Leto XXI., št. 303
opiavuistvo. Ljubljana, Knailjeva & — Telet od štev 3122, 3123, 3124, 3125. 312& inscratm xidelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — XeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
Slu 7 — Telefon 2436. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št_ 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 17.749.
Ljubljana, sobota 18. decembra 1940
Cena t Wn
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 dtn Za inozemstvo 50 din
Oredaittfo: ujubijana, Knafljeva ulica o, teieton 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St. ?, telefon St 2455, Celje, Strossmaverjeva ulica Štev 1, telefon St 86
Rokopisi se oe vračajo
v IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA!
Okrožno sodišče v Ljubljani je o obtožbi, ki jo je vlu: ;1 zasebni tožitelj Ogrin Ivan, odnosno Vrhovno sodišče v Liubljani o reviziji, ki jo je vložil R.iv'jen Davorin, razsodilo takole:
Ravljen Davorin, neoporečen, je kriv, da je kot urednik dnevnika »Jutra« v Liubljani dovolil objavo: a) v številki z dnt 12. 6. 1939 na drugi strani » prvih treh kolonah poročila o razpravi na letni skupščini Zveze obrtnih društev za dravsko banovino pod naslovom »Slovensko obrtništvo in agitacija za ločeno zbornico« in v oddelku te rubrike pod naslovom »Politika g. Ogrina«, v katerem se trdi: »Funkcionarji zbornice prej niso dobivali nobenih nagrad za delo. Ogrin pa je vstavil v proračun za svoje dežurno delo din 18.000, izplačano pa mu je bilo potom virmana din 27.000; b) v številki z dne 30. 4. 1939 pod naslovom »K vprašanju avtonomije obrtnega odseka Zbornice TOI« naslednjega besedila: ». . . ki že presega meje zakonitih predpisov . . . iščejo razlog, da napeljejo vodo na svoj mlin . . . poprijeti za delo z zadostno inicijativo in sposobnostjo . . . kdo to avtonomijo obrtnega odseka krši in kdo zlorablja . . . Vemo tudi, da se je samovoljno oddala košnja zborničnega travnika nekemu osebr.emu prijatelju g. predsednika ... Če bi potem vzeli v roke še razne knjižne beležke, bi morali le ugotoviti stvari, ki kažejo v čudni luči, zakaj tako kričanje po avtonomiji. Noben zbornični funkcionar do danes ni bil posebej za zbornične posle odško-d -vari s kakimi nagradami, samo g. podpredsednik je znal vnesti v proračun znesek 18.000 din kot naerado za dežurno delo. — ... avtonomija v nevarnosti od onih, ki jo hočejo zlorabiti na škodo slovenskega obrtništva.«
S tem ie zakrivil dva prestopka zoper čast po čl. 52/1 z. o t. in se vsled tega obsodi po čl. odst. 2. 2 z. o t. z uporabo S 71 št. 5 k. z. in glede na S 63 k. z. na 700 din (sedemsto) denarne kazni plačliive in izterljive po čl. 40 z. o t. Nadaiie po čl. 62 z. o t. na plačilo materialne odškodnine zas. tožilcu Oerinu Ivar.u v znesku 500 din in to v smislu čl. 40<3 z. o t. v 14 dneh po pravo-močnosti sodbe. Po čl. 63 z. o t. mora dati natisniti dispozitivni del te sodbe na svoje stroške na čelu lista Obtoženec se obsodi po SS 310 in 314 k. p. na povračilo stroškov kazenskega postopanja m sicer na Povračilo onih stroškov, ki so nastali vsled postopanja radi dejanj, radi katerih je bn s to sodbo spoznan za krivega: stroške ev. izvršitve kazni bo mora) povrniti obtoženec. Obsodi se tudi po S 314a kr. da mora plačati povprečnno ^00 dm.
V Ljubljani, dne 12. junija 1940 oz. 25. oktobra 1940.

O a
A
podlaga naše kulture
Ce si ob koncu leta 1949 ogledujemo rezultate na področju slovenske kulture. moramo ugotoviti, da je bil donos tega leta sorazmerno obilen. Kamor koii pogledamo: v nežno lirično poezijo, v izvirno in prevedeno pripovedno prozo, v znanstveno in strokovno književnost, povsod nam je dalo letošnje leto marsikaj klenega. Ko smo pred letom dm razmišljali o sadovih prvega vojnega leta, so se vsiljevale premnoge skrbi ne samo splošnega, marveč tudi kulturnega značaja. Ali ne bo prav kulturna proizvodnja najbolj prizadeta? Ali ne bo naraščajoče zanimanje za daljnosežne dogodke, ki se razvijajo v svetu, obenem s poslabšanjem gmotnih in socialnih razmer ubijale skrbi za najnežnej-še, najobčutljivejše področje javnega življenja, kakor je področje književnosti, umetnosti, znanosti?
Take in podobne skrbi nam je šepetal duh dvomi ji vosti na pragu Ista, ki se pravkar niža k zatonu. Če bi bil dejanski kulturni donos tega leta, namreč bilanca duhovnih vrednot v knjigah, na umetnostnih razstavah, v koncertnih dvoranah, v gledališču, edino merilo, tedaj bi bilo upravičeno kar optimistično presojanje. Vzlic vsemu zamračene-mu obzorju je bilo 1. 1940 za slovensko kulturo blagoslovljeno. Obrodilo je vsega uvaževanja vredno letino.
Ne bi si hoteli natakniti črnih očal niti za pogled v prihajajoče leto. Ni se samo pokazalo, da se vzlic vsem drugačnim, a le posameznim znakom vedno bolj utrjuje naša notranja strnjenost, naše edinstveno gledanje na temeljne in bistvene probleme narodnega življenja. Ni se samo pokazal enodušen odpor nasproti sleherni vnanji nevarnosti. Pokazalo se je tudi, da naš narod v vseh svojih družbenih plasteh kljub naraščajočim težkočam gmotnega značaja ne izgublja vol.ie do kulturnega življenja in da vidi slej ko prej v svoji narodni kulturi najmočnejši izraz enakovrednosti z drugimi narodi in svoje pravice do ustrezajočega »prostora na soncu«. Ta vera v kulturo je sedaj že precej odtujena tisti naivni »samokul-turnosti« raznih literarnih krasnoslov-cev. ki so zaradi nje gledali zviška, če ne celo prezirljivo, na potrebe našega državnopolitičnega, gospodarskega in socialnega kolektiva. To. kar vidi naš narod v svoji kulturi, ni nič drugega nego zdravo zadoščenje nad sadovi stvarjalnega dela svojih talentov, dela, 'ki pomnožuje zakladnico slovenskih in jugoslovanskih duhovnih vrednot in prepričevalno izpričuje kulturno pomembnost in pozitivno dejalnost Slovencev na zemlji naših očetov. Bili so časi. ko so nam tujci to odrekali; danes lahko s ponosom pokažemo na veliko delo. ki smo ga izvršili ob blagodati svoje narodne države prav v zadnjih dveh desetletjih.
Vsi ti nesporni uspehi in posebej še ugodna bilanca letošnjega leta v slovenski kulturi nas ne smejo premotiti, da se ne bi zamislili tudi v socialno in gospodarsko podlago naše kulturne tvornosti. V teh dveh desetletjih je bil naš poglavitni kulturni konzument tako zvani »mali človek«. Javni in zasebni nameščenec vseh vrst, ki sta razširila svoi o plast prav po zaslugi deistva. da živimo v narodni državi, tvorita znatno večino med konzumenti slovenske knjige ali umetniške slike, med obiskovalci koncertov in gledališč To dejstvo smo si dali potrditi z nekaterimi statističnimi podatki, kolikor so nam bili na razpolago Med naročniki ene naših najstarejših kulturnih revij je nad 70°/o jav-
Priprave za naskok na Bardio
Po angleških poročilih je v kratkem pričakovati odločilnega nagrada na italijansko trdnjavo Bardio v Libiji, ker čakajo angleške čete samo še na ukaz generala Wavella
Rim, 27. dec. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi > svojem današnjem 203. službenem vojnem poročilu o dogodkih v Afriki:
V	obmejnem področju Cirenajke se nadaljuje streljanje topništva na obeh straneh. V akciji so prednje patrolne čete. Naše letalstvo je razvilo intenzivno delovanje. Na morju, pred nekim sovražnim prednjim pomorskim oporiščem, je bombardiralo sovražne ladje, dalje baterije sovražnega topništva in skupine sovražnih motoriziranih čet. Naša lovska letala so se spopadla z veliko formacijo sovražnih letal tipa »Gloucester«. Pri tem so bila sestreljena tri sovražna letala. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V cire-najskih vodah je neki izvidniški hidroplan dne 26 t. m. zjutraj opazil sovražno podmornico. Letalo jo je takoj napadlo in uspešno bombardiralo.
V	vzhodni Afriki ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Italijanske podmornice v Atlantiku
Rim, 27. dec. AA. (Štefani). »Popolo di Roma« opozarja na delavnost italijanskih podmornic v Atlantskem ocenanu in podčrtava poleg drugega spretnost, ki so jo izkazali častniki in člani posadk italijanskih podmornic, ko so premagali vse angleške ovire v ožini pri Gibraltarju, ki naj bi preprečile njihov prehod. Toda vsaka
podmornica se je odlično znašla in plula skozi Gibraltar brez ozira na strogo nadzorstvo angleških torpedovk, letal in podmornic in se jim je posrečilo priti do oporišč ob Atlantskem oceanu. Italijanske podmornice so na Atlantskem oceanu potopile 15 trgovskih parnikov ln neko torpedovko
Težavno delo italijanskega letalstva
Rim, 27. dec. AA. (Štefani). Letalski strokovnjak »Messagera« objavlja šestmesečni pregled delovanja italijanskega letalstva. Potem ko je podčrtal, da sta že v dobi italijanskega nevojskovanja Anglija in Francija morah imeti proti Italiji pripravljenih 2.500 letal in sicer 1.900 bombnikov to 600 lovskih letal, poudarja sMessagero«, da obstoji strategija sedanje letalske vojne, kateri se pridružuje tudi Italija, v tem, da se uničijo glavna središča angleške moči ob Sredozemskem morju, na Bližnjem Vzhodu, ob Rdečem morju ln v sosednih pokrajinah in to naj izsili popoln zlom Anglije. Italijansko letalstvo deluje v osem odsekih z ogromnimi razdaljami: Severno morje, italijanski polotok, Sicilija, Sardinija, Albanija, Libija, Egejsko morje i Italijanska vzhodna Afrika. Oskrba se razvija največ po morski poti ln je izpostavljena precejšnjim nevarnostim. Vse to izpričuje ogromen trud in težave pri delovanju italijanskega letalstva.
estergiciiio
Kairo, 27. dec. j. (AFI). Angleške ofenzivne operacije okrog Bardie s j nadaljujejo. m oa mogoče trditi, da bi se položaj tekom včerajšnjega dne kakor koti bistveno izpremenil. Angleško to-pništvo neprestano obstreljuje italijanske uUdoe okrog Bardie. V tem pripravl jalnem ogni a. ki mu bodo nedvomno v kratkem sledili novi odločni napadi pehote, v veliki meri podpira angleško topništvo tudi letalstvo, ki neprestano bombardira Bardio ter oko-lišne italijanske utrjene postojanke. Angleška armada dobiva take po morski kakor tudi do kopni poti neprestano nova ojačenja v meštvu in materiala. Sodeč ;.o tem. je treba v kratkem pričakovati novega močnega ofenzivnega sunka.
Italijanska obramba se poslužuje edino svojega težkega trdniavskega topništva in letalstva, ki skuša ovirati angleške rezervne transporte ter kretnje angleške vo.,ne mornarice. Italijanska letala so včeraj bombardirala nekatere edinice ang.eške vojne mornarice ob libijski obali, ne da bi dosegla kak uspeh. Italijanska lovska letala so večkrat s strojnicami obstreljevala angleške čete v bojni čl ti ter v zaledju. Uspešen ogenj angleških protiletalskih baterij jih ie vse.ej prisilil k umiku. še preden so mogia v polni meri doseči svoie cilje.
Kairo, 27. dec. s. (Tassl. Posebni poročevalec United Pressa na bojišču pred Bardio javlja. da Angleži neprestano bombardiralo Bardio s topovi. Prisilili so Italijane, da se umikajo iz utrjenega pasu okoli Bardie v mesto samo. Ang eži d bi-vaio neprestano ojačenja v voiaštvu. tankih in topništvu ter se pripravljajo k odločilnemu napadu na Bardio samo. Verjetno je. da se bo napad že v kratkem pričel.
Kairo, 27 dec. s. (Ass. Press). Izgleda, da se priprave za veliki napad na Bardio bližajo koncu in da čaka angleška vojska samo še povelja vrhovnega poveljnika generala Wavella. da prične z napadom.
Akcije angleških Ikov
Kairo. 27. dec s. (Reuter). P velistvo angleške vojske na B ižniem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Bardie s težkimi topovi in Italijamv
Položaj na vseh bojiščih je nespremenjen.
Včeraj je avstralska eskadrila lovskih letal v bitki z italijanskimi letali nad Za-padno puščavo sestrelila dva italijanska lovska dvosedežna aparata tipa Fiat. Štirje nadaljnji aparati so bili močno poškodovani in /erjetno tudi uničeni.
V torek so angleški bombniki v nizkem poletu izvedli napad na letališče v Gazali v Libiji. Vse bombe so padle na odrejene cilje.
Preko Božiča angleški bombniki niso izvedli nobenih bombnih napadov, pač pa je bilo izvedenih več izvidniških poletov in so lovska letala opravljala patrolno službo. Na božični dan je bil izvršen izvidniški polet nad Neapljem. Pri tem ie bil en sovražni bombnik tioa Savoia sestreljen in se ie v plamenih zrušil v morje.
Povratek brodovja
v Aleksandrijo
Kairo, 27. dec. s. (Reuter). Tik pred Božičem se ie vrnilo v Alek andriio angleško vojno brodovje. ki ie bilo devet dni na 3000 mili dolgem križarjeniu oo Sredozemskem morju, v teku katerega so angleške oklcpnice med drugim bombardirale Valono. letala voine mornarice oa so napadla Dodekanez in neki veliki italijanski konvoj.
Napad na otok Nauru v južnem Pacifiku
Melbourne, 27 dec s. (Columbia B.S.)
Avstralski ministrski predsednik Menzies je danes sporočil, da je davi tik po nastopu dneva neka tuja vojna ladja, ki je plula pod japonsko zastavo ter jc nosila japonsko ime, napadla angleški otok Nauru v Guiilbertskem otočju v južnem Pacifiku. Bombardiranje otoka je povzročilo veliko škodo, ni pa zahtevalo nobenih žrtev.
Otok Nauru je bil svojčas nenvka last ter je šele po svetovni vojni prešel v angleško upravo kot mandatno ozemlje Društva narodov, ki ga upravljajo Anglija. Avstralija in Nova Zelandija Na otoku so naprave samr- za obrambo proti izkrcanju
sovražne vojske, pa proti bombardiranju s strani vojnih ladij. Na otoku so važna ležišča fosfata, ki jih eksplcatira neka angleška družba
London, 27. dec. s. (Ass Press). V an-gileških uradnih krogih izjavljajo, da glede napada tuje vojne ladje na otok Nauru, o katerem je podal poročilo avstralski ministrski predsednik Menzies nimajo še nobenih nadaljnjih informaciji.
Nad Gibraltarjem sestreljeno francosko letalo
Madrid, 27. dec. (DNB). lz La Lince poročajo. da je angleško protiletalsko topništvo snoči sestrelilo neko letalo, ki je preletelo Gibraltar v smeri iz Afrike proti severu. Kakor se je izkazalo. bilo letalo francosko Zatrjuje se, da sta bila v letalu tudi dve ugledni francoski osebnosti, ki sta
se vračali iz francoskega Maroka v Francijo. Vsa posadka in potniki so izgubili življenje.
Položaj v Tangerju
London. 27. dcc. j. (Reuter) Angleški generalni konzul v Tangerju Gascoigne je dopotovall v Madrid, kjer bo imel konferenco, tičočo se položaja v Tangerju. Kakor doznava Reuterjev diplomatski so<trudnik, se bo Gascoigne v Madridu sestal s tamkajšnjim angleškim poslanikom Hoaro-jem nakar bosta imela oba razgovore s španskim zunanjim ministrom Sunerjem. KakoT nadalje doznava, bi bi'c pretirano videti v španskih ukrepih v Tangerju kako akcijo v prilog držav osi marveč da gre zgolj za povsem notranjo špansko narodno stvar.
Premiki nemškega vojaštva
V Londonu menijo, da hoče Nemčija s prevažanjem vojaštva v Rumunijo samo odvrniti pozornost Anglije z
obale Rokavskega preliva
London. 27. dec. j. (AFI). V Angliji so transporti nemškega vojaštva proti Rumuniji tudi še danes predmet vsakovrstnih tolmačenj. Kar se tiče angleških silužbenin krogov, je treba danes ugotoviti tendenco po čim večji rezerviranosti glede vesti o teh transportih Vzrok za to je povsem preprost. Že lansko zimo in letos pomladi se je ponovno pripetilo, da v Londonu nemškim vojaškim premikom niso posvečali tiste pozornosti, ki bi bila potrebna glede na kasnejši razvoj dogodkov Toda ponovno se je v tem času tudi zgodilo, da so bili premiki pesek v oči Zato je tudi sedaj zelo težko vsaj približno točno odgovoriti na vprašanje, ali je treba jemati sedanje premike nemškega vojaštva resno ali ne Številke, ki so se včeraj navajale iz raznih virov, so tekom včerajšnjega dneva doživele v ostalem precejšnje korekture navzdol in jc zaradi tega tudi v bodoče na mestu čim treznejša presoja tehtnosti morebitnega pomena nemških premikov.
V	pooblaščenih angleških krogih naglašajo danes dopoldne, da ima v pričujočih okoliščinah Nemčija vsekakor dokajšen ;n-teres ustvariti videz, kakor da pripravlja kako akcijo na balkanskem področju ter odvrniti s tem pozornost z obale Rokavskega preliva in Atlantskega oceana. Dejstvo je da so bile opažene tamkaj priprave za nemško ofenzivo proti At.gliji in sicer že pred več tedni Toda na drugi strani je billo v zadnjih dneh tud1 mnogo govora o transportih nemških če? preko Bren-nerja v Italijo, kar pa se je na koncu izkazalo zgolj kot delo propagande Prav zaradi tega, ker enako število razlogov govori za in proti resničnosti informacij o zadnjih nemških premikih pa smatrajo v londonskih službenih krogih, da teh premikov ne kaže tolmačiti vse dotlej, dokler jih ne bo mogoče natančno preveriti.
V	angleških vojaških krogih pripominjajo s svoje stran, da so transportne težave v centralni Evropi ta čas izredno velike in da zaenkrat najbrže vse sile streme bolj za tem, da se omogoči v tem evropskem predelu vsaj normalen razvoj, ki je potreben v gospodarski organizacij; držav osi. Prav ti vidiki ekonomskega značaja upra-vičujejo rezerviranost angleških službenih krogov glede na vesti o nemških vojaških transportih v Rumunijo.
Nov manever osi
New York, 27 dcc. j (AE) Po informacijah iz raznih evropskih virov se tu trdovratno vzdržujejo govorice o transportih novih močnih kontingentov nemških čet v Rumunijo. Številke, ki jih navajajo poročila posameznih ameriških poročevalskih agcncij pa se zelo razlikujejo med seboj. Po nekaterih vesteh je novega nemškega
nih in zasebnih- nameščencev. Ne premožnejši in ne seveda siromašnejši sloji niso izdatneje udeleženi pri slovenskem kulturnem konzumu. »Mali človek« podpira nekoliko že s svojim večjim številom, predvsem pa s svojo trdneišo zavestjo in večjo kulturno potrebo stvarjalno delo slovenskih pisateljev in umetnikov; brez njega bi bile pri nas nemogoče tako številne založbe, tolike razstave, gledališke in koncertne prireditve.
Vsakomur, kdor razmišlja o socialni in gospodarski podlagi naše kulturne tvornosti, se prav s tega vidika vzbujajo skrbi glede njene bodočnosti. Naraščajoča draginja se najbolj žariva prav v to socialno plast. Mali človek, najsi bo že intelektualec visokošolske izobrazbene višine, ali izobraženec srednješolske kategorije, oziroma celo kulturno gibčen in inteligenten človek iz poduradniške, trgovske in obrtniške nameščenske kategorije — če že vzamemo ta zgolj formalna merila, — je najbolj prizadet v sedanjem gospodar-sko-finančnem procesu. Nastajajoča socialna kriza »malega človeka« pa je
hkrati kriza socialnih temeljev slovenske in sploh jugoslovanske kulture.
Vsaj za nekaj časa je verjetno da se bo zaradi konjunktumih pojavov v nekaterih plasteh naše gospodarske pro-dr.kciie izboljšal položaj delavstva in nameščenstva, medtem ko bo v drugih nujno znižan življenjski standard. Takisto so sedanje razmere povečale po-trešno moč kmečkega sloja. Skratka: pred našimi očmi se dogajajo nekatere socialne spremembe, ki bodo dale naši družbi nekoliko drugačno podobo, kakor jo je imela v času, ko je v nji kljub nezadostni finančni preskrbljenosti prevladoval kot kulturni konsument na-meščenski sloj. Premožnejši sloji, takisto kot del industrijsko-delavskega in kmečkega sloja, bodo vsaj za nekaj časa večji potrošni činitelj, kakor so bili doslej.
Naši kulturni stvarjalci bodo morali upoštevati te spremembe in slovenski kulturni trg si bo moral spričo pešajoče kupne moči »malega človeka« prizadevati, da tudi te sloje pritegne h kulturnemu konsumu. Predvsem bi se morali premožnejši sloji zavedati dolžnosti, ki jih imajo do kulture svojega na-
roda in naj bi izdatneje kakor doslej konzumirali njene proizvode: kupovali knjige, naročali revije.
Posebej velja ta zavest obveznosti in dolžnosti za one, ki jim je naprednost več k 'kor beseda. Napredne revije in založbe so prav posebno prizadete po raznih nevšečnostih sedanjega časa in tem bolj zaslužijo pozornosti in podpore. V znamenju spreminjajočih se razmer se pravkar reorganizira ena najpomembnejših naprednih založb »Tiskovna zadruga« v Ljubljani s svojo revijo »Ljubljanski zvon«. Zopet ne gre več samo za poslovne zadeve. Vprašanje slovenske knjige in revije je spet postalo prestižna zadeva našega naroda, zadeva njegove kulturne prosperi-tete. Ce nočemo, da ne bomo v enem najodločilnejših razdobij naše zgodovine padli na tem občutljivem in važnem področju daleč nazaj, moramo dati zlasti našim naprednim institucijam in zavodom zadostno socialno in gmotno podlago! To je za sedaj eden izmed važnih problemov slovenske napredne kulture; vanj naj bi se zamislili vsi, ki so prepričani o njeni upravičenosti in pomembnosti.
vojaštva okrog 100.000, po drugih pa nad 300.000. Na podlagi teh velikih razlik je upravičena sodba, da morda te vesti namenoma lansira sama nemška propaganda, ako pa so stvarnost potem se transporti na vsak način vrše sporazumno s Sovjetsko Rusijo. Vendar glede na veliko ~ani-manje. ki ga zadnji čas kaže Sovjetska Rusija za balkanske probleme, ro verjetno, da bi bi!!a pripravljena tudi na romunskem odseku svojih mej proti zapadu trpeti močne edinice nemškega vojaštva. Po mnenju nevtralnih poKričn:h opazovalcev je verjetneje, da gre za nov manever držav osi.
Rusko zanimanje za Batkan
Moskva, 27. dec. j. (Un. Press). Politični opazovalci v Moskvi so lahko ugotovili. da vlada v ruski politični javnosti zmerom večje zanimanje za Balkan, kar se po* sebno jasno izraža tudi v pisanju moskovskega časopisja. Zasedanje bolgarskega sobranja spremlja moskovsko časopisje z največjo pozornostjo ter prinaša obširne z-vlečke iz razprav o novem bolgarskem proračunu za leto 1941. S posebno pozornostjo beleži moskovska časopisje tudi sktiep bolgarske vlade, da prevzame država važna podjetja bolgarske rudarske industrije. Ta vladni sklep smatrajo v Moskvi kot izredne važnosti za vlogo, ki jo bo v bodoče igralo bolgarsko gospodarstvo zlasti v gospodarski skupini držav osi. Listi z velikim zanimanjem beležijo tudi pojačeno gibanje, ki stremi po ustanavljanju novih bol-garsko-ruskih prijateljskih društev v Bolgariji.
Misija poslanika Kil-lingerja v Bukarešti
Carigrad, 27. dec. j. (AFI). Kakor poroča posebni dopisnik agencije AFI iz Bukarešte, pričakujejo tamkaj, da bo neposredno po praznikih prispel v Bukarešto novi nemški poslanik von KiHinger. V političnih krogih v Bukarešti smatrajo, da je bila ta izprememba na poslaniškem mestu potrebna v prvi vrsti z gospodarskih vidikov, predvsem zaradi tega da se popravijo napake, ki so jih v gospodarstvu zakrivili razni poskusi osebnosti iz vrst legionarjev. Novi nemški poslanik von KiHinger uživa sloves izvrstnega gospodarskega organizatorja, razen tega pa jc znan kot zelo energična osebnost in kot prijatelj ministra Himmlerja. V nevtralnih krogih r Bukarešti smatrajo da pomen5 prihod von KiHingerja v Bukarešto ponovno znatna ojačenje nemške pozicije v Rumuniji.
Zdravstveno stanje
grofa Csakyfa
Budimpešta, 27. decembra. AA. (MTI) Zdravstveno stanje madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja se še naprej izboljšuje.
Sprejemi pri predsedniku portugalske vlade
Lizbona, 27. decembra. AA. (DNB) Predsednik vlade Salazar je sprejel včeraj nove poslanike Jugoslavije, Grčije in Finske. Jutri v soboto bodo novi poslaniki sprejeti v avdienco pri predsedniku republike Carmoni in bodo pri tej prilild. izročili svoje poverilnice.
Hekoonen sestavlja
novo finsko vlad®
Hefsinki, 27. dec. br. (SDA). Prezident Finske Ryti je snoči zaključil konzultacije z vodilnimi političnimi osebnostmi za rešitev vladne krize, ki je nastafla spričo običajne kolektivne demisije vlade ob priliki izvolitve novega prezidenta republike. Davi je predsednik republike poveril mandat za sestavo nove vlade guverner j« Ho-koonenu, vodilnemu prvaku delavske ke. Hekoonen je bil pred 20 teti člaa Vodil je kae&jsfei aeeor kto <huu
V LONDONU SO PRIČAKOVALI NOV POSKUS NEMŠKEGA VPADA
Najstrožji varnostni ukrepi ob vsej angleški obali za božične praznike
$00 letal na dan
Preureditev ameriške avtomobilske industrije v letalsko industrijo, ki naj bi že v teku pol leta izdelala po
Stockholm, 27 dec j. (TOP). Londonski poročevalci švedskih listov navajajo, da so v Londonu za božične dneve pričakovali novega poskusa nemškega vpada na Anglijo. Oblastva, ki so prejela baje razne informacije v tem smislu, so izdala vrsto strogih varnostnih ukrepov da bi se vsak poskus invazije že ob začetku preprečil. Kakor poroča »Stockholms Tidningen«, so bile vse varnostne odredbe za božične praznike podvojene. Na angleških obalah so elitne patruljne čete še zmerom v strogi pripravljenosti. Vsi avtomobili se morajo ustavljati pred cestnimi barikadami, zgrajenimi proti tankom in sc podvreči kontroli.
Kakor poroča »Svenska Dagbladet«, ie bilo letoišnje božično praznovanje v Londonu zelo skromno. Le posameznim ljudem je uspelo nabaviti si običajne prazniške dobrote, zlasti tradicionalno božično gnjat. Tudi žganja ribjih konzerv in brusnic ni bilo dobiti, ker to blago že de!j časa ne prihaja več v Anglijo Vse zaloge takih de-likates so že zdavnaj razprodane Drugi božični praznik je biil v Angliji po dolgem času spet navaden delovni dan. Zadnjikrat je bil ta dan običajni delo- nik v letu težke gospodarske krize leta 1871.
Prvi napadi pa 3 dnefi
b3ŽIčnega mira
London, 27. dec. j (Ass Press). Nemški daljnosfTelni t opori. ki so davi še pred zo ro pričeli s francoske obale obstreljevati Dover, so prekinilli božično premirje, ki ie nad Anglijo trajalo tri dni in tri noči Ka-nonada je v kratkih presledkih trajala dve uri in pol. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, nemški ogenj v Doveru in oko-l'«*i ni napravil škode in tudi človeških žrtev ni bilo.
