vsi smo bili radovedni, kako se bo začelo. Končno se je privozil. Kar nevoščljivo smo ga gledali, ko je tako varno prismučal med nas. Pregledal nas je strokovnjaško in pri vsakem kaj pokritiziral. Postavil nas je v vrsto in začel: »Vozili bomo osnove! Plug, drsalni korak...«
Mladi smučarji so ga napeto poslušali pa nič kaj radovedni. Menda niso od i. januarja do pričetka letne registracije, i imeli jasne predstave o teh »osnovah«. Ti lastniki motornih vozil morajo te prijave j Pokazal je in vsak je moral ooziti pred
prav t-frkp i 2 rw' ((n v* a«i lr\ nitlnnl lati vso ra	■ j	• 1 V ■	■ a w	»	.v
tehnični preg«™, „
1953 že registrirati.
Pripominjamo, da morajo biti vozila, ki se pripeljejo na tehnični pregled za redno
registracijo, očiščena in namazana, evi- :	----T ";'	i . ,
denčne tablice pregledane, če niso okvarjene ’ prizna, da je bilo tako): »A, tole pa ne — zarjavele: po potrebi se lahko prebarvajo.
Vozilo mora biti brezpogojno opremljeno; z brisalci stekel, z zadnjo lučjo, imeti morajo brezhiben kretalni mehanizem, zavore, luči in signalne naprave. Kazalce za smer in ne-lomljlva stekla, ki se zaenkrat še ne robi), bodo morali lastniki motornih vozil brezpogojno namestiti, kakor hitro se bodo lahko dobili pri upravi »Slovenija avto«, Ljubljana. Za ta vozila se bo vodila posebna evidenca, da se tl deli po dobavi v najkrajšem času nameste.
Opominjamo, da mora vsak voznik 8e pred prihodom na tehnični pregled ugotoviti, kje so vsekane številke na motorju in šasiji, tako da bo tehnični pregled vozila lahko hiit.ro in nemoteno potekal.
Za Trbovlje in vso okolico bo ta registracija pred tukajšnjim oddelkom pri rudniški restavraciji dne 23. marca do vključno 25. marca t. 1.
Zn Zagorje in vso okolico (Trojane. Cem-šenik, Mlinše, Izlake. Loke-Kisovec) bo registracija pred občinskim domom v Zagorju dne 26. marca t. I.
Za Hrastnik ln Radeče ter vso okolico (Dol pri Hrastniku, Loka pri Zidanem mostu,
Dole pri Litiji. Podkum itd.) bo registracija v Hrastniku pred Mladinskim domom dne 27. marca t. 1.
Za zamudnike bo registracija za ves okraj Trbovlje v Trbovljah dne 30. in 81. marca 1.1. pred tukajšnjim oddelkom.
(Iz pisarne odd. za notr. zadeve) pri OLO Trbovlje)
in prinesli obvezo. Tako so se navdušeni i čudoval. Saj je res edinstven — rončni
leto j njegovimi strogimi očmi; nihče^ ni zvozi)
!no (če se bo čutil prizadetega, naj mi ne zameri — rajši naj se nasmeji in
pom znal nikoli. To tudi važno ni, glavno je, da znaš voziti!t Toda tanko uho trenerja je slišalo te »izdajalske* besede; takoj se je oglasil: »Kar potrpi, srček! Še rad se jih boš učil, ko te bom napodil po takem terenu, da se ti bodo hlačke tresle.*
Kar vsi smo ga nekam zaničljivo po-
ZANIMIVOSTI
TranskopIJa brez razvijanja
Družba Remington Rand bo takoj ‘*Hiela z izdelovanjem fotografskega *j*Pirja pod Imenom transkopija, kakor J°foča »The Wallstreet Journal«. Ta Qružba dela skupno z belgijsko tvrdko ‘Gavaert«. Transkopija je način za ^Piranje tiskanega papirja v manj kot minuti. Zato ni potrebna ne temna s°ba ne razvijanje.
Nov umetni dragulj j »The natlonal Lead Company« je Ur nov umetni dragulj, ki se sveti diamant In ima močnejši sij. Dra-stoi 80 (vdelali v obliki velikega kri-»ala iz stroncijevega tltanata pri moč-etn plamenu.
Nova naprava za slepe ln gluhe
y New Yorku so razstavili nov stroj,
ki k
J °° nudil neprecenljivo pomoč m em nesrečnikom, ki jih je narava ali qT*3 nesreča prikrajšala za vid in sluh. p ° 2a majhen pisalni stroj, ki bo orno-
Ro*n	piOCUIli O Ll j
slepim In gluhim sporazumevanje Str i L ki ne poznajo Brajlove pisave, ki ga imenujejo »A in S obve-^Mec«, so izumili na Danskem.
tj
*VaJskl otoki bodo kmalu 49. država Združenih držav
je ^fierlškl notranji minister Mc Kay 3&vlre<llagal Pododboru za notranje za-Ha ® .v predstavniški zbornici, da bi -ki ji8™ otokom takoj podelili polo-hou/9' ®nieriške države. Tudi Eisen-dey] Je predlagal, naj bi dali tej za-iWvi?rednost v kongresu. McKay je sam U| da Je otočje popolnoma zrelo za Zal50ra^ravo- Pred kongresom je tudi na^rt o priznanju Alaske kot države Združenih držav.
t
Proti arteriosklerozi
Koch^*lcinslca fakulteta univerze v obiavlJa. da preiskuje zdaj s hja j,.-10 rivalskih jeter vzroke poapne-•hajtni ^^nstveniki proučavajo sedaj krik He Pr°teine živalskih jeter, o ka-“‘lero^vajo, da povzročajo arterio-
*ne tkanine — zdaj v vseh barvah »ur	mavrice
Street Journal«	poroča,	da	bo
h ih	barvati tkanine lz umet-
no trr>e«en v vseh odtenkih mavrice, in Ato z	Jomstvom,	da barvo	ne
hitro r,	Umetne	tkanine	so	se
?*ran 7,n pobile, imele so pa to slabo barvat: u ^ ni bilo mogoče trpežno voi(la ,113 k or naravne tkanine, kot sta kanto,7? bombaž. Zdaj pa bo ta po-p3klJlvost odpadla.
