cena 60 dinarjev številka 14 (818! glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo veienje, 10 aprila 1986 Na seji skupščine predlog likvidacije 0 konkretnih težavah * Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Tomšičeva 5 61000 Ljubljana S* gmp Centralni M 61000 IjubUia* O ^ 111M o z S ■ o Deseti kongres slovenskih komunistov se naglo bliža in v velenjski občini se komunisti nanj pospešeno pripravljamo. V številnih osnovnih organizacijah Zveze komunistov so že razpravljali o kongresnem gradivu in podali pripombe, ki so dovolj tehtne, da lahko pričakujemo, da bodo na kongresu upoštevane. Seveda pa bodo z razpravami v osnovnih organizacijah ZK nadaljevali vse do kongresa. Kot je poudaril sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje Drago Blagus, sedaj v osnovnih organizacijah Zveze komunistov ne namenjajo pozornosti le obravnavi kongresnih dokumentov, temveč tudi razreševanju problemov v lastnih delovnih okoljih. »Prav razreševanje nastalih vprašanj v lastnem okolju, bo največji prispevek h kongresu slovenskih komunistov,« poudarja Drago Blagus. Velenjski komunisti, drugi delovni ljudje in občani veliko pričakujejo od 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Pričakujejo, da bo ta konkretno odgovoril na nekatera odprta vprašanja, da bo dal natančnejše usmeritve za delo v osnovnih organizacijah zveze komunistov, za delo komunistov v združenem delu, v samoupravnih interesnih skupnostih, skupščinskih organizacijah. Iz občine Velenje bo sodelovalo na 10. kongresu slovenskih komunistov 19 delegatov. Na kongresu bodo spregovorili o najbolj perečih vprašanjih ki pestijo našo občino, slovenske komuniste pa bodo seveda seznanili tudi z nekaterimi našimi dosežki. Izpostavili bodo neustrezen družbeno ekonomski položaj premogovništva in elektrogospodarstva ter nakazali, kako naj bi pristopili k razreševanju teh vprašanj. Izpostavili pa bodo tudi vedno bolj pereče vprašanje ekologije. Na kongresu bodo naši predstavniki govorili še o sanaciji v Gorenju ter o vlogi subjektivnih sil pri njenem uresničevanju. Pri tem bodo posebej poudarili razvojna prizadevanja in inovati-vno dejavnost. Na tem področju beležimo namreč v občini Velenje v zadnjem času pomembne uspehe. Nanizali bodo tudi problematiko družbenih dejavnosti, saj je razvoj družbenih dejavnosti v občini močno zaostal za razvojem gospodarstva, in že nekaj časa ne uspemo zadovoljivo pokriti potreb naraščajočega števila prebivalstva. Seveda bodo delegati svoje razprave, ki jih bodo posredovali na kongresu, še dopolnili z razmišljanji in stališči, ki jih bodo v tem predkongresnem obdobju podali v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. » B. Z. Seminar za sekretarje 00 ZK V ponedeljelu so se v sejni sobi skupščine občime Velenje sešli sekretarji osnovmih organizacij zveze komunistov velenjske občine na seminarju, ki ga je pripravila občinska konferenca ZKS Velenje. Najprej so poslušali informacijo sekretarja OK ZKS Velenje Draga Blagusa o zadnji seji občinskega komiteja. Na njej so med drugim obravnavali dokumente za 10. kongres ZKS in pripombe nanje iz razprav v osnovnih organizacijah ZK ter komisijah občinske konference ZKS Velenje. Predvsem so bile najpogostejše rr naslednje: komunisti se moramo jasno zavzeti za »ponovno« uveljavitev temeljnih vrednot, in sicer: dela, poštenosti znanja: instrumenti ekonomske politike so vse prevečkrat spodbujali posameznike, organizacije združenega dela in celo družbenopolitično skupnost, da so hoteli ustvariti dohodek mimo dela; ponovno je potrebno vzpostaviti vprašanje poslovne morale, izvajanje sprejetih nalog, predpisov in zakonov; za občane, ki delajo s sredstvi v osebni lasti morajo veljati enaka merila in vrednote kot za delavce v združenem delu; nekatere velike delovne organizacije in soz- Planske usmeritve 1986 Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na zadnji seji sprejel planske usmeritve tega poslovnega sistema za letošnje leto. Izhodišče za sestavo plaiia sozda Gorenje za letošnje leto so" bile usmeritve, sprejete septembra lani, in dosežki delovnih organizacij v letu 1985. Ugotavljati je mogoče, da so v Gorenjevih delovnih organizacijah predvideli višjo rast proizvodnje, produktivnosti in izvoza, kot je bilo določeno z usmeritvami. Proizvodne in izvozne naloge za leto 1986 so znova zahtevne. Njihova uresničitev pa bo omogočila nadaljnjo rast akumulativ-nosti in rentabilnosti, kar je za sedanji trenutek še posebej pomembno. Gorenje začenja namreč kar najbolj odločno uresničevati drugo, to je razvojno fazo sanacije. Sicer bosta na nadaljnje povečanje fizičnega obsega { 7/ Jt?