Nem "ka^ letala so bila nad Anglijo po-slednukrat na božični večer. Eno izmed nem ,-.k i h letal je tedaj s strojnicami obstreljevalo neki vlak. Včeraj je bilo vrženih nekaj bomb na otok Sheppey To sta b:1a edina dogodka, ki sta motila mir nad angleškim otočjem, čigar trajanje tri dni in tri noči pomeni doslej najdaljšo mirno dobo nad angleškim otočjem od pričetka poiačene letalske ofenzive v septembru.
Angleško letalsko in notranje ministrstvo sta izdali davi skunno poročilo, v katerem pravita, da angleško letalstvo v bo-ž:čnih dneh ni izvršilo nobenega poleta nad Ev-rono Kasneje je bilo izdano dodatno poročilo v katerem je rečeno, da sc navedbe prvega komunikeja napačne zaradi nesporazuma V resnici je angleško letalstvo v četrtek podnevi izvršilo več napadov v zasedenem ozemlju Manjša skupina angleških bombnikov je nato v noči od četrtka na petek napadla Bnrdeaux kjer so bile bombardirane pristaniške naprave v tej važni invazijski luki Angleško otočje je tudi v noči od četrtka na petek ostalo brez vsakega nenvkega letalskega napada
London, 27. dec. s. (Reuter). Letališko in notranje ministrstvo javljata v svojem no-cojšnjem komunikeju, da so sovražna letala davi bombardirala neke mesto v južno-vzhodni Anglivi. Povzročene je bilo nekaj škode, toda število človeških žrtev je majhno in so vse lažjega značaja.
Sicer so nemška letala metala danes bombe tudi na okolico Londona. Letala so-bila opažena še nad južnozapadno in severovzhodno Anglijo ter nad reko Mersey, vendar nikjer niso metala bomb.
Ralilss „Acron" potopljen
London, 27. decembra. AA. (Reuter) Angleška admiraliteta z obžalovanjem objavlja, da je bila torpedirana kontrator-pedovka »Acron«, ki ji je poveljeval kapitan Wilson. Rodbine žrtev so bile obveščene. »Acron« pripada vrsti »Acesto« in je bil spuščen v morje leta 1930. Imel je 1430 ton, hitrost 35 vozlov, štiri topove po štiri palce, 7 manjših topov in 8 cevi za spuščanje torpedov. Posadka je štela 138 častnikov in mornarjev.
in pol so hudo obstreljevali nekaj angleflkih
ladij, ki so skušale preplutl preliv, ln pristaniške naprave v Doveru. šele tik pred 7. uro je topniško streljanje spet ponehalo. Zanimivo je, da je legla davi na Kanal tako zelo gosta megla, da zlepa ni bilo mogoče videti niti nekaj sto metrov daleč, a so nemški topovi vendarle bruhali svoj zaporni cgenj na Kanal. Prav zaradi megle ni bilo mogoče natanko dognati učinka nemških granat na obstreljevanih sovražnih objektih.
Hitler na fronti
Zapadno bojišče, 27. decembra. AA.
(DNB) Kakor v preteklem letu, tako je vodja Nemčije tudi letos slavil božične praznike med svojimi vojaki in delavci na zapadnem bojišču. V prvi vrsti je bil tokrat pri onih edinicah treh vrst orožja, ki so se te mesce brez prestanka vojskovale proti Angliji. Na prvi božični dan se je vodja Nemčije udeležil slavnostne prireditve, ki jo je priredilo moštvo organizacije »Todt« v bližini težkih obrežnih topniških oddelkov. V govoru, ki ga je ob tej priliki imel, je Hitler neomajno poudaril svoje neomajno prepričanje, da bo Nemčija zmagala in je delavcem na zapadni fronti za novo leto podal naslednje navodilo: »Pred nami je svoboda in s tem bodočnost našega naroda. Za nami so grenke izkušnje in v nas živi neomajen sklep, da iz te vojne vznikne boljša in lepša Nemčija.«
Pri nadaljevanju obhoda vzdolž obale je vodja Nemčije obiskal baterijo za baterijo. Popoldne je potoval skozi Boulogne in je nato obiskal nekaj oddelkov letalstva, katere je istotako nagovoril in jim zagotovil, da je zmaga sigurna. Večer je vodja Nemčije preživel v krogu svojih ožjih sodelavcev.
Na prvi dan božičnih praznikov je vodja Nemčije obiskal enega izmed najbolj znanih in slavnih nemških letalskih oddelkov, drugega dne pa je obiskal kopno vojsko. Povsod so ga pozdravljali z nepopisnim navdušenjem. Sijajno razpoloženje, ki ga je vodja Nemčije na tem potovanju ugotovil pri svojih četah, je napravilo najlepši vtis na vse navzoče. Razpoloženje nemških vojakov na bojišču se lahko označi s temi besedami: »Skrajna požrtvovalnost in zaupanje v zmago.«
Odlikovan nemški letalec
Berlin, 27. decembra. AA. (DNB) Vodja Nemčije Hitler je na predlog maršala Goringa odlikoval nemškega letalca kapitana Dirbecka z viteškim redom Železnega križa. Odlikovani letalec se je zlasti odlikoval s svojimi drznimi poleti na Norveškem, Nizozemskem, v Franciji in Angliji.
Poškodbe na angleškem parlamentu
Madrid, 27. dec. j. (SDA) Londonski dopisnik madridskega lista ABC poroča, da je angleško propagandno ministrstvo šele
tik pred božičnimi prazniki dovolilo objaviti podrobne podatke o poškodbah, ki jih je zaradi nemških letalskih napadov na London utrpel tudi angleški parlament. Več bomb je poškodovalo veliko sprednjo lopo Westminstra. Precejšnja škoda je bila provzročena tudi v pred-prostoru St Stephana ter v čakalnici, določeni za obiskovalce, ki hočejo govoriti o kaki stvari s tem ali onim članom spodnje zbornice. Poškodovano je bilo nadalje tudi stopnišče v parlamentu, ki vodi na tribune za poslušalstvo. Nekaj škode je mogoče opaziti tudi po hodnikih. Velika okna v glavni dvorani spodnje zbornice so ostala vsa nepoškodovana. Glede na možnost nadaljnjih nemških napadov so bila ta okna zdaj primerno zavarovana. Zasedanje parlamenta pa se ne vrši več v običajni dvorani, temveč v nekem drugem prostoru v bližini.
Novo racioniranje
nakupov živeža
London, 27. dec. j. (United Press). Kakor je bilo mogoče izvedeti s poučenega mesta, pripravlja minister za narodno prehrano Woolton nove ukrepe v racionira-nju nakupov živeža, ki bodo stopili v veljavo že 1. januarja. V prvi vrsti bodo ponovno nekoliko omejeni obroki mesa, tako da bo po 1. januarju vsaka oseba lahko kupila na teden le še za 1 šiling in 6 pen-cov mesnega blaga. Te omejitve so bile potrebne zaradi tega, da se ohranijo rezerve za primer kakih izrednih sovražnih akcij, ki bi bile v stanju za nekaj časa onemogočiti transporte od zunaj. Toda po mnenju merodajnih krogov so zaloge živeža v Angliji tolikžne, da niti kaka poostrena pro-tiblokada, ki bi jo skušala organizirati Nemčija s povečanjem podmorniške vojne, ne bi mogla Anglije za delj časa znatno ovirati v normalni preskrbi z živežem
Uvoz v Anglijo
L°nd°n, 27. dec. s. (Reuter) Po uradnih podatkih je bilo v prvih 11 mesecih tekočega leta v Anglijo uvoženega za skoro 1.036 milijonov funtov blaga, to je za 224 milijonov funtov več nego v istem času preteklega leta. 396 milijonov funtov vrednosti odpade na uvoz surovin, 305 milijonov pa na tovarniške izdelke. Uvoz železa in jekla se je povišal po vrednosti od 9 milijonov funtov lani na 15 ln pol milijonov funtov letos, železne rude in starega železa je bilo uvoženega letes za 23 milijonov funtov napram 16 milijonom lani.
Gradnja holandskih vojnih ladij
London, 27. dec. a (Reuter) Zastopnik holandske vlade v Londonu je sporočil danes novinarjem, da je sedaj v angleških ladjedelnicah v gradnji več holandskih vojnih ladij, ki so bile napol dograjene ob začetku vojne z Nemčijo prepeljane iz holandskih ladjedelnic v Anglijo.
SOO
Wa*hington, 27. dec. a (A^. Press). Na Konferenci Uana ie izjavi* uanes predsednik Roosevelt, da Posveva z^lo velik pomen načrtu ravnatena Gen.rai Motors Co.. Waitcrja Reuterja. do kateie.n naj bi ameriške tvornice izdelaie po 500 loiSkin letal na dan. Ta naeri doioca. det nai bi biia v to svrno preurejena in reorganizirana pod enotnim vodstvom vsa av.omo-bilska industrija v Zeuin,enin drzuvah-Roosevelt ie deiaL da b. bil. m^g^e na podlagi takega načrta že v teku pol ie-.a izdelovati dnevno do 500 kovinskih lovskih letal, kar bi zelo pomagalo ameriškemu oboroževalnemu načrtu.
Na vprašanje nekega novinarja, kaj meni o nemški poluradni izjav., da bi od-stopitev nemških trgovinskih ladij v Ameriki Angliji pomenila »vojno dajanje«, ie odgovoril Roosevelt. da nima o taki iziavi še nobenega službenega poročila. Prav tako ni hotel Roosevelt komentirati pisarna japonskih listov, ki poročajo, da Zedinjene države kličeio svoie ladie z Daline-ea vzhoda in da so odooklicale tudi del svoiesa tamkaišniega diplomatskega in konzularnega uradništva
Roosevelt ie tudi sporočil, da se ie posvetoval z zastopniki finančnee minisr-stva glede izdatkov za oboroževalnp svrhe v prihodnjem letu Ceniio. da bodo Zedi-niene države porabile orihodnie leto v svoiem proračunu 10 milijonov dola.jev.
Koliko letal je dobila
Anglija od Amerike
VVashington, 27 dec. a. (Tass.) United Press poroča, da je bilo po informacijah iz uradnih ameriških krogov v letu 1940 izvoženih iz Zedinjenih držav v Anglijo vsega samo 1500. v Kanado pa 500 letal. Izvoz je bil manjši nego je bilo pričakovati. Raču-
letal dnevno
najo, da se bo izvoz znatno dvignil v p»-
hodnjem letu.
Največ letal je bilo iz Zedinjenih držav izvoženih v Anglijo v avgustu, namreč 278. Naslednje največje število je bilo doseženo v novembru, ko je bilo izvoženih 193 letal.
Posredovanje Amerike
v evropski vojni ?
Washin&ton, 27 dec. s. (Ass. Press). Ne-kai ameriških senatorjev se zavzema za posredovanje v evropski voini. ki nai bi vodilo do sklenitve komoromi ne~a miru. Kolikor ie znano, nima predsednik Roosevelt nobene zveze s tem načrtom.
Ameriški generali v Angliji
lVashington, 27. dec. o. (United Press). Kakor poročajo ameriški listi, sc mudi v Angliji 36 višjih ameriških oficirjev, ki so bili odposlani iz Zedinjenih držav v drugi polovici leta. in sicer 5 generalov, 6 polkovnikov. 10 majorjev in 15 kapetanov, ki zastopajo vse vrste orožja ameriške vojske. Enako število oficirjev ima v Angliji tudi ameriška vojna mornarica. Trdijo, da so ameriški pomorski oficirji kot opazovalci tudi pri angleškem vojnem brodovju na Sredozemskem morju.
Izjava poslanika Haya
glede Martiniquea
New York, 27. dec. s >New York Times« poroča, da je francoski veleposlanik Haye o priliki svojega včerajšnjega razgovora izjavil podtajniku za zunanje zadeve Sumner Wellesu, aa je Lavalova odstranitev iz vla le novo jamstvo, da ne bo Francija dopustila na Martiniqueu nobene take spremembe, ki bi ogražala Zedinjene države.
Iz bolgarskega sobranja
Govor bivšega ministra Ganeva o priliki proračunske
razprave
Sofija, 27 dec. AA Na včerajšnji seji narodnega sobranja ie med drugim p sj-gel v razpravo o proračunskem predlogu za orihodnie leto tudi bivš; minister Ga-nev. ki je med drugim rekel:
Leta 1939 ie znašal narodni dohodek 50 milijard levov, redni proračun za isto leto oa ie dosegel znesek 20 milijard To
Po novem proračunu gradbenega ministrstva bedo prihodnje leto porabili v Bolgariji okrog 500 mi.ijooov leve v za graditev novih in za popravilo ob toiečih državnih posl pij. Od te vsot3 b do po a-bili za gradnjo glavne a ra- n t ljslva ljudskega zdravia ok 02 64 mil j nov. za bolnišnico v Sofiji 42 milijonov, za nove šolske zgradbe in za popravilo ob?t jc ih
pomeni, da pade na srednii d hodek 78'0 I 84 milijonov, za razne kmei: k> z ra ba
levov na vsako davčno glavo po 1680 le> vov. Po tem takem ie očitno, da so davčne obremenitve pri nas težke Finančni minister ie optimist, vendar se v niegovem optimizmu opažajo znaki zaskrbljen s i Nato ie Ganev rekel: Za proračun voina- |
leracije v
Delovanje topništva in akcije čet krajevnega značaja
vojno poročilo
Berlin, 27. dec. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo dopoldne naslednje službeno vojno poročilo:
Nemške letalske sile tudi drugega dne božiča niso napadla Britanskega otočja. Angleška letala so prav tega dne in v našle nji noči bombardirala letališča, pristaniške naprave v lukah in razna mesta v zasedeni Franciji. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih med francoskim civilnim prebivalstvom. Vojaške naprave niso bile poškodovane Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo.
Daljnostrelne baterije vojske in vojne mornarice so 27. decembra zjutraj obstreljevale sovražne ladje v Kanalu.
BerUn, 27 dec. br. (Štefani) O angleških vojnih operacijah, ki jih omenja današnje nemško službeno vojno poročilo, so se zvedele naslednje podrobnosti:
Skupina angleških bombnikov je včeraj napadla vrsto krajev ob zapadni francoski obali in ob Kanalu. Najhujši je bil napad na Bordeaux kjer je bilo zadetih nekaj stanovanjskih poslopij. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Nemško protiletalsko topništvo je napadajoča letala pričelo hudo obstreljevati in bilo je mogoče ugotoviti, da je bilo več bombnikov poškodovanih. Eno letalo tipa »Handley Page« je bilo tako hudo zadeto, da je kmalu nato treščilo na tla. Bilo je v plamenih. Angleški letalci so se še pravočasno pognali iz njega, vendar se enemu padalo ni odprlo in se je ubil. Ostali trije so bili ranjeni in ujeti.
Angleška letala so bombardirala tudi Saint Malo. Dinan in Lessay. Tudi v teh krajih je bilo zadetih več hiš. Angleži so skušali bombardirati predvsem letališča, s katerih startajo skupine nemških letal k napadom na Anglijo. Toda po ugotovitvah vojaških oblasti ni bila poškodovana sploh nobena vojaška naprava v zasedenih krajih Francije.
Davi okrog 4.30 pa so se spet oglasili daljnostrelni topovi nemške vojske ln vojne mornarice, ki so razpostavljeni po francoski obali nasproti Doveru. Skoraj dve uri
Rim, 27. dec. br. (Štefani). V svo em današnjem 203. službenem vojnem poročilu pravi poveljstvo italijanske vojske o razvoju borb na albansko-grški fronti:
Na grški fronti delovanje topništva in akcije čet lokalnega značaja Skupine naših bombnikov so bombardirale pristaniške naprave, ladie v sovražnih lukah in druge objekte ki so P membni z operacije na koainem. ki se sedaj raz ijajo. Poskus sovražnega leta stva da bf napadlo neko naše oporišče, se ie izjalovi1 sn ič takojšnje intervencije naših 'ovsM1- letal Tri letala tipa »Blenheim« so bila sestreljena.
Grška poročila
Atene. 27. dec j (A. R.) Včeraj ie na pretežnem delu albanske fronte iznen. da spet zav.adaio zelo slabo vreme s hu dimi snežnimi meteži. ki so zlj-4; na sj-vernem frontnem odseku soet skoraj popolnoma zavrli vojaške akcije v čje^a obsega. Mojni ofenzivni sunki ki so jih r ške čete pričele v torek in sredo z zapai-ne obale Ohridskega jezera v sme ni Elbasan. so za tali v trdovratni :t 1 jan-ski obrambi. Po nekaterih vesteh so grške čete dosegle strategično važen zaselek Lin. toda službeno se v Ate ah te vest: še ne potrjujejo, talijanske postojanke na Mokri planini so izredno moč o utriene t Ji zasedene z edinicami elitnih ita jans ih brdskih čet. ki predstavljajo hk:\.t s skrajno težavnim terenom sk rai n premagljive ovire grški ofenzivi v tei smeri. Glede na velika oiačmja. ki p:i :aia- ! jo zadnje dni na ta frontni sektor p.i ie • treba pričakovati da bodo Grk: tve-ali t nove velike žrtve za prodor preko itali janskih postojank, ter nadaljevanje ofenzive proti Elbasanu.
Okrog Tepeleniia in K'is re ie bi o včeraj na obeh stran h ze o aktivno topništvo. Napadi pehote so bili le povsem lokalnega značaia. Tudi italijanske čat« so poizkušale včerai z nekaterimi mnnjš"'mi protinapadi osvojiti posamezne gršk postojanke na višinah severno od Tepe eni-ja. Vsi ti na/padi pa so bili zavrnjeni, taka da ie položaj ostal tu docela nesDr.me- j njen.
Na obalnem frontnem sektorju, kier ie j vreme najpovoljnejše, so gršlie čet^ tudi i včeraj nekoliko napredovale ter pri dobile na terenu severno ter severozaoa ino od Himare. Grki dobivajo neprestano nova ojačenia. toda tudi italijanska obramba je skrajno trdovratna. Na italijanski strani je včeraj posegalo v boi proti napredovanju grške pehote tudi letalstvo, ki je razen tega bombardiralo tudi trans© rtna pota v grškem zalediu. Večjih akcij P3 včerai niti grško, niti italijansko letal- ; stvo včeraj ni moglo izvesti zaradi neugodnega vremena s slabo vidljivo tio.
Atene, 27. dec. br. (SDA\ Italijani, ki se po padcu Himare umikajo ob mrju oroti Dukatiju in po dolini Sušice v smeri proti Valoni. so včeraj iagubili nekaj važnih
postojank v gorovju med obema ces'ama. Gorovje Cika in njen severozaoadni podaljšek Lugara sta največjega strateškega pomena za obrambo Valone. Koliki oa so pri tem napori grških čet. kaže že okoliščina. da se morajo grške čete v snegu in zametih, ne glede na težavni dovoc vojnih potrebščin boriti v višinah, ki segajo v planini Ciki do 2000 in več metrov V teh bojih so Grki včerai zajeli soet nekoliko italijanskih vojakov, predvsem oa znatne množine vojnih potrebščin in posebno streliva Grki vse orožje takoi uporabliaio za nadaljnje borbe proti umikajočemu se nasorotniku.
Zasedba Lina
New York. 27. dec s. (Ta s) Assoriaved Press poroča da so Grki včerai zasedli vas Lin ki le"! ob Ohridskem jezeru 15 milj severno od Podgradca.
Bombardiranje Krionere pri Valani
Atene. 27. dec s. (Reuter) Po • l s'vo angleškega letalstva v Grč'j i iuvl a: Včeraj so aneleška le! al t bomba lira.a Kii >-nero Dri Valoni. Napadena st bil ki. d -šča. razne zgradbe in žčle niš e d ge Vse bombe so pa Ue me i odrei-n čil e Devet italijanskih lov k:h 1 tal 'e sk <ša o nrpasti angleške bombnike t. r sa ie razvila 10 minut trajajoča letalska bitka Vsa angleška letala so se vrnila s tega p leta.
Vstaško gibanje v Albaniji
Atene, 27. dec. j. (Ass. Press). Po infoi macijah iz nevtralnih virov v bliflni albanske meje se v zaledju italijanskih bojnih črt zmirom bolj širi vstaško gibanje <'o-mačega albanskega prebivalstva. Skupine Albancev nadlegujejo italijansko armado v njenem zaledju z neprestanimi napadi na vojaške trasperte ter vsakovrstnimi sabotažnimi dejanji v organizaciji oskrbe. Močnejša četa albanskih vstašev je te dni vdrla celo v Tirano, kjer ie po vseh u'<can in celo na palači italijanskega guvernerja nalepila plakate, v katerih voziva Italijane, naj izpraznijo njihovo deželo.
Vojna na Kitajskem
Cungking, 27. dec. s. (Reuter) Zastopnik kitajske vojske je izjavil danes, da bo prihodnje leto Kitajska pripravljena že za protiofenzivo proti Japoncem. Kitajci razpolagajo že sedaj z redno vojsko 3 milijonov mož, novi oddelki pa se še vežbajo. Kitajske tovarne orožja in municije, ki so bile prenešene v notranjost države, pro-ducirajo vedno večje količine vojnega materiala.
Rangoon, 27 dec. a (Asa Press ) Samo pretekli teden je bilo preko ceste skozi Birmo poslanega na Kitajsko za 3 milijone dolarjev vojnega materiala.
okros 67 miliicnov. za nova l^la iš"~ pri Sofiji okrog 40 milijonov levov itd. Osta'i del zneska bodo porabili za. gr^bane potrebe ministrstva za ljud ka zdravje no-iri rina"^^ mi ",;si'- *va Sotfja, 27. decembra. AA. Danes dopol-ga nrnistrstva moramo žrtvovati ker no- ; dne sta v zunanjem ministrstvu v navzoč-laga danes bolgarski narod vse svoie nade nosti višjih uradnikov zunaniega m'nis4r-v svoio voisko. Naša država oreživlja tež- stva izmenjala listine o sklenitvi trgovinice čase. V svetu se biie grand-lozna b'tka ske in plovbere pogodbe med Jugoslavijo Ta borba vsiliuie nov red B'ti morama j in Bolgarijo zunanji minister Ivan Po-iziemno oprezni Bolgarski na-cd orinaša pov in pooblaščeni minic*er Ju«osiav"e žrtve v pričakovanju, da bo nekoč doživel 1 Vladimir Jovanovič. Pogodba ie bila pod-izpolnienie svoiih zahtev Na ko^u vo- ; pisana v Beogradu 24. maja 1934 in ji ie lega govora ie Ganev rekel: Tisti. k; vo- bil dodan donoln'1ni pro4okol. ki ie bil dijo državo, se ne smejo u^ a-, iti prod ničemer in nai kaznuieio rušitelia refa :n zakonov. Zaupamo v naš'' ljudstvo Nsj bodo žrtve, ki Mb prenaša, koristne za delo v orid Bolgarije.
podpisan v Sofiji 12. februarja 1940. kakor tudi dopolnili protokol o zdravstveno veterinarski konvenciji med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bila podpisana v Sofiji 12. februarja 1940.
Sovjetski profesor o srbski pesmi
Moskva, 27. dec. AA (Tass) V odseku za ljudske umotvore zveze književnikov SSSR je podal profesor Bogatirov te dni obsežno poročilo o temi »Narodni ep pri Srbih in Hrvatih«. Pri tej priliki je prof. Bogatirov povedal, da bo v kratkem izdal veliko delo o tem vprašanju. Poudaril je, da je pri Rusih sorazmerno že zgodaj nastalo veliko zanimanje za epske speve južnih Slovanov. V prvi polovici 19. stoletja so se že pojavljali ruski prevodi srbsko-hrvat-skih nr-odnih pesmi. Prva zbirka ruskih prevodov srbskih narodnih pesmi po svetovni vojni se je pojavila leta 1933.
Prof Bogatirov je govoril nato o zanimanju. ki so ga srbsko-hrvatske narodne pesmi vzbudile v srednji in zapadni Evropi že v začetku 19. stoletja. Omenjal je Goethejev prevod »Hasanaginice« pripominjajoč. da ie prav ta znamenita narodna pesem tip:čna za sorodnost med srbsko-hr-vatsko in rusko narodno poezijo. Navedel je tudi podrobnost o prevodu pesmi iz ciklov o kraljeviču Mnrku in o Kosovu. Rekel je da so te narodne pesmi značilne za sestavo re'iVi cilriov okrov enega samega junaka, oziroma okrog enega samega predmeta.
Končno je prof. Bogatirov govoril o najnnveiših dei'h. ki so bila posvečena narodnim pesnvm južnih Slovanov, po-udariainč pnrpbno dela profesorja dr. Matije Murka ;n prof. dr Gerhardta Gese-ma^na Ta dva zaslužna učenjaka sta iz-nr'merJa'nfl ansi'7o crHcirih in ru-ci-!h na^^nih necrru" ter noHrobno razlo-r-iv-j.-« in izpremembe v običajih teh -i-^pb na^ndov.
Odlični madžarski gostje v Jugoslaviji
Beograd. 27. dec, AA. V Beograd so včeraj prispeli funkcionarji madžarskega turizma m trgovine, in sicer: državni podtaj-nik v trgovinskem ministrstvu dr. Balint Kcszocb, državni podtajnik Karolyi, šef letalskega oddelka v trgovinskem ministrstvu Ivan Hejyes, šef turističnega oddelka trgovinskega ministrstva Geza Las zlo in svetnik trgovinskega ministrstva dr. Odon Glotz. Vsi potujejo po Jugoslaviji zasebno. V Beogradu ostanejo en dan, nato pa odidejo skozi Užice v Sarajevo in Dubrovnik. V Dubrovniku bodo ostali 2 ali 3 dni, nato pa bodo bržkone obiskali tudi Kotor in Cetinje. Iz Dubrovnika bodo z ladjo odpotovali v Split, od tam pa v Zagreb in čez Koprivnico v Budimpešto.
Beograjski župan v avdienci
Beograd, 27. dec. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Je sprejel ob 18.30 v avdijencl predsednika beograjske občine Jevrema To-miča.
Kraljevi gosti ogledujejo Basgrad
Beograd, 27. dec. p. Mladi kraljevi gosti, ki se že tri dni mude v prestolnici, so snoči prisostvovali gledališki predstavi v Narodnem gledališču. Davi so se zbrali v prostorih Avtokluba, od koder so se z avtobusi odpeljali najprvo v lovski muzej kralja Aleksandra, kjer so si ogledali pod vodstvom upravnika dr. Kraljeviča zanimive in poučne zbirke, ki prikazujejo ne samo lovsko, marveč tudi gozdno bogastvo naše države in sodobno gozdno gospodarstvo.
Zelo je mlade goste zanimal ogled državne kovnice, kjer so jim raz kazali vse naprave. Nato so si ogledali muzej kneza Pavla, nakar so napravili izlete po Beogradu in okolici ter si ogledali še razne druge znamenitosti in zanimivosti. Obiskali so tudi internat kralja Aleksandra na Dedinju. Nocoj so prisostvovali baletni predstavi v Narodnem gledališču. Jutri priredi beograjska sokolska župa njim na čast svečano akademijo z izbranim sporedom.
Premestitve v učiteljski in poštni službi
Beograd, 27. dec. p. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni učitelji odnosno učiteljice Marija Brelih iz Bogojine v Podgorje, Josipina Mervič iz Novega mesta v Sostro, Marija Hočevar iz Gore v So-dražico, Otilija čepe iz Studencev v Selnico pri Mariboru, Adalbert Božič iz Kozjega k Sv. Urbanu niže Ptuja, Amalija Kokot iz Zetal v Pišece, Ljudevit Kokot iz Do-bove v Pišece, Amalija Skok iz Gornjega Tuhinja v Radeče in Jerica Pečarič iz Smi-hela pri Novem mestu v Novo mesto.
V poštni službi so premeščeni Ivan Ledin ek iz Zidanega mosta v Kamnik, Fran Konig lz Maribora v Krško in Frančiška Vrtačnik iz Litije v Maribor.
Snežni zameti
ovirajo promet
Karlovac, 27. dec. o. Zaradi hudih snežnih viharjev je zastal promet skoro na vseh cestah, ki vodijo v Karlovac. Na državni cesti proti Zagrebu niti danes niso mogli vzpostaviti prometa. Prav tako so zatrpane s snegom ceste proti Siunju, Bi-haču in Zumberku. Snežni zameti so ponekod 2 metra visoki. Prekinjen je tudi poštni in avtobusni promet med Karlov-cem, Slunjem in Bihačem.