Noto °V.em naClnu se doda barvilo kko h-> ’ “ katere so umetna vlakna, ykken ‘ Dse vtisne barva v strukturo 7? Prein °i sV'rem načinu so pa barvali v 3kna- V ,„ot se barvajo tudi naravna Pa' n, u« barvanje sintetičnih vla-po n,» b 10 trpc*no (n trajno.
naClnu bo mogoče barvati k* *(vih	v 23 razHčnih barvah,
j^fv. p »n rjavih do nežnih pastelnih °blecii?yvcrn načinu barvana vlakna J na soncu ln tudi ne spre-
menijo barv pri pranju. Vendar pa bodo tako barvane umetne tkanine nekoliko dražje kot druge.
Novega zdravila proti tuberkulozi Je zdaj dovolj
»New York Times« poroča, da izdeluje zdaj 35 farmacevtskih družb iso-niazid, novo zdravilo, ki se je izkazalo za zelo uspešno proti tuberkulozi. Novega leka je zdaj na razpolago toliko, do bo stala navadna dnevna doza za bolnika v bolnišnici samo 5 centov. Isoniazid je popolnoma novo zdravilo; s prvimi kliničnimi poskusi so začeli pred enim letom.
Nova plastika
»Universal Oil Products Company of Illinois« objavlja, da je Izdelala novo plastiko za avtomobilske šasije, ki se ne obdrgne in ki ne rjavi. Plastika, ki jo izdelujejo Iz petrolejskih odpadkov in sestoji iz smolnatih steklenih vlaken, je zelo močna in lahka.
Proti otroški paralizi
Ameriška ustanova za otroško paralizo in ameriški Rdeči križ sta sklenila, da bosta v prihodnjih dveh letih dala vsak po pol milijona povprečnih doz »gama globullna« za boj proti otroški paralizi S tem bosta prispevala k programu, ki naj zaščiti v poletnem času otroke proti tej bolezni. Gama globulln pridobivajo lz človeške krvi in nudi začasno zaščito otrokom pred otroško paralizo.
smučarji prepričali, dfo rokavice niso samo za toploto.
Ko pa jih je tov. Jerin napodil po strmini oozit plužne zavoje, spet ni šlo brez »pik*. Zaman so bila osa strokovna navodila vozačem, kar sami so se začeli umikati strmini. »Naravnost bi jo' že zvozil,€ se je ojunačil Marijan, »toda ii nesrečni zavoji, ii pa ne gredo!t
»Vidiš, osnove ti manjkajo!* je bil takoj pri roki trener. In res: začeli so jih ooziti kar čudovito ubogljivo ln ozira jno.
Prišel je k nam tudi očka s soojim sinkom Gustijem na obisk (Gusti, saj ne boš hud, saj oedo samo tečajniki, da st bil to ti). Gusti je hotel ooziti po naše, pa se je »zložil*. Joj, kako ga je jezilo! Jokal in rentačil je, ker ni šlo. Vsi smo ga tolažili, pa ni nič pomagalo. Ko sem se še jaz malo ponorčevala iz njega. me jr pogledal tako jezno, da sem mislila, da se bom v zemljo vdrla. Dva dni ga ni bilo na spregled, potem pa je spet prišel; tisto preveliko jezo je pustil doma, pa smo kar postali prijatelji.
Tretji dan dolgo ni bilo tov. Jerina. Sami smo vozili »osnooe* in kar nekaj nam je manjkalo. »Ali še veste kaj?* Nihče nas ni pošteno »ozmerjal* za naše napake. Sami še nismo bili dooolj
Pionirji pred startom
gledali; »Nam, pa hlačke tresle? Saj nismo strahopetcit*
ln kaj je privoščil trener iečajntkom za nameček prvega dne? Vožnjo d graben (oprostite domačemu izrazu!) in takoj o nasprotni breg. Stal je ob strani in se najprej smejal, ko so se kar po orsti zlagali po zemlji — redko kdo je izvozil — potem pa ga je popadla soeta jeza: »Pritisni, kolena mehka, nagni se na levo!* Nasvetov je kar deževalo.
Prvega dne smo se razšli z mešanimi občutki. Pionirskim srčkom ni bilo jasno, ali naj bodo zadovoljni ali raz-i očarani.
Discipliniranost jih je tudi drugo jutro prignala na smučišče. Nekaj novih je prišlo iz radovednosti.
Drugi dan je bilo laže. »Osnove* niso bile več tako zoprne. Drsalni korak in oožnja po eni nogi sta zahtevala precej spretnosti in akrobatskih sposobnosti. Kar kosali so se, kdo bo boljše Dozil.
No — postali smo junaki, sonce nas je grelo — smučanje tudi segreje — pa je ioo. Jekoš odvrgel rokavice. Kaj kma-

kritiki za smučarsko teh-
ozhod pozimi o gorah!
Vsi smo bili dobre volje. Zadnji del poti je burja Milančka s smučmi vred kar premetavala; komaj se je revež pobral, že je bil znooa o snegu. Priskočila sem mu na pomoč in mu nekaj časa nosila smučke. S tem pa Milan ni bil zadovoljen. Čeprav je bil med nami najmlajši in najmanjši, ni maral te sramote, da smučar ne bi nosil sam svojih smučk. Kakor hitro smo prehodili najbolj zoprni del poti, jih je kar brez besed ožel in nosil spet sam.
Burja nam je temeljito pokvarila izlet, ker je bila tako mrzla, da nas je polovico napodila nazaj o dom; polovica pa je vztrajala pri tov. Jerinu, ki si je Uk pred tekmo zlomil nogo. Hudo je bilo njemu, hudo tečajnikom, saj smo imeli tako lep načrt, kako bomo vozili za njim z Mrzlice nazaj v dolino.
Vozili smo sami. Narboljš! trije tečajniki — Vidic, Rajšek in Ačkun — so preozeli vodstvo. Za rep in čuvanje trope sem bila jaz. Enkrat sem morala posoditi jermen, drugič spe* nož; Dedno se je kaj poknarilo. Naši nadobudni mladi smučarji: zapomnite si, kar oam je tovariš trener že nekajkrat povedal: >Pred vožnjo, pred izletom itd. moraš doma natančno pregledati svoje smuči z vsem, kar sodi zraven, da ne bo spotoma prevelikih sitnosti/*
Tov. Jerin nam je preskrbel novega trenerja — tovariša Tomana. Težko mu je bilo. Vsak ima svoj način učenja ln res je nerodno takole vskočiti in nadaljevati. Poleg vsega smo še vsa smučišča zvozili kot obetom*. Tako smo se /menili, da bomo drugo leto še prej začeli, če nam ne bo spet sneg nagajal. Psi te-čajniki-pionirji upajo, da jim bodo tovariš Jerin in osi člani »Rudarja* tako azno priskočili na pomoč, kot so
E. H.
Pionirska nagradna premikalnica
prijaz
letos.