> K MC iZ El .H. i proizvodnje, zraven nòve tovarne Gorenje Bira v Bihaču, vplivali še posebej delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati (kjer kljub prenosu proizvodnje hladilnikov v Bihač ne zmanjšujejo obsega proizvodnje) in Gorenje Elektromotori Djako-vica. Ker je načrtovana rast zaposlovanja samo nekoliko višja od predvidene v usmeritvah, bo dosežena tudi znatno višja produktivnost. Velji od predvidevanj v usmeritvah bo tudi izvoz, prav tako pa tudi stopnja pokritja uvoza z izvozom. Gorenjeve delovne organizacije bodo v tem letu namenile za naložbe dobrih 15 milijard dinarjev, od tega bo več kot polovica lastnih oziroma združenih sredstev. Naložbeni denar bodo porabili za zamenjavo osnovnih sredstev, dokončanje lani začetih investicij in za nove naložbe v razvojne programe. Letos naj bi 19.688 zaposlenih doseglo proizvodnjo v vrednosti skoraj 227 milijard dinarjev. Predvidevajo ostvaritev več kot 320 milijard dinarjev celotnega prihodka, 53 milijard dinarjev dohodka in blizu 39 milijard čistega dohodka. Na tuje pa želijo prodati za več kot za 140 milijonov dinarjev proizvodov in rezervnih delov. (an) di še imajo politično moč in so sposobni izsiliti odločitve, ki niso vedno v korist družbene reprodukcije, prav tako pa nastopajo v poslovnih odnosih tudi s pozicij močnejšega in so objektivna nevarnost za nastajanje monopolov in lahko ob občinah predstavljajo nevarnost za zapiranje združenega dela; nerazrešen družbenoekonomski položaj energetike in premogovništva ob stalnem preseganju zastavljenih ciljev se odraža v sami dejavnosti, kjer delavci ne gospodarijo in tako ne razpolagajo z ustvarjenim dohodkom in postavlja delavce v mezdni odnos, težavne posledice pa povzroča na področju družbenih dejavnosti in ekologije. Člani občinskega komiteja so tudi obravnavali kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter sprejeli operativni delovni program občinske konference ZKS Velenje, ki bo vsebinsko bogatejši, ko ga bodo dopolnili s programi osnovnih organizacij. V nadaljevanju ponedeljkovega seminarja so sekretarji obravnavali še druge aktualne naloge osnovnih organizacij ZK. Prav tako pa so prejeli gradivo za 13. kongres ZKJ, ki ga osnovne organizacije morajo obravnavati najkasneje do 15. aprila. B. M. Za HPH ni rešitve Novo izvoljene delegate čaka na vseh področjih obilo zahtevnega in odgovornega dela. Takšen bo že sam začetek dela delegatov velenjske občinske skupščine. Na prvi konstitutivni seji bodo namreč imeli na dnevnem redu predlog izvršnega sveta, za uvedbo ukrepa redne likvidacije delovne organizacije za Hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo, kjer se že dobro leto srečujejo s težavami, ki jih niso uspeli razrešiti. Po temeljiti analizi stanja v tem delovnem okolju, so člani izvršnega sveta velenjske občinske skupščine menili, da druge poti iz nastale krize za to delovno organizacijo ni. Delovna organizacija HPH je nastala v času konjunkture v gradbeništvu in takrat ni čutila potrebe po dolgoročnem osvajanju trga in po razvojnih usmeritvah, ki bi ji dajale perspektivo samostojnega delovanja, niti se ni povezovala z nobenim večjim poslovnim sistemom. Koncepti razvoja pa so se menjavali skupaj s poslovodnimi strukturami. Delovna organizacija HPH je vse večje težave v katerih se je znašlo gradbeništvo, zaradi majhnosti čutila še bolj. Pri pridobivanju večjih del so imeli težave zaradi izpolnjevanja pogojev, pri manjših delih pa so jim pogosto konkurirali obrtniki in obrtna združenja. Zaradi vsega tega so se rezultati poslovanj a postopno slabšali, v periodičnih obdobjih so se pojavljale izgube, ki pa so jih uspeli do zaključk a poslovnega leta pokriti, leta 1984 pa jim to ni več uspelo. Stanje se je lani še zaostrilo, saj je izguba naraščala iz meseca v mesec. Izdelali so številne programe za odpravo motenj, žal pa ti niso rodili sadov. Septembra lani so nato ugotovili, da kot samostojna organizacija združenega dela nimajo nadaljnje perspektive, zato so predlagali združitev z Vegra-dom. Z njo je bilo povezano tudi pokritje izgube za leto 1985. Do te združitve pa ni prišlo, ker so v Vegradu menili, da je izguba za leto 1985 previsoka, preslabi pa so tudi rezultati prvih mesecev letošnjega leta. (Dalje na 3. strani) Dovolj toplo je mC-Z- JSedaj so dnevi že