Varaždin, 27. dec. o. Končno se je posrečilo očistiti železniške proge proti Koprivnici, Golubovcu in Kotoribi, na katerih se promet zaradi visokega snega razvija z največjimi težkočami. Na posameznih cestah so snežni zameti visoki do treh metrov in je popolnoma onemogočen avtomobilski in avtobusni promet.
Gosti kraljevskega doma iz vse Jugoslavije
Kakor smo poročali je kraljevski dom tudi letos povabil v goste najodličnejše male maturante iz vseh banovinskih središč Jugoslavije. Kolikor je le bilo mogoče, so poskrbeli za dobro pogostitev malih gostov pa tudi za njihovo duševno razvedrilo. Obiskali so Rdeči križ, Narodno gledališče. Njim na čast je bila prirejena svečana sokolska akademija in sprejel jih je beograjski župan g. Jevrem Tomič v mestnem domu kulture, kjer jih je pozdravil s toplim nagovorom. Naša slika kaže goste kraljevskega doma zbrane na Oplencu, kjer so se poklonili manom viteškega kralja in njegovih
slavnih prednikov
Hud mraz pa vsej državi
Posledice ostre zime so vedro bolj občutljive
Ljubljana, 27. decembra.
Nenavadno močan val mraza se je razlil po vsej naši državi vse tam od panonskih ravnin globoko do Jadrana, .od Triglava čo doline Vardarja. S sv. Štefanom so pri nas nastopili več ali manj jasni, toda hudo mrzli dnevi in še mrzlejše noči. Na oknih skoraj stalno cveto ledene rože. V prometu so precejšnje ovire, v vlakih ni prijetno saj je vagone komaj mogoče dokuriti Vendar pa se železniška uprava trudi, da bi zamude ne bile občutne. Po 20 stopinj mraza je te dni že kar običajna mera. Pohvalijo se lahko edino smučarji, ki so se umaknili v višje lege, kjer imajo mnogo solnca in manj mraza kakor mi, večni dolin oi
Ze včeraj smo poročali, da je začel barometer že na brž,v. zvečer nagle- padati. Na Štefanove zjutraj ie bi'c že 15 stopinj v centru mesta. V zgodnjih popoldanskih urah je mraz nek<»Hko popustil, ker je sonce precej topio prmekilf Da je imelo precej "njo moč dokazujejo ljubljanski golobi, ki so v trumah uživali njegove žarke na bolj prisojnih mestih Ljubljane Proti večeru je mraz spet pritisni! z vso silo. Nad mesto je legla precej gosta in mrzla
Sl®vensk2 javnosti
Te dni se obrača Slovensko društvo za m 7: skovan je in zatiranje raka v Ljubljani z dopisi na slovensko javnost, da bi ga podprla v njegovih prizadevanjih v borbi proti tej bolezni. Društvo je v tesni zvezi z Banovinskim zavodom za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani in je mvezano. da lahko vrši uspešno svoje človekoljubno delo, na široko podporo vse ja nosti.
Društvo nima samo namena,, da podpira znanstveno raziskovanje te bolezni, marveč tudi, da s propagando pcuči najširše sloje, kako potrebno je pravočasno zdravljenje in možna zaščita proti raku Ima pa tudi namen, da podpre revne bolnike ter jim omogoči dolgotrajno in drago zdravljenje Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da pride do 8C"/t bolnikov prekasno na zdravljenje, deloma zaradi nepoučenosti, a še več zaradi slabih socialnih razmer, v katerih živijo. Društveni odbo: se je z vsemi silami zavzel za to dobro stvar v upanju, da bo za svoje delo našel popotno razumevanje javnosti Saj vsak posameznik, kakor tudi pravna oseba, stori mnogo, če se priključi društvu kot ustanovni, podporni ali redni član
Da se izognemo vsaki zlorabi te akcije, prosimo vsakogar, ki ima namen društvo podpreti. da uporab' položnico Hranilnice dravske banovine ah pa nakaže svoj prispevek neposredno blagajniku g. dr. Leu Šavniku, primariju Banovinskega inštituta za zdravljenje novotvorb v Ljubljani.
megla. Okrog 20. je bilo opaziti po mestu nenavadne padavine Padala so nekakšne snežinke, prav za prav drobci teda ki so bili podobni komaj v'dnim biserom in so se od trenutka do trenutka čudovito zabiis-kali v soju električnih svetilk Bile so izredno mrzle in so se ob dotiku takoj sto pile. Ta. v hudih zimah povsem naraven pojav, je ljudi, posebno nekatere, precej prestrašil. keT domnevalo, da je tc znak še hujšega mraza Vedeli so povedati, da so bile take padavine pn na*- tudi 1929. leta. neposredno pred tisto ostro zimo. Prav so imeli za zdaj tisti, ki so prerokovali hujši mraz.
Davi so se napravile po ljubljanskih hišah ledene rože tudi na notianjih oknih. V tramvajskih vozovih je stale živo srebro pod ničlo, čeprav so toplo zakurjeni. Vozovi z okovanimi kolesi, so tako škripali po ljubljanskih malo zasneženih ulicah, kakor če bi bile tlaki vane z debelimi steklenimi črepinjami Ob 10 je kazal barometer pred pO'što —16. v vremenski hišici v Zvezdi pa —21 Kmalu potem je sonce prepodilo meglo in skušale malo omiliti mraz Posebno revnejši sloj' so zelo zaskrbljeni kaj b\ ko je kurjava letos tako draga in nekateri ceic govorijo da bo drv zmanjkalo. Vendar je upat\ da bo ta val pravega sibirskega mraza k- ie bii letos najhujši in se je pojavil skoraj nepričakovano. prav tako nenadno odšel. Sicer pa obetajo po Novem letu toplejše vreme, kar se bo verjetno tudi zgodilo z oziioru na njegove letošnje muhe.
Na Jadranu je zavladala zima, kakršne od leta 1929 ne pomnijo. Nenadno se je ohladilo ozračje, močni snežni nalet pa je hudo zavrl potniški in avtobusni promet. Split božiču je v snegu. Vlaki na jadranski progi se morajo boriti z velikimi težavami. Avtobusni promet med zaledjem s Splitom je že nekaj dni onemogočen, ker so ceste popolnoma zametene. Tudi po Bosni so hudi zameti, prav tako v Srbiji. Na Hrvatskem Podravju imajo vlaki velike zamude. Zagrebški potniški vlak, ki bi bil moral na božični dan prispeti ob 7. zjutraj v Osijek, je prispel šele zvečer ob 19. uri in tako je večina potnikov preživela sveti dan v vlaku.
Posebno dramatičen je bil doživljaj potnikov, ki so se pred 4 dnevi odpeljali z avtobusom iz Tetova proti Skoplju. Spotoma so avtobus zasuli snežni zameti. Dva dni in noč vmes so potniki preživeli pod debelo snežno odejo, nakar se je šele posrečilo rešiti vozilo in premražene potnike. Ko so se pripeljali premrli v Tetovo, so jih sprejeli številni meščani. Nekateri izmed potnikov so hudo prehlajeni in so morali takoj v posteljo. Pravijo, da bodo vložili tožbo zoper podjetje, ki je bilo poučeno o snežnih zametih pa je vendarle tvegalo vožnjo.
Nekateri kraji v Južni Srbiji nimajo nobene zveze z ostalim svetom. Tako je
zlasti odrezan Ohrid, kjer je zadnje dm začelo primanjkovati kruha in sladkorja Tudi Bitolj u preti nevarnost, da bo brez zveze z drugimi kraji. Iz Prespe poročajo, da je vojna v Albaniji pregnala mnogo divjačine in zverjadi na naše ozemlje. Zlasti divje svinje napravljajo veliko škodo in trope lačnih volkov se klatijo okrog staj po samotnih krajih. S Cetinja poročajo, da je zaradi snega izostal običajni dovoz živil na trg in da so se živila naglo podražila. V marsikaterem samotnem kraju na jugu pa je pričelo primanjkovati živil in ljudje gladni čakajo, da bo zima popustila. Pa celo tudi v okrajih, ki so sicer dobro oskrbovani, kako rna primer v Nišu, je trg prazen in so družine s številnimi otroki v skrbeh za prehrano.
Opozorilo železniške uprave
Ob sedanjem občutnem mrazu, ko je nad vse težko zadovoljivo ogreti vlake, naproša žeilezniška uprava potujoče občinstvo, naj v lastno korist podpira delo železniških uslužbencev, ako žeti, da bodo vlaki do-voljno pregreti Potniki naj opuste vsako nepotrebno odpiranje vagonskih vrat. oken in prezračevalnih loput, prehajanje iz vagona v vagon, itd Sicer bo ves trud zaman ker je pri tako hudem mrazu ka-koT je nastopil zadnje dneve uspešno ogrevanje vlakov že itak nad vse otežkočeno. Samo najsložnejše sodelovanje občinstva *n vlakovnih sprevodnikov lahko omogoči uspešnejše gretje, seveda ob upoštevanju vseh navodil sprevodnikov Vsi potniki brez izjeme naj vzajemno pazijo, da bodo ostala vozovna vrata pri vstopanju in izstopanju "im kraiš5 čas odpra da se ne bi vozovi shladih. ker je nemogoče zopet-no ogret' shlaien« vagone zUist med vožnjo Železniška uprava pričakuje, da bo potujoče občinstvo v r*>Ini meri uvaževalo njeno gornje opozorilo.
4jivo je bslo pač samo to, da ponudnik ne pošlje knjig po povzetju.
Lepo število takih, ki bi bUi pripravljeni za nizko ceno nabaviti sn celdno duhovno bogastvo enega največjih slovanskih piscev in mislecev, je čitalo omenjeni ogias tudi v Ljubljani Ker jc stvar pri roki, si je vsak mislil. je pač najbolje, da opravi osebno. Tako so se današnje dopoldne kar vrstiti obiski v večnadstropni hiši na južnem robu mestnega središča Tu pa so vsi tavali kakor izgubljeni. Nihče ni vedel nič o omenjeni založbi ne o osebi, ki bi take knjige prodajala Nadlegovali so sitran-ke, nadlegovali hišnika in sc niso dali odgnati. kar je razumljivo, saj sc se kupci
pripeljali celo iz Zagreba, Novega Sada in Beograda. Bili so med njimi, ki bi bitf kupili kar več serij.
Končno se je le posrečilo dognati ptave-| ga in ko je najbolj ogorčeni kupec javii zadevo varnostnim ofclastvom, sc je izkazalo. da je povzročitelj neki »književnik« iz južnih krajev, ki je žc dalj časa stanoval v tisti hiši in se vse doslej zadržal pošteno in solidno. Imel je žc svoj čekovni račun od prej. ko je jrripravlja! izdajo neke knjige in zbiral naročnike. Zda; sc ga pa razmere pritisnile k tlom in si je hotel pomagati vsaj za prvo siilo z »razprodajo Dostojevskega«. Zadevo razčiščuje policija.
Kmetje tožijo zaradi nizkih cen prašičem
Prej živahna kupčija je začela zadnji čas popuščati
Trebnte. 26 decembra Trebnje z okolico so že od nekdaj znane kkot važno tržišče za živino, posebno za prašiče. Že pred vojno so sloveli naši dolenjski prašiči, ne samo doma. ampak tudi izven meja in je bilo izvoženih iz Trebnjega vsako leto posebno veliko zaklanih živali Med vojno je rudi trgovina s prašiči zelo trpela vse do prevrata ko je prašičji trg v Trebnjem zopet oživel Izvažali smo po vojni v Avstrijo Nemčijo, Švico Italijo Iz trebanjske, mirenske. šent-lovrenške. mirnopeške in dob miške doline so vozili kmetje na trg prašiče in v Treb-niem so posloval' stalno domači in tuji trgovci ali njih zastopniki. Posebno mnogo so izvažali v zimskem času Bih so časi. ko so veljali prašiči tudi po 25 din za kg žive teže. Takrat sc je kmet s prodajo rejenega prašiča dodobra denarno opomogel, saj ni bila dragima tolika kot ie danes in je z izkupički,m prodanega prašiča oblekcH domala družino 5 ljudi Pa so prišle izvozne
omejitve, posebne obdavčitve, takse, predpisi in še druge take nevšečnosti, ki gredo vedno le v breme prodajalca — kmeta, pritisnila je še vsesplošna denarna opešanost in trgovina s prašiči v našem dolenjskem kotu je pričela nazadovati in danes še od daleč ni tako donosna kot je bila nekdaj. To sc pravi. b'aga na trgu je še vedno dovolj, padati so pa pričele cene, ki obupno še padajo, in so samo v enem dnevu nazadovale za 4 do 5 din pri kg kmetje so se znašili v hudi stiski Nlncg' so za izrejo prašičev kupili količine drage koruze, danes pa. ko je cena prašičem na trgu padla, je vse to žrtvovan'e zastonj Izguba, ki preti kmetom je nenadomestljiva in se je bati. da bo padec cen resno ogrozil naše gospodarje, ako cenc prašičem ne bodo maksimirane na pariteti, ki bo odgovarjala ceni koru/e To vprašanje pa bi bilo treba rešiti takoj saj ina|o sedaj kmetje prašiče dorejene in je najbolj živahna trgovina s prašiči prav te dnu
Za 4$ din vse duhovno bogastvo Dostojevskega
Ljubljana 27 decembra Pred leti ki smo jih srdi še med sedmera dobra, je v naši prestolnici bila na višku ugodna komunktura na knjižnem trgu Ne samo da so knjiga-ne in založbe skoTaj dnevno objavljale pozi-e za naroči-tev novih knjig, izhajale sc ce<lo ka* cele zbirke n pr celokupna dela Tolstoja Dn stojev&kega Turgen^eva Cehova in drugih Vse je kazalo, da s* gibčni prevajalci na dobrem potu da v za^lužik iepe denarce Ali sc jih zaslužili ali ne je "ežko reči Majhen namig pa je pozom bralec beograjskih iistov dobd iz kasnejših oglasov ko je bila že marsikateri zbirk: cena močno znižana.
Dejstvo popu?čanja v ceni lc< so bili čitatelji na ta način že miselno pripravljeni, ie te dni na moc pogumno hote' izkoristiti nekdo, ki je v četrtek v nekem beograjskem listu objavil kar dva oglasa približno te-Ie vsebine:
»Celokupna de'a K M Dostojevskega tiskana v srbskem in hrvatskem jeziku (v cirilici oziroma latinici) skunno 56 velikih knjig, elegantne izdaie, odličnega .prevoda, ki so doslej staila 1350 din prodamo sedaj samo za 45 din.«
K tej zapeljivi toda malo verjetni ponudbi, je bilo pristavljeno naslednje »ob-jasnjenje«:
»Kn jižica je bila tiskana pred 3 mescci in je delno že razprodana. Normalna prodajna cena ji je bila doslej 1350 din. a dejanski režijski stroški tiska so znašali 950 din za vsako poedino serijo KeT mora lastnik nak'ade zaradi izrednega nenadnega vzroka hitro in neizogibno za vedno odpotovati iz Jugoslavije je prisiljen predati ostanek nerazprodanih kompletnih serij za ceno 45 din. da bi na ta način naflažje in najhitreje zbral še ostanek stvarnih režijskih stroškov, ki jih je imel s tiskanjem knjig itd.« Da bi st stvar zdela verjetnejša, je sledilo še nekaj vrst o Dostojevskem in njegovih delih, na koncu pa: »Knjige sc poMjejo samo za vnaprej posian denar. (Po povzetju ne pošiljamo). Stvarne stroške pošiljatve knjig, ki so malenkostni, plača kupec po prejemu knjig. Izključno pravico razprodaje ie prevzela: Uprava »Me-tamorfo-za«, institut za občno publicistiko. Ljubljana.« (Sledila sta natančnejši naslov in številka čekovnega računa).
Ljubitelji knjig in čitatelji beograjskih listov tako zapeljive ponudbe v enem naj-resnejših prestolni.šk.h časopisov niso mogli izpregledati Skoraj pn vsakem se je sicer bržkone pojavil dvom zaradi nizke cene, toda ko je še enkrat prečita! oglas, se mu je ponudba le zazdela verjetna Sum-
Dolenjska vabi smučarje
Mikavnost dolenjskih gričkov privablja v zadnjih letih vedno več gostov že v zgodnji spomladi. Letošnja zima pa hoče. kakor izgleda, tujskoprometni tok tudi pozimi obrniti proti Dolenjski. Prvi sneg. ki je pogrnil livade Slovenije, je v največji meri obdari) Dolenjsko ter imata Kurešček in Polževo že več tednov izbor-no smuko.
Božični sneg pa je tudi okolico Novega mesta pokril s plastjo 70—75 cm snega. Tc nedeljo in v času Novega leta bo gotovo naša dolenjska metropola pozdravila mnogoštevilne smučarje, saj imajo ugodne železniške zveze, pa tudi primerno število dobrih in udobnih hotelskih sob na razpolago.
Možnosti razgiban j a v opojnosti smuške-
ga športa pa je dovolj v neposredni okolici Novega mesta pa vse tja do pod Trške gore, kjer zidanice še vedno nudijo mnogo žlahtnega pridelka vinskih goric. Zanimivi so izleti čez drn in strn, na katerih si smučarji lahko ogledajo še gradove Klevevž ali Otočec, dobro poznan po našem pisatelju dr. Ivanu Tavčarju.
Kogar pa mikajo bolj višine, bo svoj izlet usmeril na Gorjance, kjer nudi gostilna pri Sv. Miklavžu dobro hrano in prenočišče.
V izlet pa lahko vključite tudi obisk Dolenjskih Toplic, ki ležijo ob hribu Gradišče, kjer lahko smučar kar spotoma poizkusi svojo umetnost. Bližnja in daljna okolica Novega mesta nudi torej smuko, kakor si je lepše ne moremo želeti.
Moža je zadušilo, ženo $$ rešili
Tragična smrt ključavničarja Zeananeka v Mariboru
Maribor. 27. decembra. Včerai okoli poidne ie prišel na ooisk k Zemanovim v Kaeijanarjevi ulici v Me-Iju tekstilni tehnik Jaroslav Milstein. Vrata v njuno stanovanje so bila zaprta. Potrkal je. oa ni bilo nobenega odziva. Večkrat je še potrkal, toda zaman 2e je hotel oditi. ko se mu ie zdelo, da prihaja iz notranjosti stanovanja neko stokanje Takoi ie zaslutil nesrečo Poiskal je še ore-dilniškega moistra Bogoljuba Vlaha, nakar sta skupno vdrla vrata stanovanja in vstopila v spalnico Zemanvih. Začutila sta neznosen vonj do dušljivem plinu. Brž sta odprla okno. Na postelji ie ležal neg bno Alojzij Zeman njegova žena Josipina pa je onesveščena ležala na postelji pole^ moževe postelje. Milstein in Vlah sta takoj poklicala zdravnika, ki si i e zaman prizadeval. da bi z umetnim dih:njem obudil nesrečnega Zemana k življenju, d očim so ženo Josipino brž prepe jali v bolnišnico. kier so ii zdravniki s takojšnjo po-močjo rešili življenje Alojzija Zemana so prepeljali po komisijskem ogledu na po-breško pokopališče kjer bo v sobrto ob 14. oojx>idne pokooan.
Komisija je skušala dognati podrobne okoliščine, v katerih se je pripetila usodna nesreča. Dognali so. da sta Z ema nova, kakor običajno vse zadnje dni. tudi za božični dan zakurila peč na žigov no. da jih ne bi čez noč zeblo. Zadnje čase je sicer Zemanek nasproti nekaterim sosedom tožil da v spalnici zelo smrdi po dimu. ni pa slutil nevarnosti, ki ie pretila njemu in njegovi ženi Komisija ie nanreč pri oreeledu in ogledu ugotovila, da je bila odvodna cev peči na žagovino zama-šena. kar ie bilo za Zemaneka in njegovo
ženo usodno. Dušljivi plini so čez noj napolnili spalnico. Ko bi bil MLsiein pnšal le nekaj trenutkov pozneje, bi najbrž našel oba mrtva.
Alojzij Zemanek ie bil star 48 let. Zaposlen je bil kot ključavničarski m /jster pri tvrdki Ježek v Melju. Po rodu je bil z Visokega na Češkem. Bil je zelo dober delavec, nasproti tovarišem vedno uslužen. Kot zaveden Ceh ie bil dolgo vrs.o let zvest naročnik našega lista. Vsi. ki so ga poznali, pomilujejo njegovo bridko usodo.
Nenadna smrt uglednega vzgojitelja
Včeraj je umrl nagle smrti ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani g. Rudolf Pečjak. Ob osmih zjutraj se je odpravil v mesto, da bi oddal še zadnje slike za Čitanko za IV. razred meščanskih šol, ki je pravkar v tisku. Vračal se je že ob devetih domov, da bi bil pri domačem prazniku rojstnega dne svoje najmlajše hčerke. Pri Prelogu je hotel stopiti v avtobus, pa je v trenutku omahnil in izdihnil. Takoj so poklicali reševalno postajo, da bi ga odpeljala v bolnišnico, toda bilo je že prepozno. Prepeljali so ga v Mestni dom in od tam v kapelico sv. Andreja na 2alah, odkoder bo pogreb jutri v nedeljo ob 15. uri na pokopališče pri sv. Križu. Pokojnik je bil odličen šolnik. Spisal je za meščanske šole zgodovinske knjige in slovenske čitanke. Zapustil je užaloščeno soprogo gospo Ano, rojeno Ka-menškovo in pet nepreskrbljenih otrok. Najstarejši Smiljan je pravnik. Hudo prizadeti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje.
Umetnostne razstave pred
Brazde" v Mariboru
Na tej razstavi so zastopani akademski slikarji Fr. Golob, prof Kare! Jirak Maks Kavčič, prof. Ivan Kos, Lojze Šušmelj in Klavdij Zamik.
Realistični vidik je bolj ali manj skupen vsem delom. Barva je v službi objekta in ne subjektivnega hotenja. Posebnega hotenja in problematike ni. vse živi v okviru svoje vključene realnosti. Motivi so domači, naši, stili bolj pripovcdova'en kot slikarski. Ideja, ki je nosilka vseh pravih duhovnih vrednost in daje vsebino času :n prostoru, ne more najti pravega 'zraza. Mo-čn individua'ni osebnosti ie vseeno kaj slika glavno je kako slika in koliko vztrajajoče individualne moči je vložil v svoje delo.
Neka posebna nota je skupna vsemu sodobnemu slikarstvu: beg iz harmonije večnih vrednot barve, oblike, vsebine, iskanju sebe. često žal samega sebe
Kdor prisluhne večnim vrednotam, ni sam z njim živi stvarstvo in resničen univerzalen vstvarjajoč duh Njegov lik je prošnja molitev ali izpoved toda je vedno nekaj čemur pravimo resnična stvarnost Tako gledanje je bile klasično. tako je še danes kjer ustvarja umetnik po milosti božji Mnogo je v nas takega ki je in ostane samo naše a z nam' vred tudi izgine Nastalo 'e v čavu in in ga ne preživi.
Karel lirak rastva'ja sama olja, štirinajst del Na fej razstavi sc nekatere njegove kompozicije, ki ga uvrščajo v ozek
krog najboljših slikarjev. Na pr. Južina, Lukarice, Krajina pri Kamnic, Hiša v zelenju. Povodenj v Slov goricah Ne poslužuje se več širokih barvnih plasti, bolj se poglablja in slikarske dojema prostor. Lomljenje barvnih ploskev nudi večjo razgibanost in živahnejši tonski efekt kakor na ona pasteznost, iz katere se komaj izvije zaželjeni lik. To je slikarski način podajanja lika Najbolj mu je tc usptio v Lu-karicah in v krajinah iz Slovenskih gor e. Tu je doma in tu se najbolj razživi. V drugih motivih jt premalo svojstven in pro-finjen in ne pride do polnega ;z-aza, na pr. Ladjedelnica, Stara jadrnica Na tej razstavi je on najjačja slikarska osebnost.
Ivan Kos razstavlja eno nsbo s kredo in šest akvarelov. V risbi je mojstrsko podana glava, ki je v skladu izrazni duhovne do-stojanstvenosti Škoda Ha n' tudi ostalo v isti tonski skladnosti Akvareli GUadijola, Motiv iz Maribora II. in Gospodična Semnja so prav lepo uspela dela Posebno prvo je odlično delo. ki vsebuje toliko mehkobe, svežosti in prepričevanja, da spada med najboljše dosedanje Koso ve akvarele. Motiv iz Maribora je barvno pester, živahen in resničen prav tako portret, ki je odlično uspel v tej tehniki. Motiv iz Trogira zaostaja za drugimi deli, ker je nemalo izrazit in nudi občutek nedovršenosti.
Sama oflja razstavljata tudi Zamik in Kavčič Zamik je razstavil pet olj. Med temi so dobra dela: Na klanou. Večer v Razvanju in portreta. On ljubi enostavnost barvnih tonov z močnim poudarkom real-
nosti. Njegova dela sc v svoji resnosti do-gnana in doživeta. Najbolj ugaja Večer v Razvanju, kjer sc lepo ujema umetnikovo hotenje z realnostjo, Maks Kavčič je razstavil samo štiri olja Med temi sta dve tihožitji, ena pokrajina in kmctica. ki je tudi grajena v isti barvni skali kakor tihožitje. On se nashinja na široke barvne ploskve, kjer privladujejo t en morja vi toni V nekem oziru je svojstven in morda naj-bntfj za:nteresiTan v slikarski problem Oddaljen je od stvarnosti take kot ie. Dobro pogaja zgraditev lika. manjka mu življenjska mehkoba, ki bi neposredno zaje'?. g'e-dalca. Konture likov so mestoma z' »risan* v celoti.
Šušmelj in Golob sta razpta a samo akvnrele.
Nekateri ^-"'meljevi akvareli so odlični tako: Žan/ ce. Volar Senožet in Kapda. Značilnost njegovega dela je svojstveno^t močnih in razgibanih barvnih tonov, ki se lepo ujemajo z upodablja ječ;m motivom. B gastvo barve in topie stvarnosti razodevata posebno prva dva kjer žari socialni motiv v vsej dejanski resničnosti. Golob je zapustil one subjektivno »vojstvo in se je približa! stvarnosti. Njegovi akvareli Javorje, Cma. Prevalje, Kotije, so dobra de'a, ki se lahko uvrčajo med njegova najbolj uspela dela. Njegova pot gre vidno navzgoT.
Prof. Lojze Bizjak
Albert Sirk v Celju
»Naš Jadran« ie naslovil slikar Albert Sirk svojo letošnjo umetnostno razstavo v Celju, kjer je prikazal v pos etovalni dvorani Mestne hranilnice 50 dal. izvršenih največ v tekočem letu. P-av za prav je bil Albert Sirk v sMkar^tvu naše marine in pomorske snovi vedno z v^o svojo dušo. odkar ga do znamo, se pravi od
i prvih začetkov dalje. M "r ie in pomorstvo j je element, ki 'e prepojil -Jeeovo kra ko ; vitalnost, človeško in umetniško hkrati, j podobno klasično ubran noti zak!iv>čen.' i in jasno otiplji • osc-.br sti. Sirko"? ra~-I stave so se v Celin tako udomačile, da ! ne zberejo le oihe^.a kroE* um "'trik' vih znancev in priiaie'iev temveč rjonv-niio v splošni kulturni -niki našega m-asta pomemben kulturni dogodek. Sirk ie v slovenskem slikars--.i prvenstveno mar'-nist in ie v tem svoistvu zaslovel po v ei naši državi. Pra. Nošnie in preteklo leta odkar ie zadnj i razstavil v Celju, je ponovno dosesel ;.-> ; nanie na razstavi ljubljanske »Lade«, kier ie včlan en in v Beogradu kot edini gost ki ie bil povabljen iz slovenskega zasto^s'va »Lada«. Nagrajen ie bil tudi ob priliki razpisa banske oblasti. k: ie dala našim umetnikom možnost, da Dokažeio svoie znanje v oblikovanju slovenskih zgodovinskih tem.