12 3 4 3 2 14 2 3 4 4 3 2 2 1 4
ubožlca žensko ime žensko ime latinski pozdrav doba, čas
objektivni d niko.
Končno je Miro odkril, da gre naš težko pričakovani trener. iPeliite se mu nasproti,* sem jih vzbudila iz njihove i otrplosti, >in pokažite, kaj že znate.*
| Rečeno, storjeno. Čez doajset tečajnikov se je spustilo d mešanem redu po strmini. Eni so jo že na sredi »zložili*, I drugi proti koncu, tretji pa so se pe-| Ijali kar naprej, ker niso znali ustaviti! ' Naenkrat je bil trener obdan od Čebljajočih smučarjev. Vsak mu je hotel kaj povedati. Spoznali so, da so brez njega čreda brez pastirja. Tako ubogljivo so se rarposfaoili okrog kot še nikoli in vse so ubogali. Trener je strokovnja-
ku je postal j n
invalid. Pri »pikah* si je odrgntl roko in kri }e močila beli sneg. Za prvo pomoč smo bili sicer vsi takoj pri roki, toda varlši so se
i s čim nai jo nudimo? To-odpeljali k bližnjim hišam
TRBOVELJČANI IN OSTALI ZASAVČANI
Do 4. aprila t L Imate še čas. da lahko zadenete moško dvokolo ln že druge dobitke, če nakupite v poslovalnicah
12 = kvartopirski izraz 4 1 = ploskovna mera 14 = staroegiptovski sončni bog Pravilne odgovore nam pošljite do ponedeljka, 23. marca. Izžrebani bo dobil lepo knjižno darilo.
Rešitev zadnje pionirske križanke
Tudi na zadnjo pionirsko križanko smo dobili toliko odgovorov, da je bilo veselje. Prav je tako, rešujte tudi v prihodnje pionirske uganke z isto marljivostjo.
Pravilna rešitev križanke se glasi: (vodoravno in navpično); 1. osel; 2. solo; 3. Elza; 4. Loar (Loire).
Žreb je tokrat odločil za nagrado Zdravka Piška, učenca IV. a razr. osn. šole, Trbovlje - Vode, ki naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo.
Listnica uredništva za pionirje
Pionirjem: Borisu 2užeku, Stanetu ško ugotovil, da imamo preutrujene mi- j Kvaterniku, Dušanu Eltrinu in pionir-šicj, nas razporedil in telooaaili smo, , ki Maji Vailgoni, vsi iz Litije’ Hvala
I za poslano, pride ob priložnosti na j vrsto. — Dijaku J. M., Radeče: Kri-| žanka neuporabna; v slovenščini pi-, šemo avto, ne auto! — Dijaku A. D., I Trbovlje; Tudi tvoja križanka je zanič; ’ v množini rečemo drva in ne drve! — I Anici Mesojedec, Prapretno: Napravi ' drugo, boljšo besedno uganko.
MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
V TRBOVUAH
blaga v vrednosti nad 600 dinarjev. Izžrebanih bo
75 dobitkov
V VREDNOSTI PREKO 200.000 DINARJEV
Sreča vas čaka — zato ne odlašajte ln pohitite z nakupom, saj Imamo na zalogi že naj-novejše spomladanske vzorce vseh vrst blaga, tako da boste lahko zadovoljni Se enkrat — ne čakajte ln ne odlašajte, marveč člmprej Izkoristite priložnost Priporočamo se ln vabimo potrošnike lz Trbovelj ln okolice na obisk.
da je bilo kaj.
»Amon, niže, skloni se niže, boli ali ne boli!* je že kontroliral; nič več ni bilo jeze, samo še smeh in osi smo mahali, da Je bilo kaj.
Vsak dan nas je bilo več in več. I.e dedek Mraz nam jo je grdo zagodel; vsak dan smo morali poiskati novo smučišče. Saj to ni malenkost, če se pri tako tanki snežni plasti vozi po 70 do 40 smučarjev — in to nadebudnih smučarjev — po petdesetkrat gor in dol, in Še velikokrat napraoi sled ne samo s smučmi, ampak tudi z najtežjim delom telesa!
Tako smo pričakali soboto, 10. Januarja, in se zmenili, da gremo tečajniki na Mrzlico gledat smučarske tekme. Še čisto o temi se nas je zbralo petnajst pred okrajno menzo in vzeli smo pot pod noge. Hodili smo o skupinah, toda te nesrečne dilce, ki smo jih nosili na ramenihI Vsak je sosedu kaj pripovedoval, se oziral, spodrsnil; bil sl o večni nevarnosti, da dobiš kakšno po glavi. Nič kaj preveč hitro nismo napredovali. Pot se le vleče. Ko pa smo prišli čisto pod vrh, nas je sprejela takšna burja. da si kar čutil, kako te hoče s smuč-
šala za naše pionirje
Lucija Grosarjeva, dijakinja III. c razreda gimnazije v Trbovljah, nam je poslala sledečo mično kratkočasnico:
Janezek še nikoli ni videl ježa.
Janezek: »Mama, mama, poglej, zunaj na cesti Je krtača, ki sama hodi!«
Okrajno prvenstvo pionirjev
Preteklo nedeljo so se zbrali na Kumu najboljši pionirji našega okraja, da se poskusijo v smučanju. Zbralo se je preko 30 pionirjev, ki so tekmovali v skupinah.
V prvi skupini (13—14 let) je bil prvi Sentjurc (gimnazija Trbovlje), v drugi (10—12 let) je zmagal - Ivan Dolanc z Dobovca — drugo In tretje mesto si pa delita Ačkun in Lapajne (Trbovlje). V
kami vred dvigniti o zrak. Sončni vzhod \ skupini najmlajših je bil najboljši Miro je bil tako lep, da ga je prav vsak ob- 1 Trotošek z Dobovca.
8. marec na Dobovcu
»Nikoli ne bomo pozabile tega našega praznika« — tako je rekla neka 80-letna ženica, ko se je vračala s proslave.