resnično dovolj topli, da lahko poprimemo za orodje in se lotimo našega okolja. Nekateri so to že storili. Bomo tudi zbrali pogum? (-vos-) Lanski poslovni rezultati niso zadovoljivi Bomo ostali brez akumulacije Pri načrtovanju našega nadaljnjega razvoja se moramo vsekakor zamisliti nad rezultati, ki jih dosega naše gospodarstvo. Brez sredstev s katerimi bomo posoda- bljali našo proizvodnjo, brez sredstev s katerimi bomo gradili naš skupni družbeni standard, si uspešnega razvoja vsekakor ne moremo predstavljati. Ta sredstva pa so na žalost vse bolj skromna, dohodek organizacij združenega dela je vse bolj obremenjen in vedno manj jim ostaja za vlaganja v posodobitev proizvodnje. (Nadaljevanje na 3. str.) Zakaj slab odnos do prometne varnosti Prejšnji četrtek je bila v prostorih občinskega sveta zveze sindikatov problemska konferenca o varnosti v cestnem prometu na območju občine Velenje. Sklicatelj te konference je bil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in je z njo želel opozoriti na trenutno zelo resno stanje v prometu v naši občini. Med udeleženci so bili tudi sekretar republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender, sekretar občinske konference SZDL Velenje Martin Budna ter drugi predstavniki občinskih dejavnikov. Prometna varnost se v zadnjem času vidno slabša, zato je toliko bolj nerazumljivo, da se konference niso udeležili prav tisti, ki jim je bila konferenca namenjena in bi lahko za boljšo prometno varnost največ storili. Mm* Sicer pa so udeleženci največ časa posvetili vprašanjem nepovezanosti med tistimi, ki so kakorkoli odgovorni za varnost v prometu velenjske občine (načrtovalci prometa, urbanisti, vzdrževalci cest, upravni organi občinske skupščine, inšpekcijske službe, izobraževalne ustanove in drugi). Spregovorili so tudi o pomanjkanju denarja za vzdrževanje cest in prometne signalizacije, o nestrokovnosti na področju prometa, o odnosih udeležen- cev v prometu, o vzrokih porasta prometnih nezgod, predvsem s traktorji, o neurejenih ali slabo urejenih površinah za pešce in kolesarje in o podobnih vprašanjih. Vprašanj je bilo skratka veliko, razprava je bila prav tako pestra, zato lahko upamo, da bodo odgovorni nekatera vprašanja tudi uspešno razrešili. Sekretar občinske konference SZDL Martin Budna je med drugim posebej poudaril, da je sklic takšne konference o prometni varnosti več kot dobrodošel, zato gre sklicatelju posebno priznanje. Poudaril je še, da reševanje te problematike ni zgolj obveznost sveta za preventivo in vzgojo, temveč vseh občinskih dejavnikov, ki so odgovorni za varnost v prometu. Končno se mora na tem pomembnem področju narediti več reda, pred- vsem pa zaostriti odgovornost posameznikov, ki odgovarjajo za sprejete naloge in programe, je še poudaril sekretar občinske konference SZDL. Udeleženci so se tudi dogovorili, da je treba pričeti to problematiko reševati takoj, tudi zato, ker je letošnje leto mednarodno leto varnosti v prometu. Še to. Pred četrtkovo problemsko konferenco so se v prostorih občinske skupščine pri predsedniku skupščine Janezu Basletu sestali predstavniki republiškega in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter načelnik za notranje zadeve občine Velenje, ob tem pa so predstavniki sveta dobili zagotovilo, da bodo pri svojem delu deležni vsestranske pomoči. B. M. 2. stran * 13S CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 10: april 1986 Občinska gasilska zveza Velenje Šepa samozaščitno delovanje V Občinsko gasilsko zvezo Velenje je vključenih štirinajst gasilskih društev z 1773 člani. Ko so pregledovali svoje delo v preteklem letu so lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da so delali dobro. Poleg tega, da so izpolnili vse naloge, ki so si jih zadali z letnim načrtom, so izvedli tudi zelo zahtevno — najprej področno tekmovanje in nato še republiško — za memorial Matevža Haceta. Pohvale za odlično organizacijo so deževale iz vseh strani. Občinska gasilska zveza zgledno sodeluje s Samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požarom. Vse akcije načrtujejo skupaj, dobro pa je tudi njihovo sodelovanje z občinskim štabom civilne zaščite. »Žal pa z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, požarnim inšpektorjem nimamo tesnejših povezav, tako da nam ni uspelo pripraviti v občinskem merilu razgovora, kjer bi razpravljali o požarni varnosti na našem področju na osnovi sklepov izvršnega sveta SR Slovenije. Nujno bo potrebno tu nekaj