Letošnja razstava predočuie slikarja Alberta Sirka na prav poseben način. Glede snovi ne more biti dvoma: morje, obala in življenje ribičev v pris'ani:'čih in na barkah. Novost pa ie tokrat v tem da ie izmed 50 del le dvoje akvarelov (»Prihod Slovencev na morje«) in ena slikarija na steklo, vse drugo ie izključno oljno slikarstvo. Ce smo doslej najbolj uvaževali Sirka kot akvarelista in mojstra krajinskega akvarela, tedaj bi nedvomno od te razstave dalje upoštevali v umetniku tudi še slikarja oline tehnike, ki ie doprinesla Sirku vsaka ko uvaževa-nia vredni napredek in predvsem notranjo umetniško izpopolnitev Izbor Sirko-vih oljnih marin prikazuje mojstra na mno?o obetajoči razvojni s oonji. Raz ta-vo odlikuje razmeroma veliko ze'o dobrih in porečenih del. ob kat'*rih č"tr-mo razveseljivi porast slikar je ve kritič-
nosti in v bistvu stvari posegajoči študii. Sirk se omejuje le na kompozicionalne barvne odnose in poizkuša v tem sm slu d ločeno skuoino barvnih vrednot, obe-r,c n oa ustvaria čim boli enotne in ufcra-r. !>arvne plasti. Tonski kolorit naj izraža vsakokratno krajinsko razpoloženje, '"zlačuie oa po možnosti lokalno neslikar-sko primes, ki io utegne vriniti real'st'6-na snovna nod ..ra. Slike 90 izgrajene le na osvitlienen barvnem Doiavu. ki oa vendarle ne pocreša na drugi strani tudi notranjih duhovnih žarišč. Zato tud S'r-kov olenerizem ni zgolj realistične narave. temveč modernemu občutju prilagojeno krajinarrtvo. v katerem razpolaga z različno kombiniranimi svetlobnimi razmerji.
V Sirkovih delih se še dovolj iasno c>pa-žata dve slogovni sestavini. V majhnem formatu, ki kaže nainaoredneišo stopnjo, ie izraba neposredno doživliene impresije v celoti slikarsko pretehtana v večjih oljih pa je še ohranjene dokaj take barvne ekspresije, ki nas spominja na starejšega Sirka. V prvi skupini ie podal slikar največ zrelih reširev. dasi ni nikjer vezan na format. »Ugodni veter«. »Tihi vetrič — bonaca«. »Kornadski otoki«. *V luki do dežju«, »Počitek na Komadih«, »Jadrnica v Hramini«. »Pri dalu«. »V vetru«. »Hramina. Poldan«. »Bakar« itd. Za široko tehniko svetlobnih kontrastov so prav značilne: »Po lovu«. »Bracera«, »Pomol na Hramini«. »Riva«. Prav Cezanne-ovska ie na primer slika »O^čni gaj na Vergadi«. Številne oline kompozicije Da ie Sirk obravnaval prav v svojevrstni tehniki, ki učinkuje podobno temperL akvarelu ali celo pastelni m°hkobi.
(Številke 3. 5. 7. 12. 15. 19. 22. 45. da omenim le nekai izrazitejših primerov.)
Sirk doslei še ni pokazal na nob-ni predhodni razstavi toliko kvalitetnih del
DomaČe vesti
— Iz »Službenega lista.«. »Službeni li^t kr. banske uprave dravske banovine« št. 103 z dne 24. t. ra. objavlja uredbo o preprečevanju nedovoljene gospodarske obveščevalne službe, naredbo o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga, odločbo o zavarovanju pomorskih prevozov pri domačih zavarovalnih družbah, izročitev posebnih poštnih znamk s presežkom v korist Jugoslovanske lige proti tuberkulozi v promet, odločbo cen za usnje in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. — Na uvodnem mestu javlja tudi zvišanje naročnine od 1. januarja ca:je, in sicer mesečno na din 20, prej 16, četrtletno din 60. prej 48, polletno' din 120, prej 96 in celoletno din 240. prej 192. Posamezne številke: prva pola 2 din, vsaka nadaljnja pola 1.50 din.

Za smučar j e Ml
Smučarski dresi , hlače po najnovejšem
kroj u, bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni
izdelavi Modni salon
S0UVAN-C0 Mestni trg 24
*	lz življenja gospe Mirke Grujičeve Kakor smo včeraj poročali, je v Beogradu umrla v starosti 71 let dvorna dama ga Mirka Grujičeva, predsednica Kola srbskih sesteT in članica mnogih beograjskih dobrodelnih društev Ga. Mirka Grujičeva je v veliki meri delila usedlo s svojim narodom. Po zlomu Srbije je tudi ona morala peš čez Albanijo. Priš'a je slednjič v Solun, potem pa v Atene, kjei je z ostalimi Srbkinjami in pri jate1 ji srbskega naro-da organizira'a pomoč srbr.k m beguncem. V pričetku leta 1917. je odpotovala v Haag, odkoder je crganizira'a pošiljanje paketov srbskim ujetnikom \ Nemčiji, Avstriji 'n Bo'gariji. Takoj po osvoboditvi je prišla v Beograd in je obnovila Kolo srbskih sester. Že leta 1920. je bil po njeni zaslugi zgrajen v Beogradu prvi Invalidski dom. Tudi za lastni d- m Kola srbskih sester si je pridobila mno-go zaslug V početku leta 1925. je bila imenovana za dvorno damo. nakar je bila sta'na sprem!jeva'ka na potovanjih Viteškega kralja in kraljice Marije. Bila je priča marsejsike tragedije in jc prva prižgala sveto, ko jt izdihnil Vite ki kralj. Za svoje plemenite delo je bila odlikovana z mnogimi domačimi in tujimi odlikovanji, med drugim z redom sv. Save 2. stopnje. Danes, je bodo svečano po ložili k počitku.
Vse VOZNE KAKTE pri PUTNIKU.
*	Na kmetijski fakulteti zagrebške univerze je bil 16. t. m. diplomiran za inže-njerja agronomije g. Zancer Pavle iz Selnice ob Dravi.
*	Zaruženje učileljstva meščanskih š°l, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, obvešča svoje člane, da je 27. t. m nenadoma preminul tcvariš ravnatelj RudoJI Pečjak, predsednik ljubljanskega pododbora Pokojni tovariš leži na Žalah v kapelici sv. Andreja. Pogreb bo v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri. Zbirališče na 2alah ob 15.45.
— Vodnikova družba vljudno obvešča člane-zamudnike, da je Vodnikova pratika za leto 1941. pošla; družba ima v zalogi
—t* 1	smjigti, kLi jlii	vO«i
ko leto v večji nakladi, kot Vodnikovo pra-tiko. Ti člani zamudniki lahko še dobe, ako to žele, tri knjige brez Vodnikove pra-tike za ceno 27 din in sicer znaša članarina 20 din, 7 din so pa stroški odpre-me.
*	Obdaritev o;rok v Mežici, v foboto ja bila na ljudski šoli v Mažiei poj p k o-viteijsivom ae. Leader.eve. soeroga g na-rainesa ravnatelja rudnika. cb a tev revnih otrok Obdaritev ie prirtoi. krajevni šolski odbor. 99 uče.icev ie preje o darove: 30 parov čevljev. 23 fan o /sirih in 21 dekliških ob ek 25 pa jih je bilo obdarovanih z blagom Vsi učenci (315) oa so bili pogoščen. s čaiem klobaso m kruhom Otrokom so to prisrčno ves lje pripravili- rudnik z lO.OOu din. k ajevni šolski odbor s 3000 din kr. banska nrava ki je posla a bla-^a v vredn~s!i 1C03 d n Ciril-Metodova družba *e pos ala za 2.9 0 din blas?a. ki pa bo razde\ien med poTeV ne ob Novem letu V celiti ie bila obdaritev vredna približno 17.000 din Za veselje, ki so ea imeli pri tem ot~oci ln starši, se šolski upriviteli š? na tem me stu iskreno 7ahva'iuie vsem dobrot ikom
*	Naučite takoj najstarejšo slovensko revijo »Ljubljanski Zvon«. »Ljubljanski Zvon« je po svoji vseb'ni tista slovenska revija brez katere si našega sodobnega kulturnega in umetniškega življenja nI mogoče predstavljati. NarcCa se v knjigarni Tiskovne za ruge v Ljubliani šelen-fcurgova ulica 3 Ln stane celoletna naročnina 120 din. (—)
*	»Turizem«, revija za propagando turizma banovine Hrvatske in Slovenije, je
s številko za november in december zaključila že osmo leto svojega rednega izhajanja. V tem razdobju se je po svoji razkošni opremi — tiskana ie na pravem umetn;*Vem p?piriu — uvrstila med naše naiboliše revije in zasluži splošno priznanje. Iz zrnimive vsebine nove številke j omenjamo članke »O razvoju smučar=tva I v b?novini Hrvatski« (Lav Kalda). »Vero- | nlka De^eniška in njeno živlienje v Ce- i lju« (Vladmir Regally), »Spomini na Frankopane« (prof. J Perišič), »Zimski dan v Samoborskem Gorju« (Lav Kalda). | »Ljubljana se krasi in prenavlja« (dr Ar-nošt Brilej), »Obišč:mo Gorski Kotar tudi j pozmi!« (VI. Kon), »Izprehod po Gornji Savski dolini — od Jesenic do Rateč« > (Gojko Pipenbacher) in »Doživel sem Pohorje!« (Milan Rakočevič). Kakor vse prejšnje, je tudi nova številka revije opremljena s samimi izbranimi slikami naš h krajev (Slemena, Celja. Velike planine. Sušaka, Raba. Samoborskega Gorja, Ljubljane Triglava. Kranjske gore- Maribora, Pohorja in Dubrovmka). Revija »Turizem« kot naša najboljša turistična revija, ki jo že osem let z znano spretnostjo urejuje novinar Vladimir Regally, tiska pa prav dovršeno Narodna tiskarna v Ljubljani, zasluži splošno pozornost in bi si jo zlasti morala naročiti vsa naša gostinska podjetja, saj se po svoji opremi dostojno uvršča med najboljše inozem-sek revije. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafiieva ul. 5 in stane za celo leto samo ICO din. Prihodnje leto bo v povečanem obsegu izšla štirikrat pod gesli »Pomlad«, »Poletje«, »Jesen« in »Zima«, da bi s tem čim bolj racionalizirala propagando za obisk naših lepih krajev v posamezn h letnih časih.
*	Najstarejše učiteljišče imajo v Kragu-jevcu, ki praznuje 70 letnico svoje ustanovitve. Učiteljišče v Kragujevcu je dalo srbskemu narodu dolgo vrsto uglednih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Glavna proslava bo na praznik sv. Save 1941.
*	Osem kuh'nj za su omake so letošnjo zimo odprli v Novem Sadu. Odboru za zimsko pomoč načeluje ban Branko Kiju-rina. Otvoritev je bila na božični dan. V svojem govoru je ban Kijurina naglasil, da izdajajo ljudske kuhinje v Zagrebu dnevno 3000 kosil, medtem ko jih izdajo v Novem Sadu že 3200 Odbor za zimsko pomoč v Novem Sadu razpolaga z rezervami hrane za polna dva mesca.
*	Proti kaliju vam priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobi se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat REMEDIA SIRUP, ki je v kvaliteti najboljši. (—)
*	Dva premožna meščana sta ponarejala čeke. Na sam božični dan se je po Glini na Hrvatskem razširila presenetljiva vest, da so orožniki prijeli dva premožna meščana, ki sta ponarejala dolarske čeke. Ze pred mesci so odkrili podobno afero v Vrginmostu. Do razkritja je prišlo po zaslugi sušaške policije. Detektivi s Sušaka so po raznih sledovih prišli v Glino ter se predstavili kavarnarjema
Arbutinu in Milanu Rebrači. Njuna naslova so bili dobili od nekaterih drugih že prijetih ponarejevalcev. Detektivi so se predstavili kot tihotapci valute in si pridobili zaupanje obeh Glinjanov. Naposled pa sc izvršili hišno preiskavo in so na podstrešju Rebračine hiše našli več čekov, med njimi enega na vsoto 1.700 dolarjev. Kavarnarja Rebrači sta daleč naokrog slovela po premoženju. Z njima je bil prijet še neki Mirko Baždar iz Dre-novca pri Gl.ni, ki so ga prav tako odgnali na Sušak. Preiskava se nadaljuje in pričakujejo nadaljnjih aretacij raznih »bogatašev« iz Gline, s Sušaka in nekaterih drugih krajev.
I?
u— Slovo dr. Miljutina Zamika. Sredi zasneženih poljan so danes popoldne na pokopališču pri Sv. Križu izročili zemlji posmrtne ostanke dr. Miljutina Zamika, magistralnega direktorja v pokoju. Kljub hudemu mrazu se je zbralo pred kapelico sv Andreja na Žalah lepo število pogreb-cev. Ljubljansko mestno občino in župana je zastopal podžupan dr. Vladimir Rav-nihar, banovino dr. Hubad. dalje je bilo opaziti bivšega ministra dr. Novaka, po-slevodečega podpredsednika NSZ direktorja OUZD dr. Bohinjca, predsednika Hubadove pevske župe dr Sviglja, pokojnikovega sošolca in prijatelja pisatelja Frana Govekarja, ki je zastopal tudi uredništvo Slovenskega Naroda, katerega dolgoletni setrudnik je pokojnik bil. Poleg številnih drugih odličnikov iz javnega življenja je bilo v častnem številu zastopano magistratno uradništvo in vrsta pokojnikovih sošolcev, prijateljev in znancev. Med žalujočimi je bil prisoten tudi pokojnikov brat, vseučil. profesor dr Boris Zamik iz Zagreba. Na Žalah so zapeli pevci Hubadove pevske župe pod vodstvom g Pelana pretresljivo žalostin-kc »Vigred se povrne«. Po blagoslovitvi, ki so jo opravili trije duhovniki, se je razvil sprevod na pokopališče Za križem so nosili krsto lepih vencev med njimi venec Mestne občine in Zveze mestnih uslužbencev Pretresljivo je bilo potem slovo pri odprtem grobu, ko so po opravljenih pogrebnih molitvah pevci zapeli »Blagor mu« in ko so padale grude zmrzle zemlje na krsto pokojnega. Dr. Mi-ljutinu Zamiku časten spomin!
SOKOL ŠTEPANJA VAS vabi na
Silvestrov večer s plesom.
Pričetek ob 20. uri.
Burna življenjska pot mladega umetniškega para v sijajnem velefilmu
MELODIJE U SAM J RSJ^S^iiMiŽ"1
BENJAMIN G1GLI poje »LA BOHEME« in »ODISEJA«! — V glavnih vlogah Marta Hareil, A. Schonhals, Benjamin Gigli.	Odlični moderni novi šlagerji!
MATINEJA
danes ob 14.30 — jutri v nedeljo ob 10.30
Ob 16., 19. in 21. uri zabavne pustolovščine popularnega Micky Rooneya v filmu
TaSantei \	Hsrdy - detektiv
•	A h »H i t'm Nanrilflro mlnrtpp-n indvia a tromi Hnhlrim) Holrltonr
razkošna filmska opereta z Jeanetto Mac Donald
Neprilike mladega Andyja s tremi ljubkimi deklicami Vam nudijo dve uri prisrčne zabave in veselega razpoloženja. KINO SLOGA, teL 27-30
Nova grobna. Na Štefanovo je preminil g. Joško M u z e 1 j. uslužbenec tvor-nic_ KID. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. z 2al k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je dotrpela ga. Marija R u s o v a roj. Fun-tek, soproga sreskega tajnika v pok. Pogreb bo danes ob 15. iz kape-e sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
u— Zbiranje stare obiske za mastne reveže. Kakor smo že pred prazniki p.ro-čali. je mestni socialni oddelek tudi letos pričel za zim ko pomoč mestnm r^v že m zbirati staro obleko obutev in druge tak j stvari, sai ie zaradi draginje in hude zima revočina vedno večja ter pomoč skrajno nujna. Nakai obnošenih stvari so dbri ljudje prinesli že pred prazniki, vendai je ca pot.eba še vedno zelo ve.ika in zati ponavljamo prošnjo, nai di.br srlni Ljubljančani poiščeio tople stvari ter iih od-j dajo na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi ob prostoru, kjer je naprodaj rrestni kromp;r. Mestni uslužbenk pebira stvari vsak dan v tei lopi od 8. do 12. ure. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom pr ze a-ječih že v nrprei zahvaiuie tud v ime-nu tcele cb'eke in obut ve po rob iih.
u— Dolenjski tramvaj ima ve no večji promet. Tudi novi veliki vozovi, ki so bili zgrajeni v Slavonskem B.odu, so že pretesni. Stiska je tem večja v zimskem času, ko se vsak rajši zapelje proU mestu po svojih opravkih. Na„ hujše je v zgodnjih jutranjih urah, ko morajo štivilni prebivalci v službo in veliko število dijakov v šolo. Marsikdo ne dobi mesta in mora kljub hudemu mrazu peš v mesto. PotreVno bi b; o vsekakor nekaj rezervnih voz. Na ta način bi bi-o ugodeno potujočemu občinstvu in tramvejoki upravi. Cim bodo gotovi novi priklopni vozovi, pa bi jih bilo potreba določiti nekaj tudi za to progo.
u— »Jurček« na sokolskem odru za Bežigradom. Dramatski odsek Sokola III. je priredil v sredo 25. t. m. Golievo mladinsko igrico »Jurček«. To je bila že druga dramatska predstava novega odreka, ki je šele pred dobrim mescem pričel z delom. Režija v rokah br. Fajferja je b;la zadovoljiva. Poleg tega je bil br. Fajfer po-
v »lini tehniki. Tu on ie bil rtorien n?-dvomno velik korak naprei Ti n: več zunanje pestrosti in zgolj efektne barvitosti; lepo izbrana in urejena dela ka e-jo. da ie postal Albert S rk o: eu arnej-ši. boli osredotočen, oroč ščen in ubran. Umetnikova delavnost je obrodila ra.rv\i-no znemenite uspehe v obvlad^niu barv kakor tudi v kompoziciji celote ter ie • ol-na sil in orstnesa umstnlšltesa Razstava ie vsekako zaslužila uspeh. k: ga ie v celoti doživela.
F. S.
,Ugrablfet?e SzMtrtze"
v ljubljanski drami
Tik pred praznik" je drama uprizorila veseloigro F. in T. Schontana »Ugrabljene Sabinke«. ki jo je pred mnogimi leti reži-ral pokojni Putjata in za katero je O Zupančič spi9al Strizejev mono'og — interpolacijo ki je prav za prav edina resna in nadpovprečna beseda v tej zabavni, vendar pa hudo kcmvencionalni veseloigri. Če imamo v tekočem repe-toarju Milčinskega »Cigane«, k' so vsaj domače in »Ugrabljenim Sabinkam« stilno sorodno delo. je res vprašanje, čemu je bilo treba še te obnovitve? Res je da Schonthaoovo delo ni najs'abše med preizkušenimi veselo-igrami in da je hvaležno zlasti za igralce, vendar je še vse polno del. ki so zanimivejfa in ki jih v Ljubljani še nismo videli Prejšnja flota smo na višku sezone dobivali vse kaj drugega, kakor nam dajejo letos Ali ne bi moglo biti malce več sorazmerja med izrednim zammanjcm ki ea ie v teh izjem no težkih časih p< kaza'a nub'ika za naše gledališče in med -nicarivno-stjo tistih ki bi nas morali v g!eHa'i?ču vsaj nekajkrat na višku sezone prijetno presenetiti m ki
so nekoč znali zadovoljiti tudi zahtevnejše občinstvo?!
»Ugrab'jene Sabinke« smo dob:Ii v režiji prof O. Šesta. Izmed važnejših vlog naj-boilj zadovoljuje Cesar kot ravnatelj gledališča Striže Prav za prav ie to že sama po sebi najinteresantnejša vloga ki ji je dal Cesar mnogo igra'ske verve in prepričevale naravnosti. Izmed ostalih vlo^ omenjamo Gregorina kot profesorja Golviča, Drenovca kot Zvezdana, Pluta kot trgovca Brumna in M. Danilovo v vlogi Marijane.
Zapiski
Avgust Seebrcher, celjski slikar n~m-škesa porekla, je umrl pred b žičem v Celju, prav ko ie zaključil raz tavi sta-roceljskih metivov z na~lovom »Danes grofje celjski in nikdar več«. S?eb c'ier. ki se ie rodil 1. 1887 v Ciliu. je b:i sol:-den in umetnirko kvaliteten uoodabl a o-či umetnik, ki ie rad slikal moti- e iz svoiesa rodnega me ta in niesova okolice.
Zagrebški »Mnrgenblatt« i? pr' b?'T v svoii bo"ični ori!o?i v remšk-rm or o'-1 po eno pesem Iga Grudna in L -opo' 1" Stanka ter pro/o Stanka JanežiCa » ~do~ vi zemlie« Prevajalec ie Alfred Pl B t-tler Mocoon.
SI Oven-ca v božični številk; zasr»bš" »Novosti«. »N~vo"ti«. ki so Icto^ od ies> rekord ne sam-> o-> obsegu	t
kvarteti boriči:h številk so priobčile t -di več priscevkov iz peres si vesl ih književnikov Tako so na!isn:le v slovenskem izvirniku novo močfio oesem A'oi-za Gradnika »Pred GuVčevo g1^ o* (z ilustraeianv N B Tičal dalie (v prevodu) čla-i^k Branka Krefta Boi za novo PledaVšče« Tva Brnč:ča »o Ivan-? Cankarju« in B. Borka »Spomin« na D.
M. Domjaniča. S'ednii orisoevek utegne
zanimati ne samo kot do'.; umen t hr.a'.-sko-slovemkih kulturnih s kov. mi; več pismi z zanimivimi idejnimi in lite arni-biografiji. ker ie pisec ob avil i', sv ie korespond?nce s hrvatskim ne ni'; m dve pismi z zanimivimi idejami in litem -ni-mi izjavami, ki pojasr.ujejo Do.nja ičavo delo.
Slovenska knj'2evnost v b°lgarskem t' d-n>I;u. Sofiski tednik za javno živi en je, kulturo, znanost in umetnost »Svetovna ilustracija« je priobčil v številki z dne 21. decembra prvi del daljšega J-Prrgl"da s'ovenske literature r, ki ga je prispeval St. A t an a so v. G. Atan~sov je rnan iz naših revij po prevodih iz bolgarSčne. ki jih je izvrčil skupaj s K. špurovo. V cme-nienem boVarskem tedniku dsje pregledno s"ko razvoja slovenske literature od prn-teetanti-zma do Moderne, v drugem dolu svojega članka pa bo prikazal naše povojne s'ovstvene pojave. V isti števPki je g. Atanasov ob;'a\n.i prevoda dveh p?smi M K 1 o n C i č a »Dete ne mai a spati« ln »Tri otrokove želje«.
»Jurosloven^ka poŠta« in slovenja kultura. Sarajevski dnevnik ».JuTOslovenska pofita«, ki je nedavno uvedel stalno in dobro urejevano tedensko kulturno rubriko, kaže po zaslugi svojega urednika. kn'i-ž-vn:ka Hamida Dizdarja živahno za-i irnje za s'o enske književne pojave. Njegovo poročanje o slovenski kni!gi je ■"■Ti pomembneiše, ker živi v Snra*evu f druTod v Bosni več tisoč Slovencev, ki s^lno bereio »JugcsTovensko po^to«. B?-'e*imo z ve^eVe-n to prk 'pno prizadevanje po dobrih '"rformacijah o sloven^-i ifltii^i In c~-r	naše ni^a^^lie in
fl- T>~'§n,f!-'o re"nnzi'skQ izvode » H Pf ''"-iu red'n>c »Tu^cpViv nske pošte«, Sarajevo, Aleksandrova ulica.
leg Jurčka, ki ga je igrala sestra Katica, med najboljšimi igralci. Največ priznanja zasluži Jurček. Prikupna vila Nevihta sestre Sirkove je bila odlično podana. Zadovoljiv je bil tudi striček Veter. Popotni muzikantje so bili v igri dobri, niso se pa mogli sporazumeti s svojimi instrumenti. Jurčkov oče Matevž in njegova žena Meta sta bila igralsko icer dobra, tekst pa sta podala nekoliko preveč mrtvo in se ne moreta otresti šolskega naglasa. ki za oder ni več uporaben Uspešno sta podala svoji vlogi krčmarjeva dekla Urša in hlapec Peter. Pohvalno je sestra Vida izvajala balet v gozdu Prav okusna ie bila scenerija na Jurčkovem domu kakor v gozdu in v krčmi Na Vrhu. Delavnim bratom in sestram ob uspešnem astopu čestitamo z željo, da bi naslednja predstava »Cvrček za pečjo«, ki bo v začetku januarja, tudi uspela tako zadovoljivo Nadalje naj nam ta vrla sokolska edimca v najkrajšem času priredi lepo telovadno akademijo, na kateri naj nastopijo vsi telovadeči oddelki.
u— Boiičnica pri čCnikih Veselo in domače je bilo preteklo nedeljo v četniških prostorih na Cesti 29 oktobra 17, kjer je Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, priredilo bcžičnico ter obdarovalo številno članstvo. Po petju državne himne, je poslo-vodeči podpredsednik br. Roš Edo govoril o četništvu v borbi za svobodo in nedotakljivosti naših meja. Po govorih, dekla-macijah in recitacijah je bila obdaritev in pogostitev. — Ob tej priliki se Udruženje četnikov. pododbor Ljubljana, bratsko in iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, posebej pa še tvrdki Agnola in hišni gospodinji gostilničarki ge. Živčevi, ki je pripomogla k popolnemu uspehu. V borbi za svobodo in čast domovine kličemo vsem skupaj v trdnem prepričanju, da nam ostanete naklonjeni tudi v bodoče, naš četniški pozdrav: Cuvajmo Jugoslavijo!
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta Poljanska cesta štev. 15/H. telefen štev 32-84.
u— Blagajrioa P°štne hranilnice, podružnice v Ljubliani bo poslovala za stranke 31. t. m. radi letnega zaključka od pol 8. do 10.
u— Silvestrovanje Sokola I. na Taboru
bo tudi letos skrbno pripravljeno in kakor posetniki lanskega silvestrovanja na Taboru niso mogli prehvaliti. tako bodo tudi letos vsi obiskovalci s sporedom kakor tudi s postrežbo ob zmernih cenah res zadovoljni. Pričetek bo ob pol devetih zvečer, vstopnina bo samo 10 dinarjev, cene okrepčilom pa bodo znano nizke.
u— Slovenski simfonični Koncert 30. t. m. v Unionu bo verjetno najpomembnejši koncert slovenske glasbe sploh, kar jih je doslej bilo. Opozarjamo na izvajanje La-jovčevega zadnjega in najzrelejšega dela »Pesem jeseni« ter Osterčeve simfonije, ki bi v normalnih časih doživela svojo krst gotovo v Inozemstvu. Dalje opozarjamo na debut naših obeh mladih dirigentov Huba-da in 2ebreta. Vstopnice v Matični knjigarni do 40 din. Vstopnice po 10, 12 in 15 din so že sko>-ai pošle. (—)
n— V šentjakobskem gledališču bo pri-ho 'nii teden premiera duhovite in zabavne Nužičeve veseloigre »Gospa min:strica« z go. Metko Bučarjevo v naslovni vlogi. Skrbno pripravljena igra bo gotovo prav tako zabavala obiskovalce Šentjakobskega gledališča ko lani »Ujež«, ki so ga uprizorili 31krat. Pri predstavi bodo nastopili: Grgurevičeva, Dimičeva. Hanžičeva, Evpper, HanžiČ, Lavrič, Lombar, Moser, Plevelj in drugi. V nedeljo 29. t. m. ob 16. bo tretja ponovitev Golijeve mladinske igre »Princeska in pastirček«, ki je bila pri cbeh dosedanjih uprizoritvah sprejeta od na£ih malčkov z nepopisnim na\ dušenjem. Dvorana je odmevala od navdušenega smeha malih obiskovalcev Preskrbite si vstopnice že v predpro aji od danes dalje.
u— Zaključek plesnih vaj SK Svob°de danes ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice- Plesno tekmovanje z nagradami. (—)
u— V bolnišnico so pripeljali 361etnega pofiestmka Albina Gibca z Iga, ki ga je preteklo noč na cesti napadel neznanec, ga podrl na tla ter mu prizadejal več ran na glavi. — Vdova Magdalena Zaplata iz Litije je padla doma po stopnicah in si na-lomila rebia na desni strani. — Služkinja Jera Uranovičeva iz St.ahlnja je v hlevu tako r ^ro no paola, da si je zlomila levo roko in se poškodovala tudi po glavi.
u— Dolarski ček je prodajal. Med prazniki je hodil po nekaterih lokalih v Kolodvor/ki ulici neznan moški, ki je ponujal v nakup ameilžki ček za 800 dolarjev. Zahteval je zanj 36.000 dinarjev, torej za dolar 45 dinarjev. Seveda ni našel kupca, pač pa je padla v oči to sumljivo kupče-vanje detektivu, ki je neznanca aretiral in o "vedel na policijo. Tam so ugotovili, da gre za ponarejen ček. Na njem je bila namr.1; številka 160 »p prav!jena« na 800. Aretiranec. v katerem so spoznali kovača Janeza J., ki že c-olgo ne izvršuje svoje obrti, ampak se rr ?i bavi s sumljivimi posli, je p'izkvfal t-';vdo tajiti ter se izgovarjal, da je dobi' ček od nekega R., ki je po poklicu menda krošr.jar. Tega krošnjar-ja zc"ai policija zasleduje.
u— Po hotelih je kradel. To je stara reč. da kdor enkrat zablodi na krivo pot, težilo spet najde pot k poštenosti. Eden takšnih nopcboljiljiv h grešnikov je 221etni strojnik Ježe R., pristojen v Ljutomer, kl se je že pred tedni nase-il v Ljubliani, pa se je zaradi manjše tatvine obleke kmalu znašel v zaporu. Iz zapora je bil kmalu izpuščen zaiadi pomanjkanja dokazov. Od takrat pa ie Jože pošteno zabredel na pot kriminala. Prčel je z lahkim brezkrbn!m načinom živ jenja, ki so mu ga omogočale razne tatvine po hotelih kier je prenočeval. Vsak večer je najel v enem izmed ljubljanskih hotelov sobo. iz katere pa je izginil že v zgodnjih iutm^h urah. ž njim vred pa je ^9-inila tudi vra oo^eMn* cdoig in perilo. Ukrfv*ene stvari je noto vsak r>jn sreoti odnašal k raznim kupovalcem in Izkupiček
potlej pridno zapravljal po lokalih. Kradel je tako Iz dneva v dam v hotelih in prenočiščih ter obral pretekli teden že vse hotele v mestu, nato pa nadaljeval s podobnimi tatvinami po drugih manjših prenočiščih v Flori jamski in Kolodvorski ulici. Na policijo so deževale prijave tatvin, toda Jože se je zmeroan znal pravočasno izmuzniti zasledovalcem. Dan pred božičem se je »vselil« Jože v neki hotel v Dalmatinovi ulici, kjer si je do jutra pripravni že vse perilo in posteljnino, stlačeno v kovčeg. Ko pa se j« baš pripravljal da izgine s plenom iz hotela, je potrkai na vrata stražnik. Jože se je toliko prestrašil, da je takoj priznal tatvine in na sam sveti večer so se spet vrata zaprla za njim.