Res, praznik žena so proslavile žene na Dobovcu prav slovesno. Tovarišica Trotovškova je imela nagovor, pionirčki pa so tudi pokazali svoje znanje ln ganili marsikatero mamico. Nato so bile vse žene — bilo jih je lepo število — primerno pogoščene. Veselja ni manjkalo. Ob spremljavi harmonike so celo zapele nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Da — še zaplesale sol Ob tej priliki so si žene izvolile nov odbor. Sklenile so, da bodo odslej po-
svetile svoji organizaciji več časa Sele pozno popoldne so se razšle.
Prikupen je bil tudi pogled na mlade kuharice, ki so se urno vrtele po kuhinji in stregle našim materam. Dne 1. marca se )e pričel na Dobovcu enomesečni kuharski in šiviljski tečaj, ki ga obiskuje 34 deklet. Največ zaslug za ta tečaj Ima tov. Milena Jamšek. Domači učiteljici poučujeta tudi računovodstvo in slovenščino ter zgodovino NOV. Tečajnice se bodo seznanile nadalje z naukom o lepem vedenju. V tečaju vlada prisrčno razpoloženje, obžalujemo le, da ne bo trajal dalj časa.
^tvMvOLG ^ 9pCKt
Kakšne izglede ima Rudar
Spomlad je tu, nogometna igrišča j sc spet oživela, skupščina Nogometne \ zveze Slovenije je za nami, prav tako izbirno t ekmovanje mladincev in še j drugo. Komaj dobre tri tedne nas loči, | ko bomo stopili v drugi del tekmova- ! nja slovensko-hrvatske lige. Dosedanji pravilnik lige je slaba prognoza za I obstoj revirskega člana lige v tem tek- j movanju, kajti ob koncu tekmovanja j bosta izpadla iz lige zadnja dva slo- , venska kluba, ki ju bosta zamenjala prvaka vzhodne in zahodne slovenske lige.
Vso športno javnost prav gotovo zanima, kakšne izglede ima moštvo »Rudarja« v bližnji bodočnosti. Kakor znano, je revirsko moštvo ostalo v jesenskem delu tekmovanja na zadnjem mestu lestvice. Res je, da so bili pogoji za dosego boljšega mesta za »Rudarja« v jeseni težji kot sedaj spomladi, vendar bi bil kljub temu uspeh lahko boljši. Tako pa so se delni odhod igralcev v JLA, težave s trenerjem ter premajhna disciplina pri obiskovanju treningov v jeseni nad moštvom maščevali. Vendar pa so igralci »Rudarja« na zadnjem občnem zboru dali odločno besedo, da bodo storili vse, da ostanejo v nadaljnjem tekmovanju v ligi.
Tako se sedaj že šest tednov pridno utrjujejo starejši in mlajši igralci.
Imeli so najprej lažje tekme v Hrastniku za pokal ZB okraja Trbovlje, nato gostovanje v Novi Gorici, kjer je mo- ;n mladinske oddelke, pionirji in mla štvo »Rudarja« zmagalo s 3:1, zatem dinski oddelki pa se bodo kosali še v pa dve tekmi doma proti »Kladivarju« streljanju z zračno puško. Aprila na-iz Celja, kjer so zmagali s 5:0, proti merava društvo izvesti tekmovanje v »Krimu« iz Ljubljane pa z 2:0. Te zrna- | atletskih disciplinah v telovadnici, nage bi dale nekako slutiti, da je revir- | dalje spomladanski tek čez drn in strn. 6ka ekipa v dobri formi — vendar pa ! V man, v,n	:„i„
Vsekakor pa je želja vseh slovenskih športnikov, da se moštvo »Odreda« plasira v tekmovanje v zvezni ligi. V tem primeru bi seveda izpadel iz slovensko - hrvatske lige samo en slovenski klub, s čimer bi se izboljšal izgled za »Rudarja«. Umestno in pametno bi bilo, da se slovensko-hrvatska liga poveča na 12 članov, s čimer bi — lahko rečemo — samo koristili napredku in razvoju slovenskega nogometa. Naj bo tako ali tako — za obstanek v ligi se ne smemo zanašati na ukrepe na papirju, marveč treba je le še več žilavega, vztrajnega treninga in upornosti v samem tekmovanju in to ne samo pri samih igralcih, temveč od celotnega kolektiva ŠD »Rudarja« in njegovih prijateljev.
Meddruštvene skakalne tekme na Kumu
V nedeljo, 15. marca, so bile na Kumu klubske in medklubske tekme v priredbi ŠD »Rudarja« iz Trbovelj. Vodstvo »Rudarja« se je odločilo izvesti skakalne tekme na Kumu, ker v dolini ni bilo več snega, vendar je bilo treba
tudi skakalnico na Kumu preizkusiti.
Sodelovalo je 26 skakalcev iz 7 društev, med njimi tudi Albin Rogelj in Zoran Zalokar, ki sta predstavljala našo državo že v tujini. Lepo vreme je privabilo na Kum številne gledalce, ki so bili zadovoljni s to lepo prireditvijo.
Med člani je zmagal 1. Zoran Zalokar, 226,6 točke (28, 27.5 m); 2. Albin Rogelj, 223,7 točke (27.5, 27.5 m); 3. Janez Matulj, 198 točk (22.5, 23.5 m); vsi trije Enotnost, Ljubljana; 4. Drago Gabrijel (Partizan, Podkum) 185,3 točke (22.5, 22 m); 5. Cveto Bevc (Rudar), 171,9 točke (20.5, 21 m).
Starejši mladinci: 1. Matija Franko (Enotnost), 207,9 točke, (26, 25,5 m); 2. Vlado Braz (Enotnost), 206.8 točke (25, 24.5 m); 3. Nandi Planinc (Rudar), 193 točk (23.5, 22.5 m).
Mlajši mladinci:	1. Lado Vidovič
(Enotnost), 2. Peter Koberl (Branik), 3. Jelko Cestnik (Rudar).
V klubskem prvenstvu so dosegli sledeče uspehe: člani: 1. Cveto Bevc, 2. Miha Dimic, 3. Janez Jelen — med mladinci pa je bil najboljši Nandi Planinc; obdržal je prehodni pokal, ker je bil tudi letos najboljši.
TURIZEM
važna veta narodnega gospodarstva
temu ni tako; nekateri mlajši igralci se morajo otresti domišljavosti in vedeti, da je nogomet kolektivna igra, ne pa morda tekma dveh igralcev v napadu. Treba bo še dosti resnih treningov in dobre priprave, pa uspeh ne bo izostal.