storiti, pa če tudi bomo morali biti gasilci pobudniki teh akcij,« je dejal v poročilu predsednik predsedstva OGZ Velenje, Tone Berložnik. Sicer pa so v razpravi, ki je sledila poročilu predsednika, delegati pogrešali požarnega inšpektorja in izrekli precej kritičnih besed na njegovo sodelovanje z gasilci. Porast požarov in škode, ki so jo povzročili v preteklem letu, zavezuje vse gasilske organizacije, da poleg rednega dela na ope-rativno-strokovnem področju posvetijo posebno skrb razvijanju požarnovarnostne kulture ter pripravljenosti ljudi za samozaščitno delovanje. Poleg tega pa bodo pri svojem delu še naprej posvečali posebno pozornost usposabljanju članstva. Dobro delajo tudi komisije: komisija za delo z mladino, komisija za delo z ženami — v gasilska društva na področju občine Velenje je vključenih tudi 320 žena, kar dokazuje, da gasilstvo še daleč ni samo moško področje. Komisija za vzgojo in propagando je v lanskem letu pripravila vrsto tečajev za gasilce, ki jih je uspešno končalo veliko tečajnikov, pripravili so tečaj za nižje gasilske častnike, izvedli so testiranje članov, izpit za sodnike, izobraževali so se tudi strojniki. Dobro sta delali komisija za tehnično organizacijska vprašanja in komisija za odlikovanja in priznanja, ki seje sestala pač po potrebi. Prav tako se je sestajal tudi operativni štab. Omenimo še, da je bila letna konferenca Občinske gasilske zveze zelo dobro obiskana, udeležili so se jo prav vsi delegati, prisotni so bili gostje iz sosednjih gasilskih zvez, udeležil se je je tudi predstavnik Gasilske zve- DELOVNI DAN MOJE MAME Ura je pet. Trdno še spim. A nenadoma me zbudi govorjenje v sosednji sobi. Le kaj bi lahko bilo? Oh seveda, mama se odpravlja v službo. Zasmili se mi. Vstati ob tako zgodnji uri ni mačji kašelj. Še posebno, če si prejšnji dan trdo delal vse do noči. Da, takšna je moja mama; pridna in delovna. A kljub vsem skrbem, ki jih nosi v glavi, najde čas tudi za družino. V službo se odpravi že ob petih, vrne pa se ob treh. Zelo je utrujena, a kljub temu postori dela, brez katerih ne bi udobno živeli. Pospravi stanovanje, pomije posodo in še bi lahko našteval. Včasih jo tudi jaz prosim za pomoč, a mi vsa raztresena odgovori, da nima časa. Razumem jo. Rad bi ji pomagal, toda ob delu sem ji bolj v napoto kot v pomoč. Da takšna je moja mama. Nikdar je nisem poznal drugačne. Hvaležen sem ji za vse, kar je storila zame . . . Uh, ura je že šest. Zdi se mi, da sem se preveč zamislil. A ni mi žal. Že čez uro in pol se bom potil v šoli za lepe ocene. In te so največ, kar lahko podarim mami za njene skrbi. Tomaž Pire, 7. b. OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki Brez cigaretnega dima Kajenje v prostorih, kjer se zadružuje več ljudi je vprašanje na katerega je težko odgovoriti. Da ali ne? Mnenja so zelo deljena. Ko so se o tem odločali na začetku letošnjega leta na kolegiju Zdravstvenega centra, tudi kadilcev ni bilo težko prepričati, da prostori Zdravstvenega doma za kajenje resnično niso primerni. V njih se zadržujejo bolniki, ostareli, nosečnice, otroci. Tako so sprejeli sklep o prepovedi kajenja v vseh prostorih Zdravstvenega doma, čakalnicah (tam kajenje že doslej ni bilo dovoljeno), hodnikih, ordinacijah. Opozorilne napise so razobesili po vseh prostorih, prav tako pa so razobesili tudi sklep kolegija. Akcija je bila tako pri delavcih Zdravstvenega centra kot pri pacientih dobro sprejeta. Oboji prepoved kajenja tudi dosledno upoštevajo. Vsekakor bi takšno akcijo veljalo posnemati in kajenje prepovedati vsaj tam, kljer se zadržujejo otroci, nosečnice, starejši. Prostori Zdravstvenega doma so najpogosteje natrpani, zato cigaretni dim resnično ne sodi vanje ze Slovenije, predsednik skupščine občine Velenje in nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Na letni konferenci so podelili tudi visoka državna odlikovanja, priznanja predsedstva SFRJ. Iz rok predsednika skupščine občine Velenje, Janeza Basleta, sta prejela red dela s srebrnim vencem Tone Berložnik in Avgust Oblak, red dela pa sta prejela Edo Kaš in Ivan Rakun. Republiški sekretariat za notranje zadeve pa je podelil znak za hrabro dejanje Jožetu Pogo-relcu, ki je iz požara v stanovanju rešil dva otroka. Predstavnik gasilske zveze Slovenije, tovariš Sentočnik, je podelil republiška priznanja. Prejeli so jih: Ivan Lednik, gasilsko priznanje II. stopnje, Edo Hudournik, gasilsko priznanje III stopnje, Ivan Stvarnik in Anton Levar, gasilsko priznanje