Iz Ce^a
e— Plemenita socialna akcija Sokola Celje L Izredno lepo in radostno razpoloženje je vladalo dne 21. in 22. t. m. v dvorani Sokodskega doma v Gaberju pri Sokolu Celje I. V veliki telovadm dvorani se je zbrala sokolska mladina in napolnila dvorano, da prisostvuje bo-žičnici, ki jo je Sokol kljub težkim časom priredil tudi letos naraščaju in sokolski deci. Obdaritev najrevnejših otrok v tej industrijsko-delavski četrti je za starše, kaicor za otroke pri današnji draginji brez dvoma velikega pomena Dvorana je bila lepo okrašena. Brat starosta je pozval mladine,, naj prihaja vedno točno in v polnem številu k telovadbi. Ob zaključku se je iskreno zahvali! vsem plemenitem dobrotnikom, ki so s svojimi darili in prispevki pripomogli k tako lepi obdaritvi.
e— Darila za reveže. Tvrdki Cinkarna d. d. in A. Westen d. d. v Celju sta darovali za celjske reveže 100 oziroma 200 ton premoga. V peča^titav spomina dr. Antona Korošca so darovali za me^tae reveže tvrdka V. Hlodin 1000 din. župm dr. Alojzij Voršič 300 din in tvrdka »El-ka« (lastnika Leo Kudiš in Franc Dcbo-vičnik) 200 din. Dalje so darovali za mestne reveže tv. Mi.oš Pšeničnik 50 j d.n, celjska podružnica Nemik^ea p mož eza društva 2.000 din. g. Albin Pečar, proku-rist Cinkarne v Celju. 200 din namesto venca na grob direktorja S hindleria ter ' gg. Vekoslav Antolič in Karei Senkar 00 ; 200 din v znak hvaležnosti za tvp-a. ;lo vodnjaka na Starem gradu. Vel3!rTcvec g. J. Jelene ie daroval za obi boža eia i celjskega obrtnika 500 din nam s o ven::v ; na krsti dr. Jesenka in dr. B.una Se.d ri-I ka. Za darila izreka mestna občina celjska v lastnem in v imenu obdarovancev iskreno zahvalo.
e— Sibirski mraz ie zajel včeraj Cel:e in celjsko kotlino. Zjutrai so kazali top o-meri v mestu 22 do 23. v okjuci pa celo 24 do 25 stopinj pod ničlo.
e— Zdravniško d-žurno službo za č ne OUZD bo imel jutri zelravnJs dr. Dra„o Mušič na Cankarjevi cesti.
e— Boiničarski tečaj Rdečega križa v Celju se prične v torek 7. janu rji ob 19. v Zdravstvenem domu. Tam se b do takrat tudi sprejemale prijave onih. ki še niso vpisani.
e— Obsodbe po uredbi o pobijanju draginje. Kavamar Ignac Leblč. la tnik kavarne »Merkur«, se ie moral pred kratkim zagovarjati na sreskem sodišču v Celju zaradi prestopka pa čl. 8. uredbe o P bija-nju dra.einja in brezvestne šp k laeije. Obtožen je bil. da je zahteval v ka/.rii cd nekega gosta za 1 dl s'ivovke 23 din. Sreeko sodišče ie I ena ca Leblča opustilo. Državno tožilstvo ie vlolilo proti oprostilni sodbi priziv. Pri prlzivni razoeavL ki je bila včeraj na okrožnem sodišč i, je bil Ignac Lebič obsojen na 7 dni zaoora. 2000 din denarne kazni in 251 din pov-prečnine. Okoržno sodišče v Celju je tr d dnevi obsodilo pekovskega mojstra Andreja Marvina iz Šmarja pri Jelšah po uredbi o pobijanju draginje in brezv tst-ne špekulacije na 10 dni zapara in 2200 din denarne kazni, pekovskega m jsra Viktorja Grobina iz Grlič ori Podplatu pa na 10 dni zapora in 1.200 din denarne kazni,
e— Tri hude nesreč. Na Štefanovo je padel 131etni krojačev sin Fric Zoidar s Ceste na Dob.ovo pri smučanju tako nesrečno. da si je zlomil levo nogo v gležnju. V Šmarju pri Jelšah ie nadel oe letni sinček postajenačelnika Rvald Ce.rman pri sankanju in si zlomil desno nogo pod kolenom. V Trnovi j ah pri Celju se ie triletni dninarjev sinček Alojz Cilenšek včerai polil doma z vrelim čajem in se hudo poparil po hrbtu. Pcnensrečence so oddali v celjsko bolnico.
e— Nevaren vlcmilec. Včerai se je zagovarjal pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 331etni ključavn ar Josip Honigmann iz Maribora zaradi treh vlomov, ki jih ie izvršil v Celju. Dne 31. julija je vlomil v pisarno izdalova niče ognja varnega materiala na Cankarjevi cesti ter ukradel lastniku de Oskarju Warsbargu 500 din vreden zlai obe ek in dva kijuča. V noči na 1. avgusta je vlomil v slaščičarno Antena Zimška na Glavnem trgu im odnesel razne slaščice v vr.dno.ti okrog 1.500 din. V isti noči je vlomi. <u-di v pisarno odvetnika dr. Al jziia Rakuna na Dečkovem trgu ter ukradel 215 din gotovine, kolkov v vr. dnosu 100 din, pisarniški uradnici pa 65 din Sodišče je obsodilo Honigmann na dve 'eti robije in izgubo častnih pravic za dobi 3 let.
e— Spet nož. Dne 14. avgueta ie 321etni delavec Aloiz Zabukovnik iz Lipia pri St. Janžu na Vinski gori pred Skazovo gostilno na Paki pri Veleniu z nožem težko poškodoval Ivana Laha in V'kt~rja Mnr in-ca. laže oa poškodoval Franca Martin ea. Okrožno sodišče v Ce'ju ie zaradi tega * včerai obsodilo Zabukovnika na 1 leto strogega zapora.
''os torti in ostmi član Vodnikove družbe!
Iz Maribora
a— Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone tretje stopnje je bil odlikovan odvetnik g. dr. Rudolf Ravnik. Čestitamo!
a— Smrt zavednega napreaojaka. Umrl je pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah bivši večletni svetolenarški župan g. Franc R e c e r, star 63 let. Bil je zgleden narodnjak in naprednjak. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu, žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
a— Preds^jniš^vo mestne policije obvešča lastnike motornih v°zil in avtomobilov, da je na novega leta dan dovoljena vožnja, kakor ob navadnih dnevih. Istočasno se obveščajo oni, ki so dobili dovoljenje za izjemne vožnje, da se veljavnost tega dovoljenja podaljša do konca februarja 1941.
a— 190 pod ničlo; Noč 00 Štefanovega na petek je bta najmrzlejša v novi zimi. Temperatura je bila 19<> C pod ničlo. Tezenska postaja napoveduje za mariborski okoliš pretežno oblačno in hladno vreme.
a— Lutk°vno gledališče matičnega Sokola uprizori jutršnjo nedeljo ob 15. uri v Sokolskem domu ljubko igro »Pepelka«.
a— iz gledališke pisarne. Drevi zadnjič pri znižanih cenah »Nenavaden človek«. Jutri popoldan ob 15. uri »Petrčkove poslednje sanje«, ki jih uprizorijo učenke
prve dekliške meščanske šote, jutri nedeljo
zvečer pa »Habakuk«-
a— Sokol Maribor Matica vabi na silvestrovanje s spore .om in plesom. Predpro-daja vstopnic pri »Putniku«.
a— Ni reklama, temveč zares najlepše je silvestrovanje v toplo zakurjenih dvoranah Sokolskega doma-matice. Spored, ples. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«.
a— Okoli 20.000 zavojev z jestvinami je šle letos v decembru pred božičnimi prazniki čez mejo.
a— Tradicionalna božična razstava kanarčkov, ki je bila v prostorih Sokolskega doma, je vzbudila tudi letos veliko zanimanje mariborskega občinstva.
a— Smrten skok z dravskega mostu-Predsinočnim je porakal čez državni most 451etni brezposelni trgovski pomočnik Jan-Predsinočnim je korakal čez državni most se je pri zadnjem stebru proti Kralja Petra trgu nenadno ustavil. Mahoma se je vzpel čez ograjo in se pognal v globino. Obležal je negiben na stezi, ki vodi k Taborski ulici. Obe roki sta bih zlomljeni, razen tega je dobil tudi notranje poškodbe Reševalci so nesrečneg? moža prepeljali v bolnišnico, vendar pa je bilo njegovo stanje brezupno. V noči na petek je umrl. Vzrok samomora ni znan. Pojasnilo vsebuje nemara poslovilno pismo, ki so ga našli pri njem.
Gospodarstvo
V novembru se je naš izvoz nekoliko povečal
Ker se je uvoz v še večji meri dvignil je bila trgovinska bilanca v novembru pasivna za 102 milijona din
Kakor je znano, je statistika naše zunanje trgovine v avgustu, septembru in oktobru zaznamovala občutno zmanjšanje izvoza, kar je bilo deloma v zvezi s slabo letino in z izvoznimi omejitvami v zaščito notranjega trga in cen, deloma pa posledica okolnosti, da je po razširjenju vojne na Sredozemsko morje odpadla možnost izvoza v številne prekomorske države. Med tem ko smo v maju dosegli rekordni izvoz v vrednosti 743 milijonov din je v avgustu m spetembru izvoz padel na okrog 400 milijonov, v oktobru pa na 372 milijonov din. Po najnovejših podatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva se je izvoz v novembru zopet nekoliko povečal na 455 milijonov din.
Vzporedno z zmanjšanjem izvoza se je deloma zmanjšal tudi uvoz vendar ne v takem obsegu, zato smo že v septembru iD otkobru zabeležili pasivno trgovinsko bilanco. Ker se je v novembru uvoz zopet občutneje dvignil izkazuje tudi statistika za november presežek uvoza nad izvozom v višini 101.7 milijona din.
V novembru smo izvozili 205.000 ton blaga (lani v novembru 344.000 ton) v vredno-sti 455.5 milijona din nasproti 623.7 milijona din v lanskem novembru. Po količini je bil torej naš Izvoz v preteklem mesecu za 40 cr manjši nego lani, po vrednosti pa za 168 milijonov din ali za 27%.
še v večji meri se je v novembru povečal uvoz, ki je dosegel 92.000 ton (lani 84 000) v vrednosti 557.2. milijona din (lani 369.3). Nasproti lanskemu novembru se je povečal uvoz po količini za 9%, po vrednosti pa za 187.9 milijona din ali za skoro 51%. Pri tem je treba upoštevati, da je bil lani v novembru naš uvoz izredno slab, kakor sploh v prvih mesecih po izbruhu vojne v Evropi, ko so nastale znane uvozne težkoče zlasti pri uvozu surovin. Gibanje naše zunanje trgovine v 11 mesecih "letošnjega leta je bilo naslednje (v milijonih din):
izvoz	uvoz	saldo
624.0	487.3	+145.7
627.2	430.0	+197.2
596.7	504.2	+ 92.5
693.3	641.8	+ 51.5
742.7	560.9	+ 181.8
564.7	473.8	+ 90.9
578.1	475.9	+ 102.2
401.8	399.7	+ 2.1
412.7	429.1	— 16.4
372.3	488.9	—116.6
_ 455.5	557.2	—101.7
6068.8	5439.9	+ 628.9
4792.8	4357.4	+ 435.4
4521.1	4574.5	— 53.4
5656.2	4757.2	+899.0
januar 1940 februar marc april maj junij julij avgust september oktober november jan. - nov. 1940 jan. - nov. 1939 jan.-nov. 1938 jan.-nov. 1937
Navzlic manjšemu izvozu v zadnjih mesecih je skupna vrednost izvoza v letošnjem letu do konca novembra dosegla 605 milijonov, to je za 1276 milijonov ali za 26.6% več nego v istem razdobju prejšnjega leta. Ta povečana vrednost izvoza v letošnjem letu pa gre v glavnem na račun višjih cen, kajti količina izvoza se v primeri z lanskim letom ni bistveno spremenila ln je bila celo za 0.4% manjša. V primeru z izredno ugodnim izvoznim letom 1937 je bila letos količina Izvoza za eno tretjino manjša; letos je znašal naš izvoz po količini 3.06 milijona ton, leta 1937 pa v istem razdobju 4.18 milijona ton.
Celotna vrednost uvoza se je v 11 mesecih letošnjega leta dvignila na skoro 5440 milijonov din. Pri tem je bil naš uvoz v primeri z lanskim letom po količini za 13.5% večji, po vrednosti pa znaša povečanje več nego 1 milijardo din, to je skoro 25%.
čeprav smo Imeli v zadnjih treh mesecih za 235 milijonov din pasivno trgovinsko bilanco, vendar izkazuje statistika za 11 mesecev letošnjega leta zaradi visoke aktivnosti v prvem poletju še vedno izvorni presežek v višini 629 milijonov din, med tem ko je lani v istem razdobju znašal izvozni presežek 435 milijonov din.
N0V režim za izvoz živine
Kakor smo že včeraj kratko poročali je trgovinski minister dr. Andres na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino predpisal naredbo o kontroli izvoza žive živine, ki določa v glavnem naslednje:
Živa živina se sme izvažati samo z izvoznim potrdilom, ki ga izdaja direkcija za zunanjo trgovino odnosno od nje pooblaščeni organ (oddelek za obrt, trgovine in industrije banske oblasti v Zagrebu in ekspozitura direkcije v Ljubljani).
Pod živo živino je v smislu te naredbe razumeti živo govedo in žive svinje (iz tarifnih številk 52 in 55 uvozne carinske tarife). Brez izvoznega potrdila ne bodo veterinarski in ostali organi dopustili nakladanje za izvoz, obmejna carinska oblastva ba ne bodo izvršila carinjenja, niti dovolila, da se blago izvozi.
Izdajanje izvoznih potrdil
Izvozna potrdila se bodo izdajala v okviru splošnega načrta izmenjave, in sicer le izvoznikom, ki bodo registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino odnosno pri ustanovah, ki bodo od direkcije za to pooblaščene. Izdajala se bodo a) zadružnim zvezam za ono včlanjeno zadrugo, katere živino bo zveza izvozila; b) samostojnim proizvajalcem in obratom, ki pitajo živino, in c) trgovcem z živino.
Izvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime in se ne more odtujiti ali prenesti na drugo osebo. Izdaja se v petih izvodih (original in štiri kopije). Eno kopijo obdrži direkcija, ostale izvode pa potrdita pri nakladanju državni veterinar in šef nakladalne postaje. Trije izvodi se priložijo tovornemu listu, četrti izvoz pa vrne nakladalna postaja direkciji odnosno od nje pooblaščeni ustanovi. O priliki izvoznega carinjenja, potrdijo obmejna carinska in veterinarska oblastva tri izvode; en izvod ostane carinarnici, en se dostavi direkciji kot dokaz, da je blago izvoženo, original pa gre skupaj s tovornim listom v inozemstvo.
Kdo se sme baviti z izvozom
Z izvozom živine se lahko bavijo samo registrirani izvozniki in sicer: 1) poslovne zadružne zveze (centrale in glavne zadruge). ki imajo včlanjene kmetijske proizvajalne odnosno živinorejske zadruge in ki po svojih pravilih lahko vršijo vnov-čenje živine svojih zadružnikov; 2) kot proizvajalci izvozniki se lahko vpišejo v register samo fizične ali pravne osebe, ki se bavijo s kmetijstvom in v svojem gospodarstvu gojijo in pitazo za izvoz najmanj 1 vagon žive živine (Zveza živinorejskih zadrug v Zagrebu ie s -''ojlmi zadrugami udeležena pri izvozu žive goveje živine v kvoti proizvajalcev); 3) kot izvoznik, ki pita živino se lahko vpiše v
, register fizična ali pravna oseba, ki ima ' obrtno dovoljenje za pitanje živine in ustrezajoče naprave in lahko naenkrat pita in izvozi 1 vagon žive živine, ki jo je pitala; 4) kot izvozniki-trgovci se lahko registrirajo izvozniki žive živine ali protokolirani trgovci, ki so se najmanj tri leta bavili s trgovino z živino, ki imajo potrebno poslovno organizacijo za izvozno trgovino in jim je trgovanje z živino stalen poklic.
Registracija
K prošnji za registracijo morajo zadružne zveze predložiti: a) potrdilo o vpisu v zadružni register in pravila, iz katerih mora biti razvidno ,da sme zveza prodajati proizvode svojih včlanjenih zadrug; b) potrdilo o članstvu pri Glavni zadružni zvezi; c) izjave včlanjenih zadrug, da želijo sodelovati pri izvozu goveje živine in svinj ter pravila posameznih zadrug, iz katerih se vidi, da lahko posamezna zadruga vrši vnovčenje kmetijskih in živinorejskih proizvodov svojih članov z označbo količine živine, ki jih zadružni člani-kmetovalci običajno gojijo, ter sreza, iz katerega izvažajo; č) poročilo o dosedanjem poslovanju posameznih zadrug na področju živinoreje z označbo, koliko so se zadruge doslej bavile 7. izvozom, vnovčenjem ali selekcijo živine; č) izjave zadrug, za kateri srez se registrirajo (največje področjfe, s katerega more posamezna zadruga izvažati zadružno živino, more biti administrativni srez in obmejni srez); d) dokaz, da zadruga jamči za enkratni izvoz najmanj dveh vagonov žive živine lastne reje (če zadruge tega ne morejo doseč. se lahko največ po tri združijo zaradi skupnega :zvoza; v tem primeru se morajo tak eskupine zadrug prijaviti direkciji za zunanjo trgovino ob priliki registracije) in e) seznam zadružnikov z označbo količine živine, ki jo posamezni zadružnik redno redi.
Nadalje vsebuje naredba predpise za registracijo proizvajalcev izvoznikov in za registracijo izvoznikov, ki pitajo živino.
Izvozniki _ trgovci morajo za registracijo predložiti naslednje listine: a) obrtno dovoljenje, iz katerega se vidi, da se prosilec lahko bavi z izvozom živine; b) izvleček iz trgovinskega registra ali objavo o protokolaciji; c) potrdilo trgovinske zbornice ali upravnega oblastva, da je trgovina z živino v zadnjih treh letih stalen poklic prosilca; č) potrdilo davčnega oblastva o plačanem davku od trgovine z živino za poslednjo polovico leta; d) potrdilo davčnega oblastva, koliko pridobni-ne je prosilec plačal v zadnjih treh letih od svoje trgovine z živino; e) potrdilo, da prosilec ni v konkurzu ali v poravnalnem postopanju; f) potrdilo pristojnega državnega tožilca, da prosdlec ni kaznovan na izgubo častnih pravic ali zaradi nečastnih kazenskih dejanj.
Rodbinski člani, ki žive v skupnem gospodinjstvu ne morejo biti istočasno registrirani kot trgovci izvozniki ali proizvajalci odnosno izvozniki, ki se bavijo s pitanjem živine Prav tako se živina proizvajalca in onega, ki pita živino, ter trgovca ne more izvoziti preko zadružnih zvez, kar velja tudi za primer, da so le-ti člani zadružnih zvez. registriranih za izvoz živine.
Registracija izvoznikov živine se vrši posebej za izvoz žive goveje Sivine posebej za izvoz živih svinj. Zato mora vsak prosilec naznačiti, za katero vrsto živine želi biti registriran. Izvoznik se lahko registrira za obe vrsti izvoza, registracija pa velja za vse izvozne države.
Direkcija za zunanjo trgovino izda po zaslišanju zainteresiranih zajednic odločbo, ali se prosilec vpiše v register izvoznikov Registriranemu izvozniku-trgovcu določi direkcija tudi kategorijo. Pri tem se vzame v poštev datum prejšnje registracije pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, strokovna sposobnost in kapaciteta tvrdke, višina plačane pridobnine od trgovine z živino, kakor tudi dejansko udejstvovanje pri izvozu v zadnjih treh tednih Izvoznikom-trgovcem iste kategorije se mora v vsakem četr^etju dodeliti na osnovi prijave enaka količina živine za izvoz. Proti odločbi direkcije o re?'branji odnosno kategoriziranju ima prosilec pravico pritožbe na trgovinskega ministra v 15 dneh oreko direkcije.
Prijave za registracijo se sprejemajo v januarju, aprilu, juliju in oktobru vsakega leta Po obiavi te naredbe se nrijave sprejemajo do konca februarja 1941.
Črtanje iz registra.
Po preteku vsakega koledarskega leta bo direkcija po uradni dolžnosti izvedla revizijo registracije in črtala one izvoznike, ki v prejšnjem letu niso izvozili aii niso prijavili za izvoz niti enega vagona živine Registracija pa preneha s črtanjem izvoznika. a) kadar se izvoznik (zadružna zvt za odnosno zadruga proizvaialec ir« oni w pita živino ter trgovec) preneha baviti 1 izvozom ali če preneha veljati obrtno do voljenje, b) na osnovi pismene izjave izvoznika. da želi biti črtan iz registra; c) če je izvoznik kaznovan v smislu člena 26 naredbe; Č) če ni položil predpisane kavcije.
Kavcija.
Registrirani izvozniki morajo položiti kavcijo pri direkciji bodisi v gotovini, v državnih ali banovinskih vrednostnih papirjih po borznem tečaju ali v obliki bančne garancije.
Kavcija znaša: 1. za zadružne zveze po 50.000 din za vsakih začetih 200 prijavljenih zadrug, največ pa 100.000 din, 2. za organizacijo samostojnih proizvajalcev in onih. ki pitajo živino, za vsakih začetih 100 članov po 50.000 din; 3. za vsakega iz-voznika-trgovca po 20.000 do 50.000 din po kategoriji. Kavcijo je položiti v 15 dneh sicer preneha registracija.
Izvoz živine bodo izvršili izvozniki na osnovi centralnih prodaj, ki jih bo direk. cja sklenila z inozemskim kupcem in po pogojih, ki jih bo določila direkcija.
Prijave za izvoz predlagajo zadružne zveze za svoje zadruge, proizvajalci in oni, ki pitajo živno, pa preko svoje organizacije. Prijave je treba predložiti najmanj mesec dni naprej, največ pa 6 mesecev pred izvozom. Pravilnost predloženih prijav kontrolira direkcija preko svojih kontrolnih organov. Izvozniki trgovci predlagajo prošnje za izvoz do roka, ki ga določi direkcija.
Razdelitev kontingentov
Ob priliki razdelitve mesečnih količin živine za izvoz, ki so jih prijavile posamezne zadružne zveze za zadruge, se bodo vzele v poštev one prijave, ki so bile najprej vložene. Prijave zadružnih zvez bodo vzete v poštev pri določanju kvote za izvoz v naslednjem mesecu, vendar delež zadružništva pri izvozu ne more biti večji nego 50 rU skupnega izvoza v dotičnem mescu. Delež zadružništva se lahko poveča po predlogu sveta za zunanjo trgovino če se pokaže, da lahko zadružništvo izvrši tudi večjo kvoto.
Na isti način se določi kvota udeležbe pri izvozu za proizvajalce in one. ki pitajo živino. pri čemer se vzamejo prvenstveno v poštev prijave proizvajalcev. Udeležba
proizvajalcev ln onih, Id pitajo živino, pa ne more presegati 20% skupnega Izvoza za dottčni mesec. Posamezni proizvajalec odnosno oni, ki se bavi s pitanjem živine, ne more v enem letu izvoziti več nego 24 vagonov svinj ln 12 vagonov goveje živine.
Udeležba izvoznikov-trgovccv pri izvozu znaša vsak mesec najmanj 30% skupnega izvoza, vendar se ta kvota lahko poveča, kolikor je manjša dejanska udeležba zadružnih zvez in proizvajalcev ter onih, ki pitajo živino (doslej je znašala zadružna kvota 40%, kvota trgovcev - izvoznikov 40%, kvota proizvajalcev pa 20%).
Kazni
Oni, ki predložijo prijavo za Izvoz v določenem mesecu ta prijave niso preklicali vsaj 15 dni pred razdelitvijo ta katerim direkcija dodeli količine za izvoz, pa živine ne izvozijo, se kaznujejo po členu 26 naredbe. Po istem členu se kaznujejo izvozniki, trgovci, ki predlagajo mesečne prošnje za izvoz določenih količin ta se jim dodeli izvoz v mejah teh količin, pa živine ne izvozijo. Zadruge, proizvajalci ln trgovci se kaznujejo po točki b) ta c) člena 26 (izključenje od izvoza za določen čas ali črtanje iz registra za vedno), zadružne zveze ta organizacija proizvajalcev pa se kaznujejo po točki a) člena 26 (delna ali popolna izguba kavcije) v težjih in ponovnih primerih pa kaznijo pod točko c (črtanje iz registra za vedno). Kazen se pri zadružnih zvezah, zadrugah, proizvajalcih in onih, ki pitajo živino, ne izvaja v izjemnih ta upravičenih primerih, vendar take spremembe ne morejo presegati 30% od odobrenih količin.
Po členu 26 so kazni naslednje: a) delna ali popolna izguba kavcije, b) izključenje od izvoza za določen čas, c) črtanje iz registra izvoznikov za vedno.
Proti odloku o dodelitvi mesečnih količin je v 8 dneh dopustna pritožba na trgovinskega ministra Direkcija lahko organizira kontrahiranje določenih količin živine «a izvoz v naprei določeni količini in po določenih cenah. Pogoje o tem bo predpisal trgovinski minister Zaradi pospeševanja zadružne živinoreje bo direkcija dajala zadružnim zvezam za zadruge poseben dodatek na ceno. ki jo bo direkcija plačala za izvoženo živino. Dodatek bo določil trgovinski minister.
Ce se na posameznih tržiščih pojavi pri cenah živine nasproti izvoznim cenam dispariteta. lahko direkcija po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino veže izkori ščanie izvoznega potrdila na nakup živine določene kakovosti ali določenega izvora, lahko pa direkcija tudi dolofi oo=ehno Dremijo za nakup živine na določenem tržišču 00 določenih cenah in oogovh ali pa sklene z izvozniki oo=ebne nogodbe. s katerimi jamči za določen čas izvozne cene ter zaveže izvoznika, da oroizvajal-cem plačajo določene odkupne cene.