V drugem delu letošnjega tekmo-	..	.
vanja, ki se bo pričel 5. aprila, bo ma ognjema«. V juliju bo tekmovanje »Rudar« odigral pet tekem doma, štiri- v_ odbojki ter telovadni nastopi na vasi.
krat pa bo gostoval. Doma se bo revirska ekipa pomerila s »Kvarnerjem«, »Metalcem«, »Proleterjem«, »Tekstilcem« in »Železničarjem« — na pot pa bo treba iti v Ljubljano proti »Odredu«, v Maribor proti »Braniku«, v Karlovac proti »Slavij!« in na vroča dalmatinska tla v Šibenik. Ce hoče moštvo »Rudarja« ostati v ligi, mora prehiteti »Železničarja« iz Ljubljane, ki ima dve točki prednosti, in »Branika« iz Maribora, ki je za 7 točk boljši. Težko bo ujeti »Branika«, vendar še ni vse izgubljeno. Vse tekme doma je treba dobiti in prenehati z dosedanjo prakso — vračati se z gostovanj domov brez točk. Več samozavesti in več borbenosti — no, pa tudi malo več sreče — pa bo šlo.
Nedeljski šport
Na nogometnih igriščih je vedno bolj živo. »Rudar« je v nedeljo gostoval v Vipavi, kjer ga je garnizon JLA občutno porazil (4:0). Revirčani so šli na pot z rezervnimi igralci, kar se jim je bridko maščevalo.
V	Trbovljah sta igrala »Dobrna« in »Retje« neodločeno 1:1, medtem ko so mladinci »Dobrne« v predtekmi premagali mladince »Rudarja« z visoko razliko 6:1.
V	Zagorju so gostovali nogometaši iz Celja, vendar se mladinci »Kladivar-ja« niso mogli kosati s prvim moštvom »Proletarca«, ki jih je porazil s 7:1.
Minulo nedeljo se je pričelo tudi v slovenski ligi prvenstvo v boksu. Ekipa »Rudarja« je gostovala na Jesenicah. Ker Jeseničani niso postavili kompletne ekipe, sta imeli obe moštvi samo prijateljski dvoboj, ki se je končal 6:6. Prvenstveni dvoboj so dobili igralci »Rudarja« brez borbe z 20:0.
V	Brežicah so se pomerili boksarji »Proletarca« iz Zagorja z ekipo »Franjo Kluž«. Obe moštvi sta se razšli neodločeno 10:10. Zagorjani so pokazali boljši boks, kar da slutiti, da bodo igrali v prvenstvu dokaj vidno vlogo.
Bodoče naloge TD »Partizana« Trbovlje
Že ta mesec bo društvo priredilo tek- | vadni nastop na vasi. Septembra bo tekmovanje v vajah na orodju za članske ' movanje v ljudskem mnogoboju ter na-
1 stop na vasi. V oktobru hoče društvo prirediti jesenski tek čez dm in strn ter tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Novembra se bodo telovadci Dri-pravljali na telovadno akademijo za 29. november. V decembru bo tekmovanje v odbojki za članske in mladinske oddelke v telovadnici. Januarja bo društvo priredilo smučarsko tekmovanje, tekmovanje pionirjev v sankanju, prav tako pa tudi društveni tečaj. V februarju bo tekmovanje v vajah na orodju.
Načrt dela TVD Partizana v Trbovljah je zelo obširen, vendar v njem ni zajeto vse to, kar je potrebno še za redne telovadne vaje, za razne proslave — in kar je zelo važno: da se telovadne vaje ne bodo prekinile v času šolskih ~‘vitnic. Z vztrajnim delom bo novi od-z vestno pomočjo vodnikov in vodnic telovadnih vret lahko izvršil vse zadane si naloge.
V maju bo društvo priredilo razne izlete in pohode ter sodelovalo v Titovi štafeti, prav tako pa bodo istega meseca tekme y vajah na orodju za članske in mladinske oddelke.
Junija hoče društvo prirediti svoj javni telovadni nastop, tekmovanje vseh oddelkov v atletskih disciplinah, prav tako tekmovanje pionirjev »Med dve-
V avgustu ima društvo v načrtu izlet vseh članov »Partizana« združen z ori- ' poči entacijskimi vajami na terenu in čita- bor njem geografskih kart. Tudi v avgustu bo društvo izvedlo propagandni telo-
Iz Loke pri Zidanem mostu
Higienski tečaj v Loki, ki ga je obiskovalo 17 deklet, so tečajnice zaključile s proslavo Dneva žena, 8. marca. Cisti dobiček te dobro obiskane prireditve je bil namenjen občinskemu odboru RK za nakup sanitetnega materiala.
Program te slovesnosti je obsegal proslavo Dneva borbenih žena. Predsednik RK je poročal o številu tečajev, ki jih je priredil in financiral GO RK v Ljubljani. Tudi v tečaju v Lokah so se dekleta izurila v nudenju prve pomoči, kar je pokazal tudi zaključni izpit. Nato je imela sekretarka občinskega komiteja ZK referat o liku žene v naši socialistični državi, ki deluje povsod. Sledile so recitacije naših partizanskih pesnikov, ki jih je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Nato sta bila prikazana dva zelo čustvena, ganljiva prizora, tečajnice pa so zapele dve pesmi
Za vesel zaključek te slovesnosti je sledila vesela enodejanka. Igralci so pokazali v njej svoje znanje, zlasti pa sta se odlikovala v igri »Nezakonsko dete« župan in njegova dekla. Tudi ostali so pokazali, da bodo nekoč še dobri igralci — Lep« je bila gesta tečajnic, da so čisti dobiček podarile v humanitarne namene, s čimer so se oddolžile za znanje, ki so si ga pridobile v tečaju.
Ljudska univerza. — Prejšnji ponedeljek je predaval v Loki prof. Kugler iz Brežic »O razvoju gradbenega sloga«. Predavatelj je prikazal razvojno dobo gradbenih slogov od egipčanskega do grškega sloga, kjer se je precej pomudil. Nato je orisal srednjeveški romanski, gotski, renesančni in baročni slog. Omenil je tudi našega mojstra, arhitekta
O B | A V E I
i
Delegatom, izvoljenim v osnovnih . organizacijah ZK mesta Trbovlje, sporočamo, da bo mestna konferenca ZK v Trbovljah v petek, 20. marca, ob 16.30 v dvorani Delavskega doma.
Ker bomo na tej konferenci obravnavali važna politična in gospodarska vprašanja, vabimo tudi nečlane, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže.