II. stopnje, gasilske plamenice III. stopnje so prejeli: Janko Grudnik, Jože Grudnik, Ludvik Pristo-všek, Branko Meh, Bogomir Čur-či, Jože Drobež in Drago Razde-všek, Gasilsko plamenico II. stopnje je prejel Ivan Rudnik, gasilsko plamenico I. stopnje pa Maks Svener. mkp Gorenje Aktivni odmori 250 zaposlenih iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju bo tudi letos odšlo na medicinsko programiran aktivni odmor. Za to obliko aktivnega odmora bodo izbrali delavce, ki delajo na delovnih mestih s težjimi delovnimi pogoji- Medicinsko programirane aktivne odmore organizirajo v Gorenju že osmič. Prva skupina bo na aktivnem odmoru v Lipiku od 10. do 19. maja, druga pa od 19. do 29. maja. V teh dveh skupinah bo v Lipiku 100 delavcev Gorenja. Medicinsko programirani aktivni odmor za preostalih 150 zaposlenih iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja pa bodo organizirali oktobra. (am) Dan Gorenja v Mariboru Izobraževalni center DS Splošni posli Gorenje SOZD nadaljuje s predstavljanjem Gorenja študentom visokošolskih ustanov. Prihodnji torek, 15. aprila, bo tako »Dan Gorenja« na Tehniški fakulteti Univerze Maribor. Začetek srečanja s študenti elek- tro, strojne, računalniške, kemijske in gradbene usmeritve mariborske Tehniške fakultete bo ob 12. uri. Na »Dnevu Gorenja« bodo sodelovali tudi predstavniki Tehniške fakultete. (an) Velik delež odpisane opreme Za večino organizacij združenega dela občine Velenje velja, da imajo velik delež opreme odpisane, žal pa razpolagajo z zelo nizko akumulacijo in opreme ne morejo obnavljati. V občini kot celoti je bilo ob koncu leta 1985 kar tri- četrtine opreme odpisane. V marsikaterem delovnem okolju in tudi v večini tistih od katerih pričakujemo v naši občini v naslednjih letih, največ, pa je delež odpisane opreme še mnogi višji. (mz) Šmartno ob Paki Razširitev telefonskega omrežja Po številu telefonskih priključkov se uvršča krajevna skupnost Šmartno ob Paki na rep lestvice. Krajevne skupnosti Gorenje, Šmartno ob Paki in Letuš premorejo trenutno le 203 telefonske številke. Zahtev krajanov po novih je seveda zelo velika. Po pogovorih predstavnikov krajevne skupnosti Šmartno ob Paki s predstavniki PTT Velenje ima Šmartno ob Paki zagotovljenih v letih 1978—88 novih 375 telefonskih številk. Pred tem pa je treba najti primeren prostor za novo telefonsko centralo, saj je dosedanja preobremenjena. Možnosti za pridobitev 60 kvadratnih metrov prostora ni zelo veliko. Manjša se ponuja v stari osnovni šoli, vendar je ta v daljšem obdobju predvidena za rušenje. Morda se bo našel potreben prostor v spodnjih prostorih pri izgradnji novih družbenih stanovanj. Če drugače ne, pa bo morala krajevna skupnost pristopiti k izgradnji novega objekta. Del denarja za razširitev telefonskega omrežja so krajani Šmartnega ob Paki predvideli v programu četrtega samoprispevka za leto 1989. Veplas Franc Vedenik predsednik začasnega KPO Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov velenjske občinske skupščine v mandatu 1982—1986, so delegati potrdili predlog predsednika začasnega kolektivnega poslovodnega organa v delovni organizaciji Veplas v Titovem Velenju. V tej delovni organizaciji so 10. marca uvedli ukrep družbenega varstva. Ker predsednika na zadnjem zasedanju zborov niso imenovali, so to storili tokrat. Dolžnost predsednika bo opravljal Franc Vedenik, odgovoren tudi za koordinacijo in tehnično razvojno področje. Prihaja iz Rudnika lignita Velenje, pred reorganizacijo Veplasa pa je v njem opravljal dela in naloge vodje temeljne organizacije Integral. Člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa pa sta Bruno Zagode, odgovoren za področje finančnih in komercialnih zadev in Silvo Koprivnikar, odgovoren za področje splošnih, samoupravnih in kadrovskih zadev. (mkp) Zveza šoferjev in avtomehanikov Uspešnih 30 let Zveza šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja se ponaša z bogato dejavnostjo. Ne le, da »vzgaja« voznike motornih vozil, ampak se tudi z raznimi akcijami vključuje za večjo varnost v cestnem prometu. To soboto, 14. aprila, bodo člani zveze šoferjev in avtomehanikov iz iz Titove^ ga Velenja proslaviti majhen jubilej — 30. letnico uspešnega dela. Na rednem letnem občnem zboru, ta bo v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju, bodo pregledali, kako uspešni so bili pri uresničevanju zastavljenih nalog, sprejeli delovni program za prihodnje, podelili pa bodo tudi priznanja »vzoren