Vsako* kršenie nrednisov te naredbe in prednikov ki iih izda direkc'ia za izva ianie te naredbe se kaznuie Kaznujejo se izvoznik? ki zlasti za nagrado ali brezplačno odetonijo drugemu izvozniku izvozno potrdilo, nadalie izvozniki, ki ne izvozijo živine v določenem roku ali na klsdaio živino druge kakovosti nego ie določeno Kaznu^eio se zadružne zveze in zadmee oroizvaialci in oni. ki pitaio živino če izvažaio živino, ki 1o ni^o priredbi finni ali nredtaeaio netočne prijave o količinah živine ki se pita. odnosno živine ki ie nripravVena izvoz. Kazni izreka direkcija, izvoznik pa ima v 15 dneh Dravi 00 pritožbe na trgovinskega ministra Proti odlofhi trgovinskega minic+ra ima pravico nritožbe na državni svet Vsi. ki izvažajo živino, morajo voditi red"e knv**e iz katerih mora biti razvidno poslovanie v zvezi z izvozom *iv?ne. Na zahtevo morajo te knjige predložiti direkciji.
Do ustanovitve nrisilnih zaiednic za co-same^ne sknnine izvoznikov bo trgovinski irpni<-+er v snoraziimu s hrvatskim banom določb poseben odbor predstavnikov zainteresiranih organizacij, ki bo predlagal rf»7<Vii*ev kontingentov in daial mišljenje ple^e registrac"e. S to naredbo pre-nehaio ^eliati drug? nredpisi. ki se tičejo izvora živine, kolikor so v nasprotju z dol^^mi te naredbe V treh mescih bo izvrgla d;rekcija po uradni dolžnosti revizijo vseh obstoječih registracij.
Uilsnsvltev ekspoziture direkcije
za zunanjo trgovino v Ljubljani
Na osnovi čl. 8 uredbe o direkciji za zunanjo trgovino je trgovinski minister dr. Andres predpisal narec-bo o ustanovitvi, delokrogu in orsan:zar'ji ekspoziture direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani.
Naredba določa, da se v Ljubljani ustanovi ekspozitura direkcije za zunanjo trgovino, ki bo v imenu direkcije ter po njenih navodilih in pod njenim nadzorstvom vršila vse posle, ki so ji poverjeni s to naredbo. Delokrog ekspoziture obsega področje dravske banovine. Poverjeni pa so ekspozituri naslednji posli: a) da daje potrebne informacije in da ustvarja zvezo med posameznimi uradi, gospodarskimi ustanovami in organizacijami ter posamezniki v Sloveniji z direkcijo v Beogradu; b) da daje posameznim carinarnicam na svojem področju v imenu direkcije pojasnila in navodila v zvezi z izvoznim in uvoznim poslovanjem na osnovi potrdil direkcije; c) da vodi evidenco vseh pri direkciji registriranih izvoznikov in da izvršuje posle v zvezi z registracijo izvozni-
Zmanfšan obtok bankovcev
Medtem ko se je v zadn,. čc.rtini no-vemb.a in v p. vi četrtim decembra cb tok bankovcev povcčai za 511 milijonov dinarjev je izkaz za drugo četrtino d2-cembra zaznamoval zmanjšanje za 21.3 milijona din, najnovejši izkaz za tretjo četrtino decembra pa za-na nuje nad lj i je zmanjianie za 102.7 milijona din. lak da je znašal 22. t. m. obtok 13.329 milijonov dinarjev (lani 9.291). Obveznosti na do' az so se v tretji četrtmi novembra pov čale za 226.5 na 3458.7 milijona din ( ani din 1824.7): predvsem so narasli žirovni računi za 68.2 na 1206 milijonov (lani 957.4); obveznosti na pokaz po raznih računih so narasle za 137.4 na 2264 8. dobroimetje državne blasaine Da se je povečalo za Ž0.8 na 77.7 milijona din (lani 77.5).
Zlata podlaga se ie ponovno dvignila za 14.9 na 2663.1 miliiona st?bili~acijskih din (lani 1981.2). V stvarni vre 'n^i 4*?"1 1 milijona din Tudi dev^ ki se n- šta e;o | v podrto so nar^s'e -a 205 na 675 6 mi i-jona din (lani 745.6). Menična in lombard- «
kov; č) da izdaja izvozna in uvozna potrdila (dovoljenja), kadar ji to direkcija poveri; d) da vrši po potrebi kontrolo nad načinom nakladanja in nad kvaliteto na-tovorjenega blaga; e) da zasleduje gibanje cen in o tem pošilja poročila direkciji; f) da v imenu direkcije prisostvuje vsem konferencam in anketam na svojem področju, na katere je pozvana direkcija za zunanjo trgovino; g) da predlaga poročila in predloge o vseh vprašanjih zunanje trgovine v zvezi z gospodarstvom Slovenije; h) da vrši vse ostale posle, s katerimi bo poverjena od strani direkcije.
Na čelu ekspoziture je šef, ki ga imenuje trgovinski minister iz vrst uradnikov direkcije. Šefu je dodeljeno potrebno število pomožnega osebja. Osebni in materialni izdatki ekspoziture gredo na breme specialnega proračuna direkcije za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino bo izvršila vse potrebno za izvršitev te naredbe.
na posojila so nazadovala za 23.0 na 1837.0 mi J j ona din (lani 2092). eskunt bonov za narodno obrambo pa ie narasel za 115.0 na 6575 milijonov din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 22. t m. zlato kritie obtolta bankovcev in obveznosti na pokaz 25.24% (lani 28.61%).
Stanje klirinških računov
Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje zopet povečanje našega klirinškega dolga v Nemčiji. Kakor je znano, je saldo našega klirinškega dolga nasproti Nemčiji ob koncu novembra dosegel najvišje stanje 58.51 milijona mark; v prvem tednu decembra je popustil na 45.92 milijona mark, potem pa se je v drugi četrtini dvignil zopet na 50.37 milijona mark, v tretji četrtini pa na 54.05 milijona mark. Naš klirinški dolg nasproti češkomorav-skemu protektoratu se je v minulem tednu dvignil od 51.8 na 54.0 milijona Kč. Na« celotni klirinški dolg nasproti Nemčiji ln
protektoratu je znašal 22. t. m. (računano
po starih tečajih 14.80 za marko odnosno 1.50 za Kč) 877 milijonov dinarjev.
Kakor je znano, smo v začetku decembra postali v kliringu z Italijo dolžniki. Nad
klirinški dolg nasproti Italiji se je v tretji četrtini decembra ponovno dvignil od 1&9 na 25.8 milijona din.
Saldo našega klirinškega dolga nasproti Slovaški se je dvignil od 28.4 na 29.5 milijona Ks, naš klirinški dolg v Turčiji pa od 20.2 do 20.4 milijona din. Prvič so izkazani saldi v kliringu z Belgijo, Norveško in Dansko. Belgiji dolgujemo v kliringu 3.6 milijona din, Norveški 0.3 milijona din in Danski 2.4 milijona din. Naš klirinški dolg v Madžarski pa se je zmanjšal od 73.9 na 72.8 milijona din, medtem ko je saldo kli-ringa z Romunijo ostal nespremenjen na višini 4.1 milijona din.
Med aktivnimi klirtagi zaznamuje klirinški račun z Bolgarijo zmanjšanje salda naših terjatev od 1.76 na 1.39 milijona din. Saldo naših klirinških terjatev v Nizozemski se je za malenkost zmanjšal na 2.45 milijona din, saldo naših terjatev v Franciji pa na 6.3 milijona frankov.
Gospodarske vesti
= Prisilni odkup ž i Hi, v moravskl »n vardarski banovini. Doslej se je prisilni odkup žita vršil v glavnem samo v dunav-ski banovini, kjer pa je skoro celotni presežek odkupljen. V Vojvodini je doslej odkupljenih preko 20.000 vagonov pšenice ta ni verjetno da bi obstojale pri proizvajalcih še kakšne večje za.oge. V drugih banovinah pa se prisilni ukrepi še niso izvršili. V nekaterih banovinah je pri proizvajalcih še precej pšenice. Zato so na pristojnih mestih te ni odredili, da se prisilni odkup žita razširi na moravsko ta vardarsko banovino.
— Pred imenovanjem guvernerja Narodne banke. Narocina banka je že nekaj mesecev brez guvernerja, ker je prejšnji guverner Protič odstopil. Sedaj poročajo iz oeogiada, da bo v kratkem imenovan nov guverner Narodne banke ta ni izključeno, da bodo istočasno izvršene tudi spremembe v upravnem odboru v smislu uredbe o podržavljenju Narodne banke, ki je bila objavljena v septembru.
= Roki za plačilo taks v januarju.
Davčna uprava Ljubljana mesto opozarja taksne zavezance na sledeče dolžnosti .n obveznosti: V času od 1. do 15. januarja 1941 se mora prijaviti in plačati 200 din v kolkih za biljarde za leto 1941. V istem roku, to je od 1. do 15. I. 1941 je treba plačati redno takso za stalne rekiame, ki se plača po velikosti rekiame. Do 15. januarja 1941 marajo taksni zavezanci, ki plačujejo dopolnilno prenosno takso vložiti taksne napovedi za taksno razdobje 1941—1945. Do 15. januarja 1941 morajo plačati delniške di-užbe in družbe z o. z. ter podjetja, ki morajo voditi poslovne knjige, takso za otvorjene ali tekoče račune za čas od 1. VII. do 31. XII. 1940. V istem roku to je do 15. januarja 1941 je treba plačati točilno takso za I. polletje 1941. Taksnim zavezancem, ki ne bodo v gornjih rokih poravnali zapadlih taks se predpiše poleg redne takse še kazen.
Borze
27. decembra
Na beograjski borzi so se danes trgovali bolgarski klirinški čeki po 55.72. medtem ko je ostal tečai grških bonov nespremenjen. Tudi tečaji na svobodnem tr^u se nadalie ravnajo po tečaju 55 din za 00 ar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie oila tendenca Dod vplivom ponovno pov ša iih beograjsluh tečajev prav čvrsta in ie bi o povpraševanje za Vojno škodo do 460 (v Beogradu je bil promet po 466). Za 6% begluške obveznice ie bilo povpra eva je že po 83 (v Beogradu promet po 85). Do zaključka je prišlo v delnicah Danice po 350.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: Land n 174.57—17/.77, New York 4425—iu,5. Curih 1028.64—10^8.64. Tečaji na svobod em trgu: London 215.90—229.10. New York 5480—5520. Curih 1271.10—1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772—1792.
Curih. Beograd 10. Pariz 8.90. London 16.10, New York 431. Bruselj 69.25. Milan 21.7250, Madrid 40. Amsterdam 2-9 50, Berlin 172.50. Stockholm 102.75. Oslo 98.50 Kobenhavn 83.50. Sofija 4.3750. Lizbona 17.2350. Budimpešta 85, Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.15.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna šk da 460 den, 4% agrarne 58 den. 4% severne agrarne 55 den.. 6% begluške 83 den. 6% dalm. agrarne 78 den.. 6% šimske 78 den, 7% stabiliz. 96 den. 7% invest. 101 dan, 7% Seligman 104 den., 7% Blair 98 den, 8°/» Blair 106.50 den.; delnice: Narodna banka 7000 den. PAB 196 den. Trboveljska 375—380. Danica 345—355 (350).
Beograd. Vojna škoda 465.50 — 466 50 (466). 6% begluške 84.75—85 (85). 6% da1 m agrarne 81.50 — 82 (81.50), 7% staHliz. 98.50 den.. Narodna bsnka 7000 den; (7050). PAB 206 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicag", 27. dec. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.875, za julij 80.375, za sept. 80.375; koruza: za maj 61 25.
+ Novosadska blagovna bor^a (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. PSe-nica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 325 — 327 50. Ječmen: baški in sremski 370 — 372.50. Moka; franko mlin v dunavski ban: enotna moka 382.25. O^obi: franko mlin brez skupnega bavka in vreč 200. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 457.50 — 462.50.
Najboljši dokaz,
kako potreben je gospodarskim in poslovnim ljudem »Trgovski list«, je dejstvo, da se je š*eviIo narOfnik°v na »Trg. Ust« v zadnjih mesecih zvišalo za nad 25*/» In to ni čudno.
Kajti »Trgovski list« prinaša poleg strokovno- gospoda rskih razprav vse najvažnejše zakonike predpise, urecbe in informacije. Dalje v posebni rubriki »Davčne nasvete«, tržna poročila itd. itd. List izhaja 3 krat na teden in stane celoletno samo din 180.—.
»Trgovski Hgtc Je gladilo trgovcev in gospodarskih stanov a^oj, ^ zatQ ne bi smel manjkati v nobenem še tako majhnem podjetju. Saj lahko samo ena pravočasna opozoritev, nasvet aH opozorilo, prihrani lOkratno naročnino. Naročite »Trgovski list« še danes in opozorite nanj tudi svoje poslovne tovariše.
Naslov: »Trgovski list«, Ljubljana — Trg. dom. (—)
j m in smrtjo
Petsto krat v smrtni nevarnosti — Kaj
puklke — Mož, ki ne pozna strahu
ljudi v opasne
Eddie Newman, najslovitejši ameriški »double«, eden izmed tistih, ki nadomestu-jejo filmske zvezdnike v smrtno nevarnih prizorih, se je te dni
na filmskem platnu
v petstotič »smrtno« ponesrečil. Ob tej priliki se je hotel zavarovati zoper smrtne nezgode, ni pa bilo niti ene zavarovalnice, ki bi hotela podpisati z njim takšno pogodbo.
Seveda se morejo le izkušeni artisti posvečati takšnim poklicem, v katerih izvajajo v oblekah glavnih igralcev nevarne
skoke, padce ali trčenja,
med tem ko leži junak doma v svoji postelji ali pa obeduje v ateljejski kantini. Še pred kratkim je bilo treba za takšen poklic precej samozatajevanja, kajti med tem ko so imena zvezdnikov in zvezdnic blestela na lepakih in so bili milijoni obiskovalcev kinematografov prepričani, da ti njihovi izvoljenci izvajajo najbolj
vratolomne senzacije,
so dvojniki teh zvezdnikov in zvezd ostajali v ozadju. Sedaj zahteva občinstvo samo več podrobnosti iz življenja teh stalnih kandidatov smrti.
Nevvman je, kakor smo dejali, najslovitejši double v Ameriki in na svetu sploh. Dva vzroka sta ga privedla v njegov nevarni poklic:
do 1 g č a s in glad.
Kot »izgubljeni sin« ugledne družine je nekega dne ušel z doma, kot potnik za-stonjkar, mornar, kurjač itd. je potoval z ladjami dvakrat okoli sveta, končno je pristal v nekem cirkusu petega razreda, kjer je bilo udarcev zanj več nego zaslužka. Med nekim gostovanjem v Los Angelesu pa je mladi dečko
zbežal v Hollywood,
kjer si je obetal več spremembe za svoje »dolgočasno« življenje. Nekega dne, ko se je plazil brez beliča v žepu okrog filmskih ateljejev, se je iz enega teh poslopij pripeljal bolniški voz. Vratar je razburjeno pripovedoval, da si je neki artist pri skoku z višine 15 m pravkar
zlomil tilnik.
Tedaj je Eddie Nevvman začutil, da se mu ponuja priložnost, šel je k režiserju in se mu ponudil, da izvede neuspeli skok. Ko je pa zagledal 15 m visoko steno, mu je srce vendarle ušlo v hlače. Tedaj je vodja snemalnega dela dobil dobro domislico. Lačnemu mladeniču je pokazal
20dolarski bankovec.
»Z obema nogama skoči, drugače moramo bolniški voz še enkrat naročiti,« je dejal neusmiljeni mož. In Eddie je skočil.. . Bil je najlažji skok njegovega življenja, kakor je pozneje s smehom sam pripovedoval, kajti izgubiti bi ne mogel drugega nego prazen žetodec. Pristal pa je srečno na tleh in spravil svojih 20 dolarjev.
Potem je postal eden najimenitnejših
smrtnih skakačev
in poseben specialist za avtomobilske dirke, ki ne smejo manjkati v nobenem ameriškem senzacionalnem filmu. »Takšno trčenje ni malenkost,« pravi on sam. »Treba je skočiti v zadnjem odlomku sekunde iz
avtomobila, drugače obležiš pod gorečimi razbitinami. Da obvisiš z nogo pri tem. se ti zgodi samo enkrat, drugič Igra že nado-mestnik tvojo ulogo . . .«
Ena najbolj
neprijetnih njegovih nalog
je bila ta, ko je skočil kot arabski šejk s puško v roki preko zidu. Bila je sicer »saino« 7 in pol metra visoka, toda z dolgo puško v roki in v dolgih arabskih oblačilih je stvar kaj neprijetna. Dosegel je vsaj to, da so mu na drugo stran zidu po-ločili mehko rogoznico. Skočil je in pristal — baš tam, kjer se je
rogoznica končavala.
Puška se je zdrobila, njegovo bedro je bilo pol leta mrtvoudno, toda prizor je uspel in to je glavno.
»Strah,« pravi Eddie Newman, »je zame danes neznan pojm. Izračunam si, kako bom mogel smrti eno zagosti, in to mi
daje potrebno gotovost. Najbolj nor je bil prizor, ki sam ga odigral
brez kamere in režiserja.
Učil sem se letanja. Pred prvo lekcijo sem zlezel v stroj in čakal učitelja. Iz dolgega časa sem se igral z ročaji, nenadno je motor zagrmel, propeler se je zavrtel. Vlekel sem vse mogoče vzvode, da bi ustavil, očitno sem pa dal samo ves plin, kajti letalo je zdrvelo z vso silo sem in tja preko letališča. Držal sem krčevito za krmilni ročaj in se skušal
izogniti drevesom
ln lesenim zgradbam. Bilo me je strah. Končno je letalo zletelo v neko ograjo, se postavilo na glavo in jaz sem zletel iz njega. Med tem »poletom« sem obvladal spet svoje živce, pristal sem strokovnjaško na tleh. Odtlej se pa vsaka zavarovalnica brani, da bi z mano sklenila kakšno pogodbo ...«
Italijanski protiletalski top
v trdnjavi {»1 Tobruku
Libijsko peklo
Strahote vročine, peska in žeje v Afriki
švicarski list »Basler Nachrichten« se bavi s severnoafriškim vojnim prizoriščem, kjer besni ta čas vojna med Angleži in Italijani. List opozarja zlasti na težave puščavnega ozemlja in opozarja, da so se odprave doslej samo trikrat mudile v 200 km širokem in 800 km globokem peščenem morju med Libijo in Egiptom. Prvič je te kraje obiskal sloviti Emin paša, drugič in tretjič pa Madžar Laszlo Almassy 1.1929. in 1935.
Ves ta pas prepregajo potujoče sipine. Te sipine so izredno strme, imajo naklon 33 stopinj tn več. Almassyju je vse eno uspelo, da je s svojim vozilom premagal vse ovire z vzhodne strani, kjer je pesek zelo trd. Moral pa se je boriti z velikimi težavami, napredoval je korak za korakam. Posebno hudo je bilo v dolinah, kjer se nabira pesek, ki utegne požreti tudi
ChisrclilU na inšpekciji
Velik del svojega časa porabi angleški min. predsednik za ogledovanje obrambnih naprav. Na sliki ga vidimo, kako inspicira težko baterijo topništva na vzhodni obali
avtomobile. Mnogi peščeni griči se dvigajo do 100 m visoko. Kdor se v blodišču teh gričev izgubi, je res izgubljen, ker vode ne najde nikjer. V južnem delu peščenega morja se dviga gorovje do llbijsko-egiptske meje. Tudi to gorovje predstavlja nepremagljivo oviro.
Strma gorska pobočja so tu pokrita z ostrim kamenjem in to kamenje uniči avto-mobiske obroče v najkrajšem času. V »Hudičevi dolini« se dvigajo mestoma nenavadni stebri, ki jih je izvotlil veter. Alamassu je bil prvi in edini, ki je te kraje kolikor toliko raziskal. Na svojem potovanju Je našel umirajoče oaze, ki so kazale sledove nekdanjega cvetočega življenja, a jih je pesek potem skoraj popolnoma pregrad. Veliko nevarnost predstavlja peščeni vihar »gibli«. Ta traja včasih po šest dni nepretrgano. S stališča motoriziranih armad je nevaren tudi zato, ker zahteva večjo porabo vode. V stalni žareči vročini, ki spremlja peščeni vihar, se motorji silno segrejejo in zahtevajo zelo mnogo hladilne vode. Tudi ljudi muči žeja in morajo imeti stalno vodo v ustih, drugače vročine ne prenesejo. Pesek vdira vsepovsod in dela veliko škodo orožju ter motorjem. Največje trpljenje pa predstavljajo za človeka peščena zrna, ki mu pikajo kožo in oči kakor igle. Tudi usta se napolnijo s peskom. Človek bi se najrajši ustavil, počepnil in počakal, da se vihar izdivja. Gorje mu pa, če se ustavi. Pesek ga kmalu pokrije in potem ni več rešitve, v njem se zaduši.
Električne pasti
za avtomobile
Ker vlagajo ameriški avtomobilisti načelno prizive proti globam zavoljo prehitre vožnje in je pri razpravah, ki nato sledijo, pogostoma težko ugotoviti resnico, so si v državi Jowl izmislili na glavnih cestah merilne priprave, ki beležijo s pomočjo fotoelektričnih stanic brzino avtomobilov na teh cestah. Proti »izpovedim« teh električnih prič je vsak ugovor pač nemogoč.
Princesa Friderika, soproga grškega prestolonaslednika Pavla na obisku v voja&kl
bolnišnici v Atenah
Lekarnarjeva pomota
Rešitev otroka v zadnjem trenutku
V Bologni se je odigral te dni dramatičen dogodek. V neko lekarno je stopila ženska in zahtevala za svojesra osem let starega otroka čistilo Lekarnar menda ni dobro razumel zahteve, zato ii ie izročil nelri strup. Ko se je ženska že odstranila iz lekarne se je magister domislil svoje zmote in prosil radijsko postajo nai sporoči nemudoma da bi uporaba izročenega zdravila utegnila povzročiti otrokovo smrt Radijska postaia pa prav tedai ni poslovala Lekarnar ie zato odhitel na prefek turo in prosil policijskega ravnatelja, naj
mu da na razpolago policijski avto z zvočnikom. ki bo po mestu razglasil usodno pomoto. Policijski avtomobil ie res odšel v mestni del. kier posluje lekarna ir> je glasno opozarjal, da se otroku ne srne po-streči z zdravilom. Slučajno so rod t lji otroka izvedeli za to opozorilo in miti je prišla s strupom nazai v lekarno, kjer je dobila namesto strupa pravo odva alno sredstvo Seveda ie naslednji dan vse mesto govorilo o dogodku, vsi oa so bi'i veseli. da je bilo otroku rešeno življenje.
Mrak po dva tisoč letih«• •
Iz Betlehema poročajo, da je to mesto letos prvič po dva tisoč letih obhajalo praznik Kristusovega roistva v mraku. Cerkev kjer se ie narodil Odre;en:k_ so zaradi obrambe pred napadi iz zraka pobarvali s plavkasto barvo. Britanske oblasti so prepovedale zažiganje božičnega ognia pred vhodom v cerkev.
Potres v Ameriki
V ponedeljek so imeli v nekaterih državah Amerike drugi lahki potres v letošnjem letu. Na področju New Yorka so zabeležili seizmološki aparati potres ob 13. uri 56 minut greenviškega časa. Približno ob istem času so imeli rahle potresne sunke v Montrealu. Ottawi. Scran-tonu ter na Rhode Islandu. V Ontariu so zabeležili tri potresne sunke.
Prebivalstva Mantfžukua
Po rezultatu najnovejšega ljudskega štetja ima Mandžukuo 43 milijonov prebivalcev.
Himara
Zima in sneg v Franciji in Španiji
Širom Španije je zavladala zadnje dni zelo ostra zima z visokimi snežnimi zameti. Mesto San Sebastijan. ki ima navadno mile zime. ie gk boko pod snegom. Promet ie na mnogih mestih prekinjan. Tudi v večjem delu zasedene Francije vlada ostra zima. V oko'ici Touluse. ki slovi zaradi svoje blage k'ime. je k - zal toplomer prošle dni 12 stopinj pod ničlo.
Če še ne veš, zdaf izveš
da se nahaja prekomornik »Queen Ma-ry« s 6 tisoč ujetniki na poti iz Af ika v Avatra i j o, odkoder bo na povra.Ku pripeljal 6 tisoč vojakov avstralska vojske;
da ie rumunska vlada odredila priprave za popis rumunskega prebivalstva:
da bodo francoske tvornice avtomobilov začele izdelovati poljedelske stroje;
da ie podonavska komisi a v Bukarešti prekinila svoje delo do druge polovice januarja;
da je nizozemska prestolonaslednica Julijana po obisku p i Rooseveltu odp -tova a v Nevv York kjer se bo mudna nekaj časa:
da bodo Zedinjene države v bodoče dobavljale 70 odst tkov vseh v a -er ških tvornicah izdelanih letal VeTk' Brit:;ni i;
da ie bil zadnje dni vzposta.ljsn promet med Madridom in Barcelono:
da ie zadruea krojačev v Parizu obnovila svoje delovanje ter izrazij željo, ostati še v naprej središče m.de za ves svet:
da ie 19. t. m. m'nilo petdeset let od prve vprizoritve Čajkovskega opere »Piko va dama«;
da ie prvak televizije v Angliji Byrd odkril p-stpek za prenos bar astih slik na daljevo:
v Albaniji, za katero so se bile srdite borbe med Grki in Italijani
ANEKDOTA
Ko so Schillerjeve »Ra-boinike« prvič igrali v Frankfurtu ob M-vd. je nastopil igralec Franza Mocra z mogočno g bo krivimi nogami, ognjeno rdečo lasuljo in enakimi obrvmi. Občinstvu zo rni >;kostum« ni kakor ni ugajal, v parketnih vrstah se ie oglasilo grozeče mrmranje, na eale ii: so začeli žvižgati Na igralca so ti izraz: ne-volje napravili vtis. kajti ko je nekoliko prizorov pozneje žaloval za svoiim dozdevno mrtvim bratom Karlom, se je pojavil s črnimi lasmi in brez grbe ...
VSAK DAN ENA
»Draga moia hči. moram ti povedati, da mi mladi mož. s katerim se shajaš, prav nič ne ugaja ... «
»Nič ne de. oče — sai tudi ti niemu nisi simpatičen ...« (»Hus og Hjem«)
Hulbert Footnen
22
IZGINULI RADZA
Kriminalni roman
Pet mimit po eni je Mahony spremil radžo na postajo in ga varno spravil v voz. Uradnik je med vožnjo sedel zraven nosača. Ostale prostore so bili zavzeli Ramavarma, njegov tajnik in dva služabnika. Mahony se je natančno spominjal, da je eden izmed uslužbencev nosil štirioglat usnjen kovčeg. Opazil je tudi, da ga je postavil v sultanovo sobo. Razni pijani gostje so takisto stopali v voz, a kriminalna uradnika se jih nista upala zavrniti, ker nista imela takega ukaza. V Newarku je hrupna druščina zapustila vlak in radža je odšel v svojo sobo.
Po odhodu iz Newarka sta se Mahony in Cutler namestila v razglednem prostoru. Mahony je bil zaklenil sprednja vrata paradnega voza in spravil ključ v žep. Pol ure pozneje, ko je bil vlak baš prevozil most čez reko Raritan, sta slišala, da so se radževa vrata odprla. Mahony je pogledal na hodnik in videl, kako je radža, obležen v indijsko haljo, stopil iz svojega oddelka ter krenil v sobo gospe in gospodične Morvenove.
Čez dvaiset minut se je v spremstvu obeh dam znova pokazal in se z njima vrnil v svojo sobo. Uradnika sta mogla dokaj natanko ugotoviti čas, ker je bilo tik pred prihodom v Trenton. Ko je vlak zavozil na postajo, so se vsi trije spet pri-
kazali ter šli skozi razgledni prostor na vnanjo ploščad, kjer so sedli v naslanjače. Po nekaj minutah se je starejša dama vrnila noter. Omenila je. da je na ploščadi zanjo prevetrovno, in krenila v svojo sobo.
Tu je podpolkovnik Walkley vsakega posebej natančno izprašal, ali sta opazovali gospo Morvenovo kam je šla.
Od obeh je dobil isti odgovor. »Ne. Tega nisva smela. Za gostom njegove visokosti vendar nisva mogla tako očitno vohuniti.«
»Torej ne vesta zanesljivo, ali je šla v radžev oddelek ali v svojo lastno spalnico Vrata obeh prostorov so druga tik zraven drugih.«
»Ne.«
»Mislim, da to ni važno,« se je oglasil Lee. »Med obema sobama so spojna vrata. Ako je gospa Mor-venova mislila iti v radžev prostor, je imela, ko je bila tam, dovolj priložnosti, da je iz njegove sobe odklenila vrata.«
»Da, kakopak,« je priznal podpolkovnik.
Luke je stisnil zobe. Imenitna kriminaloga sta bila videti trdno odločena, da naprtita zločin ženskama, ki se nista mogli braniti.
Detektiva sta nadalje izpovedala, da sta ostala radža in gospodična Morvenova še kake pol ure na ploščadi, dokler ni vlak dospel na- severno postajo v Filadelfiji. Tedaj je Mahony stopil venkaj in dal radži spoštljivo razumeti, da se med vožnjo po velikem mestu ne bi bilo dobro javno kazati ljudem Sultan se je smejal in ni verjel, da bi mu grozila nevarnost, gospodična Morvenova pa je bila drugačnih misli in ga je pregovorila., da sta šla noter.
Na hodniku se je radža poslovil od nje in gospodična je stopila v svojo sobo.
»Kaj pa on?« je vprašal Lee.
»Njegova visokost se je za trenutek vrnil v razgledni prostor Bil ie kar najboljše volje in je rekel, da mu je žal. ker je bil proti nama tako oso-ren Obljubil nama je da bo drugo jutro vse popravil, nama voščil lahko noč in odšel v svojo sobo.«
Lee se je obrnil k detektivoma. »Vprašanje, ki ga zdaj zadam, je zelo važno. Premislita torej dobro. kaj odgovorita. Ali je radža zaklenil sobo, ko je stopil z damama iz svoje sobe?«
»Ne.« sta soglasno odgovorila. »Ni se ustavil, da bi vtaknil ključ v ključavnico. Tudi slišala nisva, da bi ga bil kdo obrnil in izdrl.«
»Dobro. Kako je bilo potem? Ali je zaklenil vrata, ko vama je bil voščil lahko noč in stopil v svojo sobo?«
To vprašanje sta potrdila.
Ko je bil radža legel spat, se je vlak še ustavil na severni postaji v Filadelfiji, na zahodni postaji v Filadelfiji, v Wilmingtonu in Baltimoru. V tem mestu je stal po voznem redu deset minut, ker so odklopili nekaj spalnih voz. Med posameznimi postajami sta uradnika zamenjavala drug drugega. Ta čas, ko je eden spal, je drugi sedel v razglednem prostoru in polagal pasianso Kadar se je vlak ustavil, sta oba bedela in vestno pazila, da ni nihče vstopil v paradni voz in iz njega.
»Kako sta to ugotavljala?« je vprašal Lee. »Jaz sem šel naprej in pazil na sprednja vrata,«
je odvrnil Mahony, »Cutler pa je stražil zadaj na razgledni ploščadi.«
»Toda med nostankom na kaki postaji je vendar kdo utegnil oHnreti okno na nasnrotni strani in ' skočiti na pločnik, ali komu kaj podati iz voza,« je Lee oporekal.
»To bi bilo seveda mogoče,« je Mahony mrko priznal. »A tudi sredi noči je na železniških postajah zmerom mnogo ljudi. Tak dogodek bi bili gotovo opazili.«
»Povsem gotovo to ni,« je Lee suho pripomnil. »Kje sta sedela s Cutlerjem. ko sta bila v razglednem prostoru?«
»Tisti, kdor je počival, je ležal na zofi, ki stoji nasproti zadnjih vrat. Drugi, ki je stražil, je sedel v naslanjaču na desni strani v pravcu vožnje. Med zofo in naslanjačem je stala mizica.«
»Ce ste torej sedeli v naslanjaču, ali niste vide-deli na hodnik, ki je vodil naprej?«
»Ne. Ta je na levi strani voza.«
»Torej je mogoče, da bi se bil kdo priplazil po hodniku in prišel do radževih vrat, ne da bi ga bila opazila.«
»Tega me ni bilo skrb, saj sem vedel, da je njegova visokost od znotraj zaklenil svoja vrata.«
»V razglednem prostoru sta spala dva služabnika. Kje sta ležala?«
»Za menoj, nedaleč od desne stene, če sem sedel v naslanjaču.«
»Sta kdaj vstala ?«
»Ne.«
»Kaj pa oni trije sluge, ki so spali v salonu? So ta čas hodili okrog?«
Vojni odmevi v listih
Notranji dogodki v Franciji in odnošaji z Nemčijo — Novo kupic en] e nemških čet na zapadu — Sodbe in ugibanja o pomenu bojev v Albaniji in v Afriki
Vichyjski poročevalec budimpeštanskega vladnega glasila »Pester Lloyd« poroča o razpoloženju francskega naroda in ga primerja z neurejeno reko, v kateri je včasih dovolj vode za vsako plovbo včasih pa premalo. V sedanjem mednarodnem razvoju je to razpoloženje izrednega pomena, kajti »francoska notranja politika je postala či-nitelj splošnega evropskega značaja.«
Berlinski poročevalec švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« razpravlja o krizi ki da se je pojavila v nemško-franco-skih odnošajih zaradi poslednjih notranjih sprememb v Franciji. Ta kriza bi se mogla rešiti tako pozitivno kakor negativno, kolikor gre za nadaljnji razvoj odnošajev med Francijo in Nemčijo.
Londonski poročevalec istega lista piše o angleškem tolmačenju zbiranja nemških čet v zapadni Evropi. Mogoče je, pravijo Angleži, da pripravlja Nemčija k^k udar ob atlantski obali Španije, mogoče pa je tudi da gre le za novo fazo živčne vojne. Vsekakor pa so Angleži zelo pozorni na Tanger, ki bi nasnroti Gibraltarju lahko postal zelo važno letalsko oporišče. Mnogi v Angliji končno ne izključujejo možnosti poskusa nemške invazije.
Vojaški strokovnjak švicarskega lista »Journal de Geneve« razpravlja o bojih v Albaniji ter prioominja, da bi bilo navzlic dosedanjim grškim uspehom preuranjeno govoriti o kaki »neposredni nevarnosti za Valono«.
List »Basler Nachrichten« objavlja uvodnik o odnošijih med Francijo in Španijo, ki jih smatra v dosedanjem položaju za prijateljske, ter sodi med drugim, da v Franciji »skora^ nihče ne pričakuje udeležbe Španije v vojni«, vsi pa da si žele, da bi »ju^a soseda ostala do konca nevtralna«.
Isti list v drugem članku piše. da je bilo globlje nasprotje med Lava^m in Petai-nom v tem da je prvi hotel sporazum z Nemčijo in napoved vojne Angliji z izročitvijo mornarice in oporišč, medtem ko je Petain le za sporazum z Nemčijo, ne pa za vojno z Anglijo, ker računa s francoskim javnim razpoloženjem.
švicarski list National Zeitung« iz Ba-sla pa objavlja uvodnik o bojih v severni Afriki, katerih pomen vidi predvsem v tem. da je za nekaj časa odložena izvedba
načrtov o zavojevanju Egipta. List odklanja domnevo, da bi imel angleški vrhovni poveljnik Wavell namen voditi sedanje akcije do popolnega zavzetja Libije. Po mnenju lista je Wavell začel sedanje operacije v Zapadni puščavi le za to. da bi zmanjšal italijanski pritisk na Egipt od zapada. Verjetno bo na tem področju kmalu prešel spet v obrambo podvzel pa ofenzivne akcije kje bolj na jugu, proti Abesiniji. Pričakovati je torej skorajšnje spremembe sedanjega položaja v Afriki *
Svojevrstnost puščavske bitke
Paul Gentizon. italijanski poročevalec »Gazette de Lausanne«. ki smo ga v zadnjem času zaradi njegovih informativnih pregledov že večkrat navajali opisuje v najnovejšem članku razvoj borb v severni Afriki. Ob zaključku piše med drugim:
»Ni še mogoče ničesar prerokovati Borba se nadaljuje Po nekaterih znakih se zdi, da je ogromna. Ako pomislite, da so se stotisoči Italijanov in Libijcev spoprijeli s stotisoči Angležev, Kanadcev Avstralcev. Novozelandcev, Afrikancev, Indijcev, ki jih podpirajo manjši oddelki Francozov, Čehov in Poljakov, lshko rečemo, da gre za pravo borbo narodov.
Britanski pritisk traja na eni strani še dalje, na drugi pa se stopnjuje italijanski odpor. Premikalni vojni, kakor si jo je bil zamislil general VVavell, postavlja maršal Graziani nasproti obrabno vojno. Prav gotovo je, da računa s postopnim izčrpanjem nasprotnika. Dejstvo je vsekakor, da se v puščavi — bolj kakor kjerkoli drusrod— vojska toliko bolj slabi, kolikor bolj se oddaljuje od svojih baz, in narobe. V tem je znabiti tudi težava za obe stranki, da bi na tem področju odločilno zmagali.
V ostalem je to pot prvič, da se dve evropski armadi, katerih vsaka šteje nekaj sto tisoč mož, borita na puščavskih afriških tleh. Strateg je tu postavljen pred nepopisan list. Zgodovina tudi ne pove veliko. Potrebna je torej previdnost v prerokovanjih. Pitka ni še zaključena. Verjetno je celo. da bo mogoče presoditi njene rezultate šele po tednih ali mescih.«
Predsednik vlade
k a Hrvatskem
Kakor smo že včerčii poročali, sa ie ministrski predsednik Dragiša Cvetk vič na Štefanovo pripeljal v Zagreb, od koder ie nato od el v Kupinec na dom k d-: M i-čku. Z njim sta šla tudi finančni minister dr. Sutei in mini-ter dr K nstoniin vič. Vsi trije so ostali pri dr Mačku na večerji nato so se oa vrnil: v Zagreb Včeraj so se z banom dr. Šubašič m odpeljali na lov v okolici Bož'akovine. kjer je zna-n banov nsko ve eposestvo.
Domovina Hrvatov
je Jugoslavija
Zagrebški »Obzor« razpravlja v oo žičnem uvodniku o notranjem političnem položaju. V Članku izraža željo, da bi bii tempo izgrajevanja banovine Hrvatske hitrejši in uspešnejši, nato pa nadaljuje:
»Hrvati pa moramo v sedanjih prilikah računati ? stvarnimi dejstvi. Med ta dejstva spada tudi naša skupnost z brati Srbi in Slovenci. Ta skupnost je posebno v današnjih časih najboljše jamstvo za ohranitev neokrnjenosti hrvatskih dežel. Lahko je graditi razne kombinacije brez odgovornosti pred narodom in zgodovino, še lažje je kritizirati in dajati dobre svete. Kdor pa pozna pravo stanje prilik okoli nas, ta se zaveda odgovornosti, ki jo nosi pred brdočnestjo za rodove, ki pridejo za nami. V sklopu Jugoslavije so zbrane skoro vse hrvatske dežele. V njenem okviru živi skoraj devet desetin hrvatskega naroda. V njej so naše zgodovinske teriorialne edinice, vsa naša največja mesta in vse, kar predstavlja moč hrvatstva.«
»Jugoslavija ne more obstojati brez Hrvatov, Hrvati pa tu a ne brez Jugoslavije. Za nas Hrvate ni boljše rešitve v interesu naše čiste hrvatske politike, kakor bivanje v tej državnih skupnosti. To je čisto matematično politični račun brez ozira na vse druge momente, ki govore v prilog državne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbi in Slovenci ne morejo nikdar predstavljati kake nevarnosti za obstoj hrvatskega naroda«
,,Hrvatska straža"
neha izhajati
Glasilo hrvatskih orgaar iramh kat /d-čanov kaker se sama naziva zagrebška »Hrvatska straža« naznani a v svoii božični številki, da bo nehala izhajati Namesto nje bo pričel izhaiat nov katouš^i dnevnik v Zagrebu ki oa ne bo nadaljeval njenih tradicij V č.anku. v Katerem se poslavlja od življenia pravi »Hrvat, ka straža« med drugim:
»Med Hrvati dos ei katolišk dnevnik še ni mogel opravljati tiste funkciie kakor bi sicer oi n'ega pričako ali N bomo razpravljali o vzrokih za to. O no em katoliškem dnevniku, ki bo pričel izha ati z novim letom, pravilo, da bo sta1- za niim vsa hrvatska kato'iškg iavn s' V političnem pogledu bo nov list š ok >-gruden in daleč od vsakega oart k : ariz-ma Pcsk"šal se bo zas:d at: med naiširši-mi sloji hrvatskega katriišk-ga Pudstva Obsoja' bo samo t^to. kar ie v nas; r t-stvu z na--ki katoMške cerkve V dne-mo politiko se n^ bo spuščal ter bo p-eoMšal presoio dno, nQ rx>*it:ke svobodni o ločitvi svoi;h č:tat?ljev V zu^aoii politiki bo skušal bit; čim boli obiekt:ven in s*, ne bo izpostavljal za nobene ideje. Pazil bo samo na interese cerkve in katoličanstva.«
O reformi medicinskega študija na Hrvatskem
»Hrvatski dnevnik« posveča dolg članek napove anim reformam na zagrebški medicinski fakulteti, katerih namen je, da bi se Hrvatski zdravniški naraščaj čim bolj približal in prilagodi) kmečkemu ljudstvu. »Hrvatsk' dnevnik« predlaga, naj bi spadala medicinska fakulteta v bodoče pod
nadzorstvo oddelka za narodno zdravje in ne več pod prosvetni oddelek kakor doslej. Žalitev o po reformah utemeljuje list takole:
»Medicinska fakulteta je prav za prav samo strokovna šola za vzgojo mladih zdravnikov, ki bodo pozneje delovali med narodom po navodilih in pod nadzorstvom oddelka za narodno zdravje. Sedaj na vzgojo in strokovno pripravo mladih zdravnikov ruma nobenega vpliva oddelek, ki jih bo pozneje v veliki meri zaposlil. Ukiniti je treba dvojni tir v hrvatski zdravniški organizaciji in službi ter izročiti vse posle, ki se nanaoajo na narodno zdravje, oddelku za narodno zdravje pri banski oblasti.«
Organ dr. Mačka dalje zahteva tudi reorganizacijo medicinskega pouka. V prvem semestru medicine naj se uvedejo obvezna predavanja o sociologiji in o ideologiji bratov Ra ičev. V splošnem pa je treba teoretična piedavanja čim bolj zredu-cirati, namesto njih pa razširiti praktično delo na klinikah.
Javna polemika
Eamcsto podtalne
Beograjski te nik »Napred«, je eden redkih srbskih listov, ki razpravljajo z določenega stališča o vseh peiečdh vprašanjih in formulirajo tudti svoje mnenje k tem vprašanjem, dočim večina listov ne zavzema nikakega stališča. V svoji zadnji številki razpravlja »Napred« o obravnavanju političnih vprašanj v srbskih, hrvatskih in slovenskih listih. Prihaja do zaključka, da slovenski in hrvatski usti posvečajo dosti več pažnje političnim vprašanjem, kakor pa srbski. Danes so največji srbski dnevnici »Politika«, »Pravda« in »Vreme« v glavnem sarno informacijski listi. Poleg tega posveča njihova informativna služba dosti večjo pokornost zunanjepol tičnim, kakor pa notranjepolitičnim zadevam. Kdor čita samo srbske liste, nehote misli, da srbsko javnost ne zanimajo notranjepolitična vprašanja. Nepoučeni tujc-c mora misliti, če čita srbske iiste, da je srbski narod politično povsem ravnodušen in da ga notranjepolitična vprašanja sploh ne zanimajo. To pa je samo vidc-z. ki ga je treba p r pihati načinu urejanja srbskih listov in pa na zor-stvu nad temi listi. Danes pa so priike take, da bi bilo nujno potrebno omogočiti, da bo tu i v tisku piOa dc ;iz-a poulična volja srbskega naroda, k se sedaj izživlja v obdki raznh tajnih letakov, za katere v veliki večini primerov rihčo noče odgovarjati. Za stvari, ki so objavljene v listih, pa je vselej vsaj približno mo. če ugoto\iti kdo za nje odgovarja.
Skrivsicstno ©zažje
Lavslovega jtačca
Bruseljski list »Nouvel Journal« dozna-va cd svojega pariškega uoj.snika na v-.l nje zanimive podrobnosti o La valovi izločitvi iz Petainove vlade:
I- oLudo za senzacionalne notranje spremembe je dalo baje potovanje znanega desničarskega poslanca in direktorja lista »Oeuvre« Marcela Deata v Vichy. Deat je v zadnjem času v svojem listu ponovno zelo ostro kritiziral politiko ln delo pravosodnega ministra Alibarta, notranjega ministra Peyrouthona ter prosvetnega ministra Chevaliera. Takoj ob svojem prihodu v Vichv je bil Deat aretiran. Pri zaslišanju je izjavil, da je mogoče francoski položaj bolj presojati iz Pariza kakor Vichy-ja, vsekakor pa je nedopustno, da bi bila Laval in de Brinon še nadalje stalno izpostavljena metanju polen pod noge, ko po svojem najboljšem prepričanju vodita politiko sporazumevanja z Nemčijo.
To zaslišanje je imelo za posledico, da je maršal Petain takoj pozval iz Pariza La-vala in de Brinova (zastopnika Petainove vlade pri nemški zasedbeni oblasti), čim sta prišla v Vichv, sta bila na seji vlade, ki je bila nalašč za to sklicana, izpostavljena strogemu zaslišanju, nakar se je Petain pod vtisom informacij svoje okolice
odločil za Lavalov o Izključitev lz vlade, medtem ko je bilo izrednemu poslaniku de Brinonu dovoljeno, da se vrne v Pariz k prenosu ostankov vojvode Reichstadtskega (Napoleonovega sina) v Panteon. De Brinon je takoj o vsem obvestil nemškega izrednega poslanika Abetza, ki se je takoj nato podal v Vichy. Nadaljnji potek dogodkov 1e znan.
Maršal Petain —
e&ina nada Francije
V švicarskem listu »Journal de Geneve« čitamo v uvodniku o pomeni Lnvalovega odhoda iz Petainove vlade med drugim: »Vsak nepristranski onazovak- mora priznati, da je maršal Petain daiifc kakor je že biti v trenutku pt-iaz* rešitel svoje države, njene edinosti m njene bi dočnosti. edina velika nada Francije Dovolj ie. ako si zamislimo kai hi b o iz Francije ako bi maršal nenadoma izpustil oblast lahko razumemo potrebo njegove sedarie navzočnosti.«
Prerod švedskega
narodnega duha
Posebni poročevalec švicarske a tra l-coskega lista »Gazette de Lau anne« objavlja iz Stockholma daljše P smo. v katerem prikazuje prerod Šved k?ga narodnega duha in švedske sam zavest* v poslednjih mescih. Poročevalec piše med drugim:
»Onemu ki bo nekoč pisal zgod vino moralnega razvoja na Sved-kem m d sedanjo vojno, bo mesec november 19 tn nudil zanimiv pogled na shojeno pot Pozornemu očesu namreč ne more uiti globina spremembe ki se ie izvršila v švedski miselnosti od izbruha sovražn-sti da'ie Za to ie več dokazov Nai na orvem mestu navedem državno obrambno oosoiPo ki ie vrglo 794 milionov švedskih k'on /nad 10 miliiard d;naHevV to ie za 300 milijonov kron več kakor ie bilo oo raz-
pisu predvideno, nadalie proslavo obletnice smrti Gustava A_o.fa v Lfit^enu (umrl 6. novembra 16321 zaklji č.-k razstave narodne obrambe 15. novembre tega leta ter končno proslavo obl taice smrti druge ~a velikega rar dnega heroja. Karla XII.. Id le umrl v Fre1er:i\S-haldu 30 novembra 1718 Vse te pros a-ve so nudile leoo priliko za izkazanie švedskega narodnega duha in švedske narodne zavednosti.«
Drugi št: Sla jev proces v Zagrebu
Zagreb, 27. dec. o. Danes se je pred
okiožnim sodiščem v Zagrebu pričela ponovna razprava preti Ljubomiru Beloševi-ču ki je bil v prvem procesu zaradi umora univ. prof. dr. šuflaja obsojen na 5 let ječe, češ da je zapeljal oblasti v zmoto gle-ce povzročitelja umora in storil vse, da bi ne megle ugotoviti pravega morilca. V prvem procesu je bil kot izvršitelj umora obsojen Branko Zwerger na dosmrtno ječo. Njegovo obsodbo je k asacijsko sodišče potrdilo, dočim je obsodbo Beloševi<-a razveljavilo ker je bil obsojen za dejanje, za katerega sploh ni bil obtožen. Kasacij-sko sodišče je zato odredilo ponovno razpravo proti Beloševiču v smislu obtožbe. Obtoženega Beloševiča je tudi pri ponovni razpravi zastopa! beograjski odvetnik Uroš Bijelia. Kakor v prvi razpravi, je Beloše-vič tudi danes izjavil da se ne čuiti niti najmanj krivega. Izpovedal je, da pokojnega profesorja dr šuflaja sploh ni poznal ali pa kdaj čul kaj o njem temveč je zvedel zanj šele po umoru Na kraj umora je prišel le po naključju in ko je videl ležati na trotoarju človeka je stekel k prvemu telefonu v gosti 'no Bednjanca ter pozval na pomoi reševalce šele kasneje je zvedel da je bil napaden univ. prof. dr- šuflaj. Razprava se bo nadaljevala
Sokolstvo
Novomeška župa
Najmanjša sokolska župa v dravski banovini ima svoj sedež v Novem mestu in obsega novomeški srez in južno polovico krškega, četudi tamkaj prav za prav m nobenega velikega naselja ter je Novo mesto v vsem okolišu največji kraj, šteje župa vendar 14 društev in 7 čet, ki imajo skupaj 824 članov in 360 članic. Središčno društvo Novo mesto ima 259 članov in 144 članic, 38 naraščajnikov ln 42 naraščajnic, 62 moške in 42 ženske dece, torej skupno 587 pripadnikov, t. j. 12.8% vsega mestnega prebivalstva.
V vsej župi je 224 telovadcev in 85 telo-vadk; izmed njih deluje 46 vaditeljev in 26 vaditeljic požrtvovalno pri vodstvu posameznih telovadnih oddelkov, ki izkazujejo 171 naraščajnikov, 110 naraščajnic m 301 dečka m 262 deklic med deco.
četudi majhna po številu pripadnikov, je novomeška Sokolska župa agilna in izvršuje svoje naloge tako, kakor to pristoja. Svoječasno je štela tudi še belokrajinsko okrožje med svoje edinice, toda po ustanovitvi župe Karlovac leta 1930. je to okrož
je pripadlo Karlovcu.
*
Z božično Številko je »Sokolska volja« zaključila svoje četrto leto izhajanja. Ta številka objavlja prvenstveno poročila lz mnogoštevilnih sokolskih društev širom Slovenije o proslavah prvega decembra in o drugih dogodkih v sokolski sredini. Tudi uvodnik je posvečen temu predmetu in ugotavlja, da se je sokolstvo nad vse potrudilo, da so bile manifestacije na dan praznika zedinjenja čim sijajnejše. Brat E. Gangl je posvetil globoko občuten članek spominu br. dr. Toneta Jamarja, bivšega predsednika saveznega zdravstvenega odseka ter
navdušenega sokolskega delavca v Skofji Loki in Ljubljani. — »Sokolska volja« bo v bodoče zaradi izrednih razmer izhajala mesečno trikrat, na kar opozarjata uredništvo in uprava svoje mnogoštevilne čita-telje in naročnike. Nameravana je vadi-teljska in mladinska priloga, ako bodo za to ustvarjeni potrebni pogoji. List toplo priporočamo!
Mesec sokolskega tiska pričenja s prvim januarjem in bo trajal do konca mesca Bratje to sestre, storite povsod svojo dolžnost napram sokolskemu tisku. Pridobite mu novih podpornikov to naročnikov to poskrbite, da bodo naši listi tudi po gmotni strani rešeni skrbi, saj ae morajo vzdrževati sami!
Koledarček sokolske mladine je v tisku to bo te dni dogotovljen ter razposlan naročnikom. Uredil ga je br. Janez Poharc, starosta Sokola v Zgornji šiški. Izdajatelji opozarjajo bratska društva da še niso prejeli vseh naročil za ta koledarček, ter jih prosijo, da se požurijo. želijo ga čim prej razposlati vsem naročnikom to br. društvom, da ga bodo razdelila med svoj naraščaj. Posamezni izvod stane dva in pol dinarja to se naroča v upravi »Sokolske volje «v Ljubljani.
Sokol n. v Trnovem ae bo s svojimi prijatelji poslovil od letošnjega leta na svojem silvestrovanju v prostorih novega doma. Vabljeni vsi, ki žele z vedrim nasmehom in korajžo stopiti na prag novega leta.
Sokolsko društvo Ljubljana Ul. je za Miklavža obdarovalo 120 moške to ženske dece, polovico izmed njih tudi s toplim perilom in obleko. Društvo se sckolstvu naklonjenemu občinstvu to uglednim tvrdkam ki so s svojimi prispevki omogočili to akcijo bratsko zahvaljuje.
Iz žlvlfenja deželi
lz Zagorja
z— Uspej k°ncert mladinskega pevskega zb°ia. žal je lahko vsem, ki se niso udeležili glasbene akademije zadnjo nedeljo v Sokoiskem domu. Pester spored je bil prav dobro izveden, saj so naši mladi siavčki peli tako prisrčno in tako z zanosom, cia smo bili vsi ponosni na naš pevski naraščaj. Trud, ki ga je imel pevovodja g. učitelj Culot z okrog 40 mladimi grli, le ni bil zastonj Vsekakor je bilo mnogo dela in potrpljenja, preden so naštudirali 20 točk spore a. Vsem poslušalcem je iz srca govorila dcklica, ki se je zahvalila pevo-voJji, da je vzdramil zakopane talente. Dobro se je izkazal tudi m a-.linski orke-ster pa vsi ostali izvajalci. Le tako naprej pa bo tudi naš levir zaslovel v pesmi in glasbi!
z - Pomnil ?kanje n:"kf ;n soli. P. ebival-stvo upravičeno vprašuje, zakaj pr nanj-kuje kružne moke in soli. V tukajšrjih m in h je za nekaj vagonov pj. niče, pa je ne smejo mleti, čeprav moke ni. Nekateri trgovci imajo že nekaj mc~eeev naročenih več vagonov moke iz Vojvodine, a jo zaman urgirajo Nekaj bo treba ukreniti da prebivalstvo ne bo ortalo brez 1; i:ha Tanko velik je križ s s-ljo. Priman "kovati je je začelo ravno pred prazniki ko so mnogi klali p'aš;če Trgovne očitno ne do'e dovolj soi. kei strankam Dr"d*rii"io le majhne količine Ofclastva naj bi stvari posvetila nekaj več pozornosti.
Iz Brežic
br— Nova luč. Po dolgotrajnih intervencijah pri vseh odločujočih činiteljih so korčno v nedeljo 22. t. m. vendarle prvič zažarele električne žarnice v Krški vasi pri Biežicah. Ker občina sama ni zmogla velikih stroškov za napeljavo elektrovoda, se je na pobudo nekaterih napre n'h ljudi setal cdbor, ki si je nadel na ogo. da čimprej dobi Krška vas električno luč, odnosno. da se novozgrajeni elektrovod priključi KDE. Z uresničenjem te naloge je zdaj ustreženo večletnim željam tamkajšnjega prebivalstva.
br— Poleg merjascev dela Škodo Se zajec. Mraz, ki je potisnil živo srebro v toplomeru skoraj na 25 C pod ničlo, je prisilil zverjad v bližino naseljenih krajev, ker le-tu je še mogoče, da dobi hrane. Neki gospodar iz Vel. Doline Je pripovedoval, da je zadnjič, ko je šel preko Vel. Cirnika v Brežice, srečal dva merjasca, ki sta jo ko- j lovratila po vezni cesti nJemu nasproti. | Kam sta merjaca potem o šla, ne ve. sicer pa nI hotel povedati, ali sta mrcini zbežali v snežno goščavo ali on proti Breži-
cam. Ce mraz ne bo ponehal, bodo začeli
merjasci v večjih trumah iskati hrane v bližini naselbin to napadati shrambe živil in ljudi. — Kmetom de-ajo škodo po sadnih vrtovih tudi divji zajci, ki so uničili v tem mesecu pri nekem sadjerejcu v Globokem že p.eko 500 mladih sadnih drevesc. Kdor epazuje trte po naših vingoiodnih goricah, bo uvidel, da je lačni zajec tudi tu napravil mnogo ško^e. Kmetovalcem m vino-giav.nikom, ki so zaradi slaLe letine že itak močno oškodovani, uničuje rast še divjačina, ki se baš letos javlja v velikem števhu
Iz Gornje Radgone
gr— Lepo usp< oi su.vL.iska uoztčnica. So-
je pi iredil 22. t. m. svoji mladini to revnemu članstvu božičnico. Starosta br. Mavrič je spregovoril o pomenu te prireditve zlasti v sedanjih težkih časih, bodril s 'kolsko mladino k disciplini to skupnosti, obenem pa izrekel zalivalo vsem darovalcem. Za pester spored je pripravila s. Pri-stovčeva poseben prizorček, ki je dal celi prireditvi pomembno obeležje. Po razdelitvi daril je bila dcca pogoščena s toplim čajem in pccivom.
gr - Modernizacija Gor. Radgone. Ko so / letošnjem avgustu bila dokončana tlako-valna dola bano\ inske ceste skozi Gor. Radgono. je pričelo tujskoprometno in olepševalno društvo s preurejevanjem obcestnih prestorov, planiranjem in napravo novih pločnikov. Naš obmejni trg je dobil popolnoma druro lice, zlesti ko je občina izpolnila električno omrežje s primerno ulično razsvetljavo.
gr— Velko vinsko klet namerava zgraditi G-mjeradgcnska vinarska zadruga na stavbeni parceli tako zvanega Kreftovega posestva.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 28.: Ugrabljene Sabinke. Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 29. Ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzooi. Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 30.: zaprto. Torek, 31. ob 21.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja v dr«mL »Mali lo r d« je predstava, ki je namenjena zaradi svoje vzgojne vsebine mladini med 8. ta 14. letom. Zmaga mehkosrčnega in plemenitega, otroka nad trdoerčnlm dedom je poikazana na prikupen ln vzgojen način. — »Krog s kredo« Je visoka pesem materinske ljubezni, ki je zmožna največje žrtve in pokaže vse zmagujočo moč srca nad hladnim ln računarskim razumom in spletka rst v om.