Za delegate je udeležba obvezna
Mestni komite ZK Trbovlje
Zahvala
Zahvaljujem se dr. Virgilu Krasniku, primariju trboveljske bolnlfintre. 7.a uspeAno opravljeno operacijo ter ostalemu osebju bolniAnice za nego in skrb. — Marija Bačnlk, Trbovlje.
Preklic
Preklicujem žaljive besede. Izreflene proti Ivani Zupanc. Trnovlje-Loke 367. — Justi Hauptman. Trbovljo.
Preklic
Preklicujem Ialjive besede proti Zofiji Murn, Trbovlje Loke. — Minka Poznii, Tr-bovlje-Loke 461.
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel proti Mariji Pavlič. — Ivan Pajk, Trbovlje 11-143.
Zahvala
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ob tragični izgubi naloga skrbnega mola, očeta, brata, strica in svaka Franca Lenka, mojstra S. T. M. M. v Trbovljah, in ga spremili na poti v prerani grob. Prisrčna zahvala dr. Virgilu Krasniku za njegovo požrtvovalno pomoč in ostalemu bolniškemu strežnemu osebju, delovnemu kolektivu in vodstvu tovarne, govorniku za poslovilne besede, gasilcem okraja Trbovlje, rudarski godbi in darovalcem vencev. - Žalujoča žena Ivana, sin Franci, bčerka Metka in ostalo sorodstvo.
Jožeta Plečnika. Predavatelj je izjavil, da mu je žal, da nima diaskopa, kjer bi svoje navedbe še bolj ilustriral kot s kredo na tablo. — Na koncu je bila še diskusija, v kateri je predavatelj odgovarjal na različna vprašanja. Vsi so bili s predavanjem zadovoljni ter izrazili željo, da bi jih prof. Kugler še obiskal.	S. S.
»VARDAR-FILM« BO SNEMAL LETOS TRETJI UMETNIŠKI FILM
Makedonsko filmsko podjetje »Var-dar-film« je osvojil scenarij za umetniški film »Neven«, v katerem je naslikano življenje makedonskih rezbarjev, ki delajo ikonostas (krasitev sten s podobami) nekega samostana. Scenarij za film je obdelal književnik Jovan Boškoveki. Fo »Frosini«, ki jo že predvajajo, in filmu »Afera mis Stone«, ki bo letos končan, bo film »Neven« tretji makedonski umetniški film.
Trboveljski okraj ima v bistvu industrijski značaj, kjer si prizadevamo predvsem za tem, da dvignemo storilnost dela, da izgradimo ključ ne objekte in jib čimprej usposobimo za produkcijo, poleg tega pa da dvignemo našo življenjsko raven na tisto višino, ki gre delavskemu razredu v socialistični družbi. Pn vseh teh nalogah pa ja treba poudariti, da je tudi turizem silno važna veja narodnega gospodarstva, ki ii je treba posvečati več pazljivosti. Pretežni del prebivalstva našega okraja je posredno ali neposredno odvisen od rudarstva in druge industrije, ki s svojim delovnim zagonom uravnava življenje tudi ostalega, zlasti kmečkega prebivalstva. Dobro so nam še v spominu leta krize v predaprilski Jugoslaviji, ko je poleg delavstva tudi kmet občutil breme socialne nepravičnosti. Vendar ni bil čut do kolektivnih dobrin v tistih časih še tako razvit kot danes, ko se vsakdo zaveda, da so elektrifikacija naših vasi, dobre ceste, urejene
obiskovalcev iz širše okolice ali iz ostalih republik. Seveda je nujno, da so tudi gostinska podjetja v naših centrih sodobno urejena, ker predstavljajo izhodišče v vse okoliške predele. Zaradi odmaknjenosti revirjev od naših glavnih turističnih središč, zlasti od alpskega sveta, katerih obisk je za nas zvezan s precejšnjo izgubo ča^a, moramo v tem večji meri težiti za tem, da naši oddiha potrebni ljudje čim ceneje in prijetneje preživljajo vsai svoj nedeljski oddih.
Poleg navedenih planinskih postojak, ki so razmeroma dobro urejene in primerne za eno-ali večdnevno bivanje, pa bomo lahko že letošnjo sezono z veseljem obiskovali Počitniški dom rudarjev v Medijskih toplicah, ki ga z veliko prizadevnostjo obnavlja Sindikat rudarjev v Zagorju. Dom ie zelo dobro oskrbovan, ima večjo število tujskih sob z v«o udobnostjo, lepe jedilnice in lasten vodovod Okolica je po svoji lepoti
je po svoji
in zgodovinski preteklosti zelo zanimiva.
ej>oti
-V" V	......"	’	< :VV^/	■ 'v •	"4^
Sedaj pa le pojdimo na gore (Ponosni Jalovec v prelepi dolini Planice)
zdravstvene ustanove, planinski domovi in gostišča plod našega skupnega prizadevanja, včasih tudi odrekanja vsakega delovnega človeka. Možnost sproščanja, oddiha in počitka je zatorej važen cinitclj pri delovnem poletu človeka, ki mu težko rudarsko delo daje posebno obeležje. Urejeno gostinsko in turistično omrežje v trboveljskem okraju je potrebno prvenstveno za oddih in počitek vseh tistih, ki s težkim vsakdo njim delom doprinaSajo svoj delež k utrditvi obrambne moči in k izboljšanju življenjskih pogojev vseh naših narodov.
Ze takoj po naši osvoboditvi smo opazili veliko prizadevnost planinskih društev, kajti že leta 1946 sta bili obnovljeni planinski postojanki na Sv. Gori in Mrzlici, kar je terjalo mnogo truda in udarniškega dela, vendar uspehi ni^o izostali. Število obiskovalcev teh postojank je po tolikih letih borbe in težke okupacije že v prvih mesecih preseglo številke iz predvojne dobe. S pomočjo naših delovnih kolektivov je bilo mogoče v nadaljnjih letih zgraditi še planinsko kočo nn Kalu, Sindikalni dom rudarjev na Partizanskem vrhu, bivak na Cemšeniški planini, kočo na Jesenovem in velikopotezno pričeti z obnovo porušenega kopališča Medijskih toplic. To so veliki uspehi, ki jih je bilo mogoče doseči samo z nesebičnim delom in požrtvovanjem. Planinška koča na Kumu je najvišji gorska postojanka v okraju in bo z dograditvijo pritiklin v ponos našemu rudarskemu življu Te planinske postojanke povezujejo med seboj v«e važnejše zasavske vrhove in nudijo izletniku možnost, da se poglobi v lepote našega planinskega sveta, poleg tega pa
močnim ol
v, kjer smo imeli hude bo|e ___»„_:_____________Ixl: __
upatorjera. Vse področje, ki ga planinske postojanke, je bilo i borb in priča nezlomljive vc
e * p a obki priz.o
ri/če naših borb in priča nezlomljive volje, da se obdržimo na svoji zemlji in si sami kujemo svojo usodo.