voznik«. Gornjesavinjski drobir LUČE — V krajevni skupnosti Luče se v celoti zavedajo pomena celovitega obveščanja krajanov o dogajanjih znotraj krajevne skupnosti. Zato izdajajo bilten krajevne skupnosti, ki je pravi pregled dela, življenja in načrtov. Takšen bilten je vsekakor lep prispevek k boljši krajevni samoupravi, saj lahko krajani doma v miru preučijo gradivo in izoblikujejo svoje mnenje. Zlasti to velja za zadnjo številko, v kateri so razčlenili svoje delo v lanskem letu, letošnje načrte in smernice za delo v prihodnjem srednjeročnem obdobju. LJUBNO OB SAVINJI - Ob vseh uspehih, ki so jih v krajevni skupnosti Ljubno dosegli v zadnjih letih, jim tudi načrtov in nalog ne manjka. Trenutno namenjajo največ časa zbiranju dokumentacije in sredstev za temeljito obnovo kulturnega doma. Nujno obnovo bodo opravili postopno, odvisno pač od razpoložljivih sredstev. Letos nameravajo dokončno zgraditi mrliško vežo, prav v tem obdobju pa nabavljajo material za javno razsvetljavo v novem naselju. Pomembna naloga je tudi nadaljnja širitev vodovodnega omrežja v spodnjem delu trga. NOVA ŠTIFTA — V majhni in manj razviti krajevni skupnosti Nova Štifta marljivi krajani dosegajo lepe uspehe na vseh področjih, v minulem obdobju pa so se izkazali tudi pri športu in rekreaciji. Vse bolj bogata dejavnost tamkajšnjega športnega društva je posledica izredne prizadevnosti članov. Za šport, rekreacijo in razvedrilo so uspeli navdušiti številne krajane. Prav to si štejejo za največji uspeh. Seveda bodo zaradi tega v prihodnje pripravili še več trim akcij, in tako skušali zagotoviti še večjo množičnost. V letošnji zimi so med drugim pripravili rekreacijski tek na Črnivec, tekmovanje v slalomu in smučarskih skokih, enotedenski smučarski tečaj za cicibane in podobno. Med ostalim bodo v prihodnjih mesecih obnovili smučarsko vlečnico, peuredili skakalnico in postorili še marsikaj za uveljavitev množične rekreativne dejavnosti. BOČNA — Trgovci v Bočni se močno trudijo, da bi v kar največ- i ji meri zadovoljili potrebe krajanov in v svoji majhni trgovini obogatili ponudbo. Zlasti pereč je bil doslej nakup pohištva, zato so poskrbeli tudi zanj. Seveda vsega ne morejo imeti na zalogi, ker nimajo dovolj prostora, pa tudi obresti so prehude. Zato pa so v vsakem trenutku pripravljeni izpolniti želje krajanov, naročajo pohištvo po želji in ga dostavijo na dom, prebivalcem pa je s tem prihranjeno veliko časa, poti in stroškov. , NAZARJE — V tej krajevni skupnosti bodo letošnji krajevni praznik združili še z dvema pomembnima obletnicama. Nazarska lesna industrija Gorenje — Glin slavi namreč 85-letnico, domača osnovna šola pa 100-letnico obstoja in delovanja. Vse tri pomembne dogodke bodo obeležili z veliko in združeno slovesnostjo. Seveda jim tudi sicer ne manjka dela in nalog. Omenimo le, da se domači ljubitelji kulture temeljito pripravlja na proslave ob bližnjih praznikih, člani športnega društva Vrbovec se pripravljajo na tradicionalni, že 8. po vrsti, nogometni maraton ob prvomajskih praznikih in še bi lahko naštevali. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE BBtermoelektrarne šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE razpisuje prosta dela in naloge VEČ KV TESARJEV pod naslednjimi pogoji: 1. Končana poklicna šola tesarske stroke (IV. stopnja) 2. 1 leto delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO TERMOELEKTARNE ŠOŠTANJ Ivo Lola Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE. »NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike ie 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od promota proizvodov. * Titovo Velenje V SREDISCU POZORNOSTI Svetle misli mladih delegatov V ponedeljek so se v našem uredništvu oglasili trije delegati XII. kongresa ZSMS: Tine Kopušar, Dare Bujan in Bogdan Gregorin »Naj beseda ne bo delikt« (Janez Stanovnik na XII. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije). S temi besedami so prišli v ponedeljek v naše uredništvo tudi delegati, ki so velenjsko mladino zastopali na kongresu mladih, ki je potekal v petek, soboto in nedeljo v Krškem. Pravzaprav niso prišli vsi, delegatki NATALIJA HUŠ iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in VALERIJA OREMUŽ iz Rudnika lignita Velenje sta bili zadržani, zato pa so prišli mladinci: TINE KOPUŠAR iz Centra srednjih šol, DARE BUJAN iz Gorenja in BOGDAN GREGORIN iz Občinske konference ZSMS Velenje. Še kako se mladi zavedajo težav, ki so se nakopičile v naši družbi, pa tudi v dolini. To so dokazalli ne samo v Krškem, to spoznavajo tudi v vsakdanjem življenju. Velenjske mladince še posebno teži problem varstva okolja, o čemer so za kongres pripravili tudi pismeno diskusijo, drugo pa so prispevali s področja izobraževanja, točneje, spregovorili so o problematiki mladih na Centru srednjih šol oziroma mladih nasploh v srednjem usmerjenem izobraževanju. Bili so brez dlake na jeziku, povedali pa so tako, kot čutijo, brez nepotrebnega frazarjenja, brez morali bi, naj bi, lahko bi. Prikazali so na problem in nakazali njihovo razrešitev. »V ustavi je jasno zapisano, da ima vsak človek pravico do zdravega življenskega okolja, celotna družba pa dolžnost, da zagotovi pogoje za uresničevanje le-tega. Vsi smo torej dolžni skrbeti za okolje in prav nihče nima pravice te problematike zane- Za HPH ni rešitve (Nadaljevanje ss 1. strani) Ker do zdruižitve Vegrada in HPH ni prišlo, v sanacijskem programu HPHI pa rii predvidene možnosti za trajno uspešno poslovanje, niti razvojnih programov, za to delovno organizacijo očitno ni rešitve, in zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razpravljala o predlogu uvedbe redne likvidacije. Ta delovna organizacija namreč že nekaj časa ne more pokrivati zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti, proizvodne zmogljivosti je imela ob koncu lanskega leta zasedene le še 50 odstotno, ob koncu marca pa je po oceni znašala njihova izguba že 1500 milijonov dinarjev. Ta še skokovito narašča, saj so zadnje mesece najemali kratkoročne kredite po visoki obrestni meri. Deiavci prejemajo v tem delovnem okolju nizke osebne dohodke, s katerimi ne morejo zadovoljiti osebnih in skupnostih potreb, delovna organizacija pa zaradi odhoda večjega števila delavcev ni več sposobna opravljati večine poslovnih funkcij. V analizi, ki sojo pripravili na izvršnem svetu, predno so predlagali delegatom sprejem ukrepa za likvidacijo, so temeljito analizirali tudi programe te delovne organizacije in ocenili, katere bi bilo smiselno ohraniti v naši dolini. Tako ocenjujejo, da je program nizkih gradenj dovolj akumulativen, tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja, vendar pa je kot samostojen preveč odvisen od vremenskih pogojev, zato bi ga veljalo vpeljati kot dopolnilni program, k programu visokih gradenj. V analizi ocenjujejo, da asfaltnega programa in hidrogra-denj v občini ne bi bilo smiselno ohranjati, nasprotno pa menijo, da bi morali obdržati program hortikulture. Likvidacijski postopek je treba po mnenju izvršnega sveta speljati kar najhitreje, v sodelovanju s celotno družbeno politično skupnostjo, pa je treba najti zaposlitev za delavce HPH. Trenutno jih je tam zaposlenih še okoli 100, brez zaposlitve pa jih bo ostalo približno 50. Mira Zakošek marjati, jo podcenjevati ali prenašati njeno reševanje na druge oziroma na kasnejši čas,« je dejal Bogdan Gregorin. To velja tudi za našo dolino, za ugreznine, ki nastajajo zaradi rudarjenja in zahtevajo rušitev celih področij, boleče preseljevanje ljudi, za onesnaževanje zraka z oddajanjem škodljivih sestavin dimnih plinov, prahu in žve-plovega dioksida iz dimniko-vonesnaževanje voda s pepel-no brozgo in odpadlimi vodami. »Poleg omenjenih ekoloških problemov povzroča rudarstvo posledice tudi v socialnem prostoru,« so dejali mladi. »Pereč problem na RLV so invalidi. Zaradi težkih pogojev dela v rudarstvu je na Reku od približno 7700 zaposlenih, približno 1000 invalidov. Vsako leto je na novo invalidsko ocenjenih 150 delavcev, od tega jih 30 odstotkov invalidsko upoko- vanju. »Tudi naša šola ima kadrovske probleme in zato na njej predava tudi nekaj učiteljev, brez potrebne viške izobrazbe. To nas prav nič ne moti pri učiteljih, ki jih poznamo kot dobre pedagoge — celo bolje od tistih z visko izobrazbo — a nas toliko bolj pri tistih, ki nas učijo na nivoju osnovne šole ali pa še nižje,« je dejal Tine. »Učenci tudi precej občutimo prenatr-panost učnih načrtov in preveliko snovi v splošnih predmetih menimo pa, da imamo premalo ur strokovnih predmetov. Zelo čudno se tudi sliši, da izobraževanje v srednjem usmerjenem izobraževanju končuje že druga generacija, pa še vedno ni učbenilcov za vse predmete. Po-sebaj kritično je to stanje na področju strokovnih predmetov,« pravijo mladi Centra srednjih šol. Opozorili so še na veliko stvari, na ne dovolj izkoriščeno opremo šolskega inventarja in TUDI PRIHODNOST ni več tisto, kar je b.la , jijo, 10 odstotkov pa jih dela štiri ure, 60 odstotkov pa je prerazporejenih na nova delovna mesta. Poleg teh je vsako leto približno 900 zaposlenih zaradi bolezni za približno tri mesece prerazporejenih na lažje delo. Žal pa se ob teh podatkih malo kdo zamisli,« pravijo. Konkreten predlog mladih? »Bolj humano bi bilo, da bi namesto dosedanjega načina obračunavanja benifi-cirane dobe, ko delavec dela polni čas in gre potem 10 let prej v pokoj uredili tako, da bi se mu benificirani delovni staž upošteval tako, da bi namesto 8 ur na dan delal le približno 6 ur, priznali oziroma nagradili pa bi ga za poln delovni čas. S tem bi mu zaradi narave dela dnevno omogočili več prostega časa za počitek, in ne bi več tako pogosto prihajalo do tega, kar se dogaja sedaj, da pre-nekateri »mladenič« odide pri 47 — 50 letih v pokoj popolnoma izčrpan,« je dejal Bogdan Gregorin. še na veliko problemov s tega področja so opozorili mladi.. Tine Kopušar iz Centra srednjih šol je govoril o mladih v usmerjenem izobraže- opreme, na mentorstvo v osnovnih organizacijah mladine, na samoupravljanje in soodločanje učencev šole o stvareh, ki jih neposredno zadevajo. Dareta Bujana pa smo povprašali, kakšne usmeritve, tiste najvažnejše je sprejel kongres. Takole nam je povedal: »Čeprav kongres ni bil prelomnica v mladinskem delovanju, pa je nakazal durgačno pot. Mladi smo na kongresu sprejeli vrsto pobud in jih posredovali ustreznim organom. Tako smo zahtevali od IS SRS, da ponovno preveri vse kapitalne investicije v Sloveniji, s poudarkom na investicijah v Železarni Jesenice in okrog celotnega programa gradenj nukleark, opredelili smo se okoli nadaljne razvojne poti energetike, predlagali smo vrsto predlogov, ki se dotikajo splošnega družbenega razvoja republike Slovenije, podali pobudo za spremembo kazenskega zakonika SFRJ za odpravo smrtne kazni, podana je bila pobuda za civilno služenje vojaškega roka.« Tako nam je naštel nekaj usmeritev, sprejeli so jih še precej več, opozoril pa je še na nekaj, kar se mladim zdi še posebno pomembno: »Dosegli smo precejšnjo podporo, ki jo v preteklih letih nismo imeli, podporo pri starejših.« Zadovoljni so se mladi vrnili s kongresa, prepričani, da tudi sami zmorejo dati svoj prispevek k razreševanju težav. (mkp) Boms i brez akumulacije? (Nadaljevanje s 1. str.) Če pogledamio rezultate, ki jih je v preteklem letu doseglo gospodarstvo občine Velenje nikakor ne morem® biti zadovoljni, pa čeprav so se gibali nekateri kazalci ugodnejje kot smo zadnje mesece lanskega leta lahko pričakovali. Med ugodne kazalce poslovanja vsekakor laihko uvrstimo industrijsko proizvodnjo, ki nam jo je uspelo pevečati kar za štiri odstotke. Tako :smo precej presegli načrtovamo resolucijsko usmeritev v katseri smo si zastavili dva do tri odsstotno rast. Povedati je treba, dai so imeli na tolikšno rast izredneo velik vpliv zadnji meseci lanslkega leta. Takrat nam je uspelo piovečati proizvodnjo celo toliko, da smo lahko nadoknadili izpadle ostalih mesecev preteklega leta.. Še kar zadovolj- ni smo tudi iahko s pokritostjo uvoza z izvozom, ki znaša za preteklo leto 104,2 odstotka. Ob tem pa nikakor ne smemo mimo dejstva, da zelo smelo zastavljenega cilja — 16-odstotnega povečanja izvoza, nismo uresničili. Še slabše. Skupni izvoz za preteklo leto je celo za dober odstotek pod nivojem leta 1984, za dober odstotek pa nam je uspelo povečati izvoz na konvertibilno področje. Ugodno pokritost uvoza z izvozom pa dosegamo, ker smo v letu 1985 nekoliko znižali uvoz. Izgube so še vedno zveste spremljevalke našega gospodarstva, žal pa nam tudi ne uspe zmanjšati števila tistih organizacij združenega dela, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Glede na to, da se je ekonomičnost gospodarjenja v lanskem letu izboljšala, saj so naraščala porabljena sredstva precej počasneje kot celotni prihodek in se je to ugodno odražalo tudi v doseženem dohodku, družbeni proizvod v občini Velenje leta 1985 ni porasel. Je celo nižji kot leta 1984, načrtovali pa smo tri odstotno realno povečanje. Na to so vsekakor imele izredno velik vpliv obveznosti za obresti, ki skokovito naraščajo kar v vseh delovnih okoljih. V primerjavi z letom 1984 so se lani povečale za 155 odstotkov. Čeprav nenehno poudarjamo, da gospodarstva ne smemo več dodatno obremenjevati, da mu moramo puščati sredstva za akumulacijo brez katere si ni mogoče predstavljati uspešnega nadaljnjega razvoja, pa tudi za leto 1985 velja, da so naraščale vse oblike porabe hitreje kot