Na SilvestiOvo bodo igrali zabavno igro, ki je namenjena predvsem smehu in krat-kočasju in ki jo je napisal naš popularni humorist Fran Milčinski. Igra nosi naslov »Cigani« in ima tri dejanja Okrog ujete ciganske tolpe ki uide. so nanizani veseli dogodki to konflikti iz provincialnega življenja.
OPERA
Sobota. 28.: Friderika. Red B. Gostovanje člana zagrebške opere tenorista Josipa Gostiča. Drevi bo gostoval tenorist Josip GosHČ v partiji Goetheja v Leharj®vi Spevoigri »Friderika«. Naslovno partijo bo pela Sonja Ivančičeva. Opozarjamo na Izredno zanimivi libreto. Nadalje bodo peli M. Sancin, B. Sancin. Barbičeva, Zupan, Poliče-va, Rakarjeva, PLanecki i. dr. Dirigent D. Žebre, režiser E. Frelih.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 29 ob 16.: Princeska to pastirček.
Popoldanska predstava. Torek, 31. ob 20.15: Gospa ministrica. Premiera.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 28.: Nenavaden človek. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja. 29. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Priredi I. dekliška meščanska šola. Ob 20.: Habakuk.
Objave
Ravnateljstvo IL deške meščanke šale ▼ Liubljani-Bežigrrad javlia vsem dijakom zavoda tužno vest. da ie nag"o preminil gospod ravnatelj Pečjak Rudolf. Poorab bo v nedeljo ob 15. iz kapelice Sv. Andreja na Žalah. Vse dijake vljudno vabim da se udeleže pogreba. Zbirališče ob pol 15. pred Žalami. Za ravnateljstvo: Lajovie Albin.
Ne pozabite na Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola! (—)
Tradicionalno silvestrovanje »Ljublj3«-skega Zvona« bo tudi letos v dvorani hotela Miklič. Poskrbljeno je za vse in za vsakega da bo dosti smeha to zabave.
Najlepši zaključek leta boste imeli, ako se udeležite silvestrovanja v veliki dvorani Kazine. Pevsko društvo Slavec ima na sporedu odlične operne in koncertne pevce in pevke. Izbrane pijače in zakuske. Vojaška godba. Posebna atrakcija bo godba v baru. Vstopnina 10 din.
Iz društva mariborskih upok°jenoev. Za delno omiljenje bede je društveni odbor za božične praznike razdelil med revne društvene člane 6000 din v gotovini in več paketov blaga za perilo itd. Vsem društvenim članom pa Iskreno želi srečno novo leto 1941. — Odbor.
V počastitev spomina pokojnega dr. Mi-ljutina Zarnika je daroval g. dr. Fran Novak, minister v pokoju, 200 din za Ju-goslov. akad. podporno društvo na univerzi v Ljubljani.
Kinematografi
Ptuj. Zvočni kino predvaja danes v soboto ob 20. to jutri v nedeljo ob pol 16.. pol 19. in pol 21. uri velefilm »Kavarna Metropol«- Za dodatek filmski žurnal.
Jesenice. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Kozaška kri«. Med dodatki tudi kulturni film in vojni tednik. — Sledi za novo leto velefilm »živio! Očka sem«. (—)
D
Sobota, 28. decembra.
Ljubljana: 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vesele plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Napovedi, poročila. — 17: Otroška ura (gdč. Manica Komanova). — 17.30: Domač pozdrav (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Nabožna glasba. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25; Nac. ura. — 19.40:' Poskočni napevi (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan večer za konec meseca: šale, petje, godba. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Klavirska harmonika (g. Jože Povše).
Beograd 19.40: Reportaža z dežele. — 20.30: Prenos iz Valjeva. — 22: Lahka glasba — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Narodne pesmi.
—	20.30 Komorna glasba. — 21: Orkestralni in pevski koncert. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 18.30: Koncertni večer.
—	Sofija 19.50: Lahka glasba. — 20: Pevski večer. — 21: Koncert solistov in orkestra. — 22: Bolgarske pesmi in plesu
—	Berlin: 19.10: Pester glasbeni spored.
—	21.10: Drobne melodije. — 23.10: Nočna oddaja — Rim 19.30: Koncert orkestra. — 20.30: Violinske skladbe. — 21.15: Vesela muzika

t
UČITELJSKI ZBOR n. DESKE DRŽAVNE MESČANSKE SOLE v Ljubljani
objavlja tužno vest, da je nenadoma odšel v večnost njegov ravnatelj
Rudolf Pečjak
pisatelj, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje itd.
Na njegovi zadnji poti ga spremimo v nedeljo ob treh popoldne iz kapelice sv. Andreja na 2alah, na pokopališče Sv. Križa.
ŠPORT
Bab na sprejemnem izpitu pri Iliriji
Podrobnosti o prvem srečanju med državnim prvakom in novo pečenim plavalnim iigašem — v Beogradu
Kakor bo našim čitateljem gotovo še v spominu, je preteklo nedeljo — v znamenju ureditve odnošajev v vrhovni plavalni organizaciji in v zvezi s sprejemom predstavnika srbskega plavalnega športa, beograjskega kluba Boba med ligaške klube — gostovala v Beogradu zelo nepopolna plavalna ekipa SK Ilirije, ki je tamkaj znuigaia s 45 : 33 točkam. O prireditvi smo na kratko poročali že v zadnji številki ponedelj-skega »Jutra«, o nekaterih podrobnostih i< ga mitinga pa nam pišejo še (dopis smo morali deloma skrajšati, ker je moral zaradi praznikov čakat. žt ii- Uaj dni na objavo): Čeprav je L b iz enega predmeta padel, je izpit zai:Wv>ijiv-o prestal. Rezultati s tega tekmovanja i. u di.jejo vso pravico sodelovanja v c.i. . ne m ligaškem prvenstvu. Le za progo . .0 m prosto njihov tekmovalec Kneževič, ki je nastopil kot nasprotnik našega rutiniranega Mihaleka, še ni dorastei svojim tovar.šoin v ostalih ligaških klubih. S prav za. prav obupno slabim rezultatom je Mihalek bil vendar še kar 20 metrov pred njim na cilju!
Kakor so rezultati na 400 m prosto bili bolj ko p prečno slabi, tako pa je beograjsko plavalno tekmovanje močno odjeknilo po vsej državi po prav dobrih časih obeh pivoplasiianih na 200 m prsno, ki postavljata našega Ilerzoga in znanega beograjskega univerzalnega športnika Bije! k-a v prvo vrsto vseh pisnih plavačev v državi. In — kakor sta kvalitetna rezultata, tako je bila tudi športno na višku tekma obeh velikih protivnikov. Bolj ko je šlo proti cilju, bolj dramatičen je postajal boj, ko je Herzog centimeter za centimetrom zmanjševal naskok, ki si ga je v prvem delu pridobil fizično močnejši Bije-lie. Za dve desetinki sekunde je Beograj-č bil boljši od odličnega Slovenca in s prav tako minimalno še za polovico manjšo razliko ene same desetinke je v borbi za tretje mesto izgubil proti Bobovcu Pa-ruču drobni Brozovič v kar dobrem času za svoj pivi nastop.
Malo jih je bilo, ki so pri točki 50 m prosto računali z zmago dr. VVilfana, prav gotovo pa ni bilo nikogar, ki bi bil v naprej prisodil Peihanu zadnje mesto. Rezultat je bil prav tako nepričakovan kakor razveseljiv, ker smo se prepričali, da Wil-fan še dolgo ni in ne bo za med staro železo, kamor so ga mnogi že defenitivno prišteli — pa čeprav rezultat, ki ga je na tej progi postavil, ni kaj sila dober. Neuspeh je Pelhan najbolje obrazložil on sam: slabo sem starta! in hoteč nadoknaditi to, kar sem izgubil pri skoku, sem pričel mlatiti in natepavati, pa ni šlo nikamor.
Razočaranim gledalcem, ki so po časopisnih reklamah pričakovali od njega ču-
dežnih podvigov, se je Pelhan oddolžil hrbtnem plavanju, kjer je brez prave konkurence in povsem nevajen neobičajne dolžine plavališča dal skoro svoj najboljši le tošnii rezultat v brezhibnem stilu. Skoraj enako brezhibno in dobro je absolviral tudi svoj del v štafeti, čeprav je to bila že njegova tretja proga v pičli dobi komaj ene ure. Dosegel je skoraj enak rezultat kakor v solo točki in prinesel prednost, ki je povsem zadostovala za zmago štafete.
štafeta je bila namreč zelo zanimiva in dosti napeta. V njej je Bob pokazal zavidljivo dobro kvaliteto svojih treh najboljših plavačev v vseh stilih in doseženi rezultat ga postavlja koj za reprezentanco in Ilirijo. Še lani bi bil nedeljski Bobov rezultat nov državni rekord, za več kakor sekundo boljši od starega, ki ga je šele le tos sepetembra v Szegedu izboljšala jugoslovenska državna reprezentanca.
V vseh ženskih točkah sta Ilirijanki Wer-nerjeva in Finčeva zmagovali, kakor sta hoteli. Kvalitativno je bil edino dober rezultat Finčeve na 100 m hrbtno, kjer ji je šlo za to, da popravi »slab vtis«, ki ga je zapustila 14 dni prej, ko je nastopila na propagandni prireditvi v Beogradu in je jedva zmagala z desetinko sekunde razlike. Na videz najtežje delo pa je imela Wer-nerjeva v prsnem plavanju, kjer se je je njena nasprotnica nekaj časa dobro držala, nato pa sigurno ostala za njo.
Lepa prireditev, ki jo je izpopolnil še dvoboj dveh beograjskih klubov Brdjanina in Buska, je bila v dobri uri končana — nemalo po zaslugi starterja, našega starega znanca dr. Kordeliča, dokaz, da bodo tudi v Beogradu našli sposobne ljudi za organizacijo in vodstvo ligaških tekem. Prav brez potrebe se je končala z defecitom, ker je zaradi skromno odmerjenega prostora neznatno število sedežev bilo prodanih po prenizkih cenah, kakor so bile cene prenizke tudi za stojišča. Prav tako smo vsi imeli vtis, da so le prezgodaj zaprli blagajno in bi bili lahko prodali še nekaj vstopnic, če bi bili prostor za gledalce nekoliko priredili in pripravili.
Z razliko 12 točk so naši tekmovalci dobili dvoboj z Bobom. Morda se bo komu zdela taka razlika za državnega prvaka premajhna, pa čeprav je nastopil nekom-pleten. Vsakemu takemu bi priporočili, da Bobove kvalitete ne podcenjuje, da pa tudi vpošteva, da je dvoboj sicer res obsegal osem disciplin, da pa sta na šestih od teh osem nastopila samo po dva tekmovalca, t. j. po eden za vsak klub.
Prireditev je v vsakem pogledu uspela — največjo vrednost pa ji daje, da je po dveh desetletjih vendarle vzpostavila tesnejše odnošaje med našo prestolnico in metropolo jugoslovenskega plavalnega športa, slovensko Ljubljano.	—šič.
Sfs-0
za
Drsalci in hokejisti SK Ilirije bodo v četrtek 2. januarja nastopili v veliki večerni prireditvi, katere izkupiček je namenjen za pomoč najpotrebnejšim
Zima z vsemi svojimi lepotami in strahotami gospodari neusmiljeno. Mnogi so se razve se ali njenega prihoda, zlasti brezskrbna mladina, mnogim (in teh je velika večina) pa je zima prinesla novih skrbi in težav. Reveži stradajo in zmrzujejo. Najvažnejše vprašanje sedanjih dni postaja: Kje dobiti najpotrebnejše, hrano, obleko, obutev in kurivo? Najpotrebnejšim skušajo razna dobrodelna in druga društva, ustanove in posamezniki pomagati na razne načine. Za »Zimsko pomoč« tem revežem žele po svojih močeh doprinesti tudi naši požrtvovalni športniki. Drsalci in hokejisti SK Ilirije bodo prihodnji teden v
večerni prireditvi pokazali svoje znanje. Nastopili bodo: najboljše drsalke in drsalci s Silvo Palmetovo in Emanuelom Thu-mo na čelu. Predstavili se nam bodo v izbranem programu, nato pa bosta dva iliri-janski hokejski ekipi prikazali v medsebojni igri lepote in privlačnost te najhitrejše igre.
Športno občinstvo, ki ve in zna ceniti požrtvovalno delo športnikov, pa naj s številnim obiskom pokaže razumevanje in pripravljenost, pomagati s svojim obiskom našim številnim najpotrebnejšim revežem, prireditev bo v četrtek 2. januarja na drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom.
C £ N E MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enKratno pri atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. kl iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din o.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajar.jt aaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ■slovov Naimaniši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Vsaka beseda 2 oln; davek 3 din za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesek 20 din
Pri Putrihu
danes in jutri ples Vsi vabljeni!	34083-18
' rili J
Seseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje laslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Upravitelja
za gozdno veleposestvo, mlaišega s strokovno šolo in samostojno prakso, ki ima veselje do lova in je zmožen samostojnega vodstva polnoiarmenika. takoj sprejmemo Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjih služb in zahtevkov pri prostem družinskem stanovaniu, kurjavi. razsvetljavi in deputatu it treba poslati na ogl odd lutra pod »Centralna lega« 33680-1
Prodajalka
izvežbana v trgovini kovčegi. ročnimi torbicami, aktovkami itd. se sprejme z Novim letom ali tudi malo pozneje Bočno pisane ponudbe ood šifro »Usnjata ea lanterija« na ogl. odd •Jutra.	33481 -1
Dva mesarska
pomočnika
dobra, sprejmem, Nastop takoj. — Bencina Jože. černetova 25.
34075-1
Beseda 1 din. davek 3 I Bese(,a 1 ain_ davPk 3 din za šifro ali dajanje , dln> ^ šlfP0 all dajan]e naslov din Najmanjši nasl:>v 5 din NaJmanjSi
znesek 20 din
Postrežnico
mlado, pošteno, iščem. Od 7. do 15. popoldne. Naslov v vseh posl Jutra.	34095-1
Vsaka beseda 50 par, da vek 3 din, za šifro ln dajanje naslova 5 din ajmanjši znesek 17 din
Natakarica
=.-Dosobna. govori nemško in hrvaško, zmožr.a kiavclje, i f-e shlžbo kjerkoli. Krista Kopar, St. Vid nad LJubljano.
34093 2
Oskrbnik
poročen, vešč v vseh panogah kmetijstva in vinogradništva Išče slu-;be. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pošten«.	34102 2
V nekaj vrstah
Kaj Je novega med hokejisti
V zelo skromnem športnem sporedu minulih praznikov moramo naknadno zabeležiti še dve hokejski prireditvi, ki jih je imel Zagreb pretekli četrtek na drsališču ZKD. Dopoldne so tamkaj igrali Karlov-čani, in sicer moštvo KSU proti Mara-tiionu, v kateri tekmi so Zagrebčani zrna-gali s 5:1. Kakor pišejo, igra obeh moštev v tej tekmi ni bila na posebni višini. Popoldne so na istem igrišču nastopili še drugi zastopniki hokeja na ledu iz Kar-lovca, in sicer člani Primorca proti ekipi ZKD. Tekma je ostala neodločena s 3:3, kar je vsekakor za goste lep uspeh.
Prihodnjo večjo hokejsko prireditev bo Zagreb imel že jutri, ko bo tamkaj v re-vanžo za nedavno gostovanje Haška v Ljubljani nastopila hokejska ekipa SK Ilirije. V okviru tega drsalnega sporeda, ki bo trajal vse popoldne na drsališču ZKD, bodo nastopili posebej tudi nekateri najboljši drsalci iz Ljubljane.
Kakor pišejo zagrebški listi, je hrvatska drsalna zveza v pogajanjih, da bi hokejska reprezentanca Zagreba gostovala v dnevih 8. in 9. januarja v Beljaku in Celovcu. Ne vemo, kako daleč so ta pogajanja napredovala, mislimo pa, da bi moral zadnjo besedo o tem, kdo naj zastopa naš mladi hokej na ledu izven državnih meja, izreči zadnjo besedo vrhovni drsalni savez, ki mora v vsakem primeru bdeti nad prestižem te športne panoge v inozmestvu, nikakor pa ne dopustiti, da bi posamezni klubi ali recimo tudi mestne reprezentance sklepale reprezentančne nastope, kakor bi prav ugajalo.
bodo imeli z njim Zagrebčani, ki se pripravljajo na njegovo gostovanje v teku meseca januarja, zelo težko delo.
BSK in Gradjanski sta se nedavno dogovorila za dve medsebojni tekmi, ki naj bi bili to nedeljo in teden dni pozneje izmenoma v Beogradu in Zagrebu. Kluba sta se zaradi zime in nevarnosti, da bi bili prireditvi slabo obiskani, odločila, da bosta dogovorjeni srečanji nadoknadila o primernejšem terminu.
Na občnem zboru tableteniške zveze kraljevine Jugoslavije, ki je bila že preteklo nedeljo v Zagrebu, so bili razen hrvatskih delegatov navzoči samo predstavniki slovenskih klubov, medtem ko Srbi niso poslali nikogar, temveč samo brzojavko, da sploh ne priznavajo delovanje tega saveza, ker nima potrjenih pravil niti pravice obstoja. Na občnem zboru je bilo precej hude kritike o delovanju v preteklem letu, ki so jo v glavnem izvajali predstavniki slovenskih klubov, nazadnje pa je bilo sklenjeno, da bo do nadaljnega izvoljena začasna uprava. Delegati narodnih zvez bodo imeli to nedeljo konferenco, na kateri nameravajo rešiti vsa sporna vprašanja, potem pa bo najdalje v roku mesec dni sklican izredni občni zbor za dokončno izvolitev savezne uprave. V sedaj izvoljenem začasnem upravnem odboru zavzemajo Slo venci po eno podpredsedniško in odborni ško mesto ter eno mesto v nadzornem odboru. Delegat STTZ je na koncu občnega zbora izjavil, da bodo vsi zastopniki vseh tableteniških klubov v primeru, če do 2D. t. m. Srbi ne bodo pristali na sodelovanje, uredili vse dosedanje spore brez njih.
Na Dunaju je bila v četrtek odigrana zanimiva mednarodna nogometna tekma, • I^V/JV« A	X V/UU » ilV V^VUUl JUflll I kJV
ki je prinesla Madžarom podobno katastro- { aktivne igralce, da v najkrajšem roku vr-
SK Mars. V ponedeljek, dne 30. t. m. ob 20. bo odborova seja v gostilni Krek, Poljanska c. 55. Prosim vse gg. odbornike, da se sigurno udeleže te zelo važne izredne seje. Tajnik I. — Ponovno opozarjam vse
fo, kakor so jo morali pred kratkim Hrvati doživeti v Budimpešti. Madžarski prvak Ferencvaros je tamkaj igral proti Rapidu in izgubil tekmo z nič manj kakor 1:6 (1:2), pri čemer je vredno omeniti, da je imel avstrijski strelec Binder še izredno smo!o in je samo čudno, da še nekaj njegovih strelov ni našlo poti v mrežo in poraz Madžarov ni bil še izdatnejši. Po tem nastopu Rapida se mora računati, da je to nekdaj slavno nogometno moštvo Rapida trenutno spet v odlični formi in
nejo dobro in slabo klubovo opremo zaradi popravil in pregleda inventarja. Načelnik.
Hokejiste-začetnike bo sprejela SK Ilirija in priredila zanje začetniški tečaj. Vsi od 15 do 18 let stari, ki imajo veselje do te igre in obvladajo osnovne like (prestopanje naprej in nazaj v obe smeri itd.), naj se javijo v ponedeljek 30. in torek 31. t. m. od 10. do 11. ali od 14.30 do 16. na drsališču SK Ilirije pri gg. žitniku ali Erženu. Vsi udeleženci tečaja bodo deležni na drsališču posebnih ugodnosti.
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Posteljno perje
po din 10 in 14, čehano perje din 25, 35 55, gosje perje od din 80, 100. 140, »Puh'< 250, 300, 350 d-.bi te pri Luks A, Osijek, Desatičlna 31. — Vzorci brezplačno.	33029-6
4 Nikclanode
20 40 cm, prodam. Robot, Smartinska 10.
34070 6
Okna
stara, brez »oberlihtov*, 2 kom. 150>125, 2 kom. 100 >: 125 proda — ž i rov nik, Kožarje. Cena po dogovoru.	3-5087-6
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aii dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Instruiram
za nižjo gimnazijo temeljito. posebno jezike Naslov v vseh popi Jutra.	34097 4
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Radio
-Radione«. v izvrstnem stanju, ugodno prodam Naslov v vseh posl Jutra.	34098-9
Beseda 1 din. davek 3 din. za Šifro ali dajanje naslov 5 din Najmaniš' znesek 20 din
»Realiteta«
zavod za nakup ln pro dajo nepremičnin je samo v Ljubljani. Prešer nova ulica 54-1. Telefon 44-20.	279 20
znesek 20 din
Posojilo
dajemo našim članom in varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom<. Ljubijna. Dvor Jakova 8. Iščemo pover ienike
199-16
Vložne knjižice
Prekmurske banke d d v Murski Soboti kupimo Bančni komanditnl zavod. Maribor Aleksan drova 40	33542-16
Tovarniško poslopje
tik železniške postaje pripravno za kakšno in dustrijo, prodam ali pa sprejmem družabnika, ki bi imel na razpolago gotovino in Idejo za ustanovitev rentabilnega podjetja. Tozadevne dopise je poslati na ogl odd. Jutra poo šifro »Uspeh«.	34057-20
Zavod
proda hišo v Mostah, na obroke, za ceno 165.000 Ponudbe v ogl. odd. Ju tra pod »Potrebno 60.000 34089-20
Hišo
prodam v Sliki blizu stare cerkve za 190.000 din. Ponudbe na oglasni oad. Jutra pod »Sta ra cena«.	34090-20
Kupim
hišo v Ljubljani ali okolici za 60.000 din, s hipoteko tudi večjo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj kuDim« 34091 20
Beseda 1 din, davek din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Gostilno
oddam s 1. Jan. 1940 na odstotke, v veliki občini v Bački, agilni, lepi gospodični. kapital ni potreben. Gostilna Kohl, N. Vrbas, P&šičeva ul. št. 102.	34094 19
Natakarica
ki bi vzela gostilno na račun, dobi takoj mesto. Gostilna Loskovšek, Celje, Mariborska cesta 36.	34101-19
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vsakovrstno
zlato, briljante
in srebro kupuje po najvišjih cenah A. 3O2I0. LJubljana, Frančiškan -ka ul. 3.
95 34
Svinjske kože
kupuje p-, najvišjui dnev nih cenah J. Lavrič, Liubljana. Cankarjevo nabr 1. Rudnik 24 in usnjarna v šent V:du pri Stični.	33336 7


Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Opel
v zelo doorem stanju prodam zelo poceni. — Tyrševa 12. 34073-10

Skok m Skakec
T-
m
Poskoki dveh navihancev v treh ooeiaviih DRUGO POGLAVJE
25.
Na plan zdaj iz kolibe, Rok in Jaka, komedija, da še nikoli taka! čolniček zdaj na glavo se postavi, gospod Krčon se ogleduje v Dravi...
Stari upniki
in kontokorentisti (z 2
odstotnim obrestova-njeml že deveto leto za sčitenih Ljubljanske kre ditne banke. Kmetske posoji—.ice z neomeje no zavezo in Obrtne banke v Ljubljani (tud: tisti, kl ste morali vsied zaščite prodati zamre njene hranilne vloge izpod rominale) — Javite vaše težnje in naslov pod šifro »Odgovornost uprave« na ogl ood. '1 sta.	34060 16
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro alt dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
V centru mesta
išče za februar ali maj zakonski par brez otrok moderno dvo- all trisob no stanovanje. Ponudbe pod »Za stalno* na ogl. odd. Jutra. 34076-21a
Veliko stanovanje
ali dvostanovanjsko hi šo ali vilo iščem, ne predaleč od centra Ljubljane Ponudbe na Ju tro pod »Točnost«.
34110-21a
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Sostanovalca
v celo oskrbo sprejmem. Sv. Jakoba ti-g 5.
34074-23
Vsaka beseda 2 aln; davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesel: 20 din
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO -*>L«TINO
BRIUPMTE
SHRftBGDE SBFIBJ1 RVtlHt
BISERE l.T.O. STflBIKSKf HAKfTE TER UMETNINE PO HRJVliJIH CENAH
STRRRTVRDKA
Jos EBERLE
UUBLJPMR . T VRSEVA 2 v HOTEL^^SION
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro all dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Zamrznjene
vodovode
tali brez odkopavanja zidu. čokerl, Gregorčiče va ul 5.	34096-9
INSERIRAJ V ..JUTRU"!
Od Vas
je
\ isno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnici svetloUkaimca
Otomane
Imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni, tapetništvo
E. Zakrajšek,
Miklošičeva 34.
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Ob vsaki priliki — se spomnite
da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo.
Ig palač v Beogradu
nam je zaupanih v nujno prodajo. Cene se gibljejo od 1.500.000 do 9.000.000 din. Renta od 6 do 9% letno, ugoden hipotekami dolg. Obvestila dajemo samo resnim interesentom. »Argus«, Beograd, Prestolonaslednikov trg 1, tel. 20-528.

Veliko metalurgijsko podjetje,
potrebuje izkušenega
livarskega mojstra
z dolgoletno prakso. — Prednost imajo tisti, ki so delali pri oblikovanju in litju jeklenih lijev. Prošnjo z referencami pošljite najkasneje do 20. januarja 1941 leta, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Metalurgija«.
KaBU
f
M.
V ponedeljkih oziroma po praznikih nemogoče. SIcer kaaar hočete v LJubljani.	34047-24
Modeme kauče
in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg 13.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, gospod
Joško Muzelj
uslužbenec tovarne K ID
dne 26. t. m. preminul.
Pogreb ljubljenega sina bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne, z 2al, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. decembra 1940.
Žalujoča rodbina TABAJEVA in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
f
I
Skrušeni od bolesti naznanjamo, da je Vsemogočni nenadoma poklical k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, zlatega ateka, brata, strica, nečaka in svaka, gospoda
Rudolfa Pečjaka
ravnatelja II. deške mešč. šole, odlikovanega z redom sv. Save V. stopnje
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri pop. z žal. kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo 3. januarja ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 27. decembra 1940.
Ana Pečjak roj. Kamenšck, soproga; Smiljan, Ančica, Alenčica, Vldek, Mikica, otroci; Minka Krošl, sestra; Angel Pečjak, brat; Dr. Gregorij Pečjak, stric — ter ostalo sorodstvo.
Mestni oogrebni ta vod Občina LJubljana
	■ "T-/
	>i<
_ m	
f
Dotrpela je po dolgi mučni bolezni moja nadvse ljubljena vzorna žena,
mati in teta, gospa
Marija Rus ro]. Funtek
soproga sreskega tajnika v pokoja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 28. t m. ob 3. uri popoldne, z 2al, kapela sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, Mengeš, Črnomelj, Zemun, dne 27. decembra 1940.
Globoko žalujoči: IGNACU, soprog in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narouno tiskarno d. d. not tiskarnarja Fran Jeran. — Za »maratni del jt odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.