Napačno bi bilo gledanje, da v industrijski okolici ni pogojev za razvoj turizma, saj je ravno tu podana osnova za gospodarski razvoj in obstoj turističnih ustanov, ne glede na pritok
valine gradov, opuščeni rudniki antimona, bližina keltskih grobišč in spomeniki iz rimljanske dobe na Trojanah delajo okolico še posebno pl* sano. O zdravilnem vrelcu v Medijskih toplicah je pisal že Valvazor in je kopališče imelo dovolj obiska. Spričo številnejšega obiska v povojnih letih, ki pa se od leta do leta znatno veča, je sindikat rudarjev sklenil zgraditi nov moderni plavalni bazen, ker dosedanja nista več kos tako velikemu prometu. Bazen bo primeren tudi *® mednarodna plavalna tekmovauja. Z ureditvijo cestne razsvetljave in asfaltiranjem ceste v bližini kopališča bomo ta turistični kraj 1 stili med najbolj privla*-- ' pa z ureditvijo kopališča davno ni rešen problem lišč - A ,	'
_ ceste v bil
________ kraj lahko uvf*
privlačna letovišča. Seved* lišča v Medijskih toplicah , blem ustreznih javnih kop®' v indust:ijskih centrih našega okraja; i ie treba pozdraviti zamisel posameznih mestni® ljudskih odborov, ki so gradnjo javnih kopali*® postavili v svoj perspektivni načrt. Tudi za dobra in udobna prenočišča smo doslej v naši® krajih vse premalo skrbeli, ker zaradi velik® stanovanjske stiske ni boli mogoče zadovolji” niti nujnih potreb domačega prebivalstva. Tolik® naših izseljencev prihaja vsako leto k nam ®® obisk, vendar pa v vsem okraju nimamo nit1 enega primernega hotela, kjer bi jih vsaj *® nekaj dni udobno nastanili. Razmere v naših gostinskih obratih se sicer postopoma izboljS®' jejo, vendar se v pogledu higiene, udobnosti i® kulture še niso povzpele do potrebne vili®?* Nušim turističnim in olepševalnim društvom j9 treba omogočiti po zgledu mesta Ljubljane |® Celja, da s primernimi sredstvi razvijajo svoj® dejavnost v zvezi s komunalnimi in gospodar* skimi sveti naših ljudskih občin. Urejena spr®" hajališča, parki, javna stranišča in urejen J®' kalni promet so zrcalo nas vseh na področj® turistične in tujskoprometue prizadevnosti. vit tujski promet predstavlja v drugih državo® važno vejo narodnega gospodarstva, zato j° ,ai°l ramo tudi. mi pospeševati in propagirati i® 1 njo dvigati narodni dohodek v korist naše *k®P' ne blaginje.	G.
IZPRED SODIŠČA
Zahvala
Ob bridki Darka Ceblna,
moža
de
Izgubi svojega dragega l/urita vuuiu«, se Iskreno zahvaljujem lovnemu ljudstvu lz Zagorja in Hrastnika, “ta okrajnemu in mestnima LO ter množičnim organizacijam, upravama
zlasti pa
Hm množičnim organizacijam, uprav rudnika Zagorje in rudnika Trbovlje-Hrast-
ostal!
niik za itevilno spremstvo na zadnji poti.
......... ‘ ok:
Slabo je opravljala svoje delo
Pred sodiščem v Trbovljah se je pred dnevi zagovarjala Nežka Pušnik s Podkuma št. 118, ki je kot poslovodkinja KZ v Podkumu v času od meseca septembra 1951 do julija 1952 slabo vodila kmetijsko zadrugo; o prodaji po zadrugi odkupljenih kmetijskih pridelkov ni pravilno izpolnjevala prodajnih blokov, dnevne izkupičke ni pravilno obračunavala in jih pravočasno odvajala Narodni banki, zanemarjala je vskladi-ščenje odkupljenih pridelkov, dajala posojila iz dnevnih izkupičkov raznim strankam, in to v znesku od 6 do 15.000 din ne ba bi za to terjala potrdila o izdanem denarju, ključ od poslovalnice pa je zaupala osebi, ki do tega ni bila upravičena, in je sploh slabo gospodarila, tako kot dela to slab gospodar. Zato ni prav nič čudnega, da je povzročila v zadrugi primanjkljaj v znesku 167.057 din.
Obtoženka se je zagovarjala, da je večkrat opozorila odbornike kmetijske zadruge na različne stvari, da se ie razno blago brez potrebe kvarilo. Sama pa je bila do strank preveč popustljiva in jim je preveč zaupala, pri delu pa Je bila premalo natančna.
Sodišče jo je obsodilo glede na njeno mladost in nekaznovanost na tri mesece zapora, pogojno za dobo enega leta, povrniti pa mora kmetijski zadrugi 167.057 din.
Moško kolo sl je prilastil
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah ie bil obsojen prav tako Jakob Kaič iz Podkraja Št. 8, ker je 7. oktobra lanskega leta okrog osmih zvečer vzel izpred gostilne Stigelc v Radečah moško kolo, last Alojza Kostevea. Obtoženec je to dejanje zanikal in izpovedal.
govskega podjetja 164.000 din gotovine, od tega zneska pa si je pridržal 18.000 din. Dne 28. decembra 1912 je spet dvignil pri Narodni banki 100.216 din; ta znesek je bil določen za plače delavcem in uslužbencem podjetja ter si je od te vsote ponovno pridržal 19.800 din. Da bi to poneverbo prikril, je ponaredil podpise uslužbencev. Poleg tega pa je še potrdil izplačilo Janku Božiču; tega denarja imenovanemu ui izplačal, pač pa je podpisal Janka Božiča sam.
Obtoženec je svojo krivdo deloma priznal, zagovarjal se ie pa, češ da je glavni vzrok, da se je tako daleč spozabil, v tem, ker je zašel v alabo tovarišijo in je v tej družbi potrošil precej denarja za pijačo.
Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora, poleg tega pa mora oškodovanemu podjetju vrniti znesek 11.680 din.
Iz torbice ji je vzela denar
Pred sodiščem je bila obsojena tudi Ljudmila Javoršek iz Srmnika št. 10, ki si je 50. decembra lanskega leta na cesti proti Semniku prilastila iz denarnice Fani Razpotnik, ki ji je pomagala nositi torbico^ 4000 din gotovine. Obtoženka je očitano ji dejanje sicer zanikala.
Na »črno« )e prodajal vino
Obsojen Je bil pred tem sodiščem tudi -Vrečar iz Trboveli-Retja št. 27, ker je v 1®*®,l januarju odkupil od različnih
njem januarju odkupil uu raznemu proizvajalcev okrog 102 litra vina po 90 ®‘ ' na svojem stanovanju v Retju št. 27 pa K9 L prodajal po 100 din liter — Sodišče ga j® ?■]» sodilo na 4000 din denarne kazni in na p*®c stroškov kazenskega postopanja.
da se je iz navedene gostilne napotil naravnost .................. il videl nobenega kolesa
_____n_____x n_:x_ a i.i.
proti zidanici, da ----- -	~
in da je vso pot napravil peš. Priča Alojz Kostevc pa je nasprotno dejal, da je obtoženca na cesti tistega dne legitimiral organ NM, kjer jo Imel s seboj kolo in ključ od kolesa, obtoženec pa Je vse to tajil. Isto je potrdil tudi miličnik Rajmund Stefančič.
Sodišče je obtoženca zaradi očitanega mu dejanja obsodilo na I leto in h mesecev zapora, poleg tega pa bo moral lastniku kolesa povrniti vso «odo.
--- T tl .	Ker je rašel v slabo družbo...
Zahvala vsem, ki so s številnimi venci okra-	®	. ,	,
sili prerani grob pokojnika, govornikom za ■ Pred istim sodiščem se je zagovarjal nadalje tople poslovilne besede, zagorski In hrast-	I	Oto Schtinlieb iz Trbovelj Loke št. 452, ker si	je
niški rudarski godbi,	obema pevskima »bo-	1	lansko leto kot knjigovodja Trg. podjetja	S
roma ter vsem ostalim, ki so nam izkazali kmetijskimi pridelki v Trbovljah pristopi iskreno, tiho sožalja.	— žena l ostalimi,	18 000 din, knr ie napravil tako, da je pri	NB
•vojcl.	I	▼ Trbovljah dvigoil za potrebe navedenega	tr-
to zdelo sumljivo Opominjala jo ie, naj pu/.i na torbico, ki jo je obtoženka nosila in sc za to ponudila sama, češ, da bo pomagala. Med potio je šla dvakrat na potrebo, nato pa je torbico vrnila, češ da je ne bo več nosila in da naj jo nosi Majda Brvar, ki je tudi bila z njima, in jo je tudi res nosila do doma. Ko pa se je vrnila domov, je videla, da ji manjka denar. Takoj je bila prepričana, da ji ga je vzela obtoženka.
Sodišče jo je obsodilo na 1 mesec zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja, poleg tega pa mora oškodovani povrniti 4000 din.
Z nožem go je težko poškodoval
Dne 10. marca se je zagovarjal pred sodiščem Trbovljah Ivan Dokler, sedaj bi
bivališča,
onemog
■■■■■■■V rez stalnega a. ker ie 19. januarja 1955 v Domu lih v Loki pri Zidanem mostu z nožem hudo poškodoval Jožeta Černeta in ga obrezal po levi roki tako. da je ta dalj Časa bolehal.
Sodišče je obtoženca obsodilo na 6 mesecev zapora, za prestane bolečine pa ie Jožetu Cer iietu prisodilo odškodnino v znesku 1000 din Obtoženec se je zagovarjal, da je bil precej pijan in da je to vplivalo , da te je spozabil.
Iz garaže sta odpeljala avto
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah sta « zagovarjalo Ciril Lanišnik, zaposlen v Stroj tovarni »Miha Marinko«, in Jože Brici, uS jne ben na zunanjem obratu rudnika Trbovlje; d f 8. decembra lanskega leta sta zvečer vdrl®h' zaprto garažo OZZ, iz katere sta odpeljala o*9 . ni avto, se z njim nekaj časa vozila, nato JL se z avtom prevrnila in prizadejala na s°l precej škode.
Oba obtoženca sta se zagovarjala, <1® t.5j I bila precej »okajena« in se nista zavedala« počenjata. Ko pa sc je eden izmed njiju nil na osebni avto. ki je bil v garaži, «® J*.|s in posrečilo odprett jo. nakar sta si Pr,v?*.fi, osebni avtomobil, šofirala zdaj eden zdaj Hokle, se nista prevrnila v jarek.
Sodišče je oba obtoženca spoznalo za K■ ^ ter ju obsodilo vsakega na R000 din de®® |ti kasni, poleg tega pa bosta morala P°v jo Okrajni zadružni zvezi vso škodo, ki napravila na avtomobilu.
V pijanosti aa je surovo ž®j*JJj
Obsojena je bila pred trboveljskim 90d^ ki Melči Obermajer iz. Zgornjih Trbovelj Št. ’uf* ie Že eno leto brez službe, ker ie 26. d<*® k*j lanskega leta prišla domo\ vinjena i®	®
ozmerjala zasebnega tožilca Ernesta "r ,*Hi i J* različnimi izrazi. Ko }o je ta hotel nomirI pfll, ji dejal, nnj da ponoči mir. da bo len*1?. ga je začela obsipati še s hujšimi, najb®U. tr gnrnimi besedami in očitki, ki so v n®*‘ ijjvfl virjih žal v navadi, fih pa tukaj ra*,,ni ne moremo ponavljati.	,.»n fl*
Sodišče jr Melči Obennajerjevo obsodi ^ I mesec zapora in na plačilo stroškov kn/fje ob' postopka, pri čemer jr upoštevalo, da L j® toženkn svoje žalitve dali časa Pon"v«,nn žalila sostanovalce nn posebno surov
Prav tako je sodišče obsodilo še p' d®* Mlakar iz Zagorja št tR6. ker je 1®"**°* cenibrn žalila za«c»»no tožilko Anco step« dišče jo ie ob«odilo na 1000 din denarne in nn plačilo sodniiskih stroškov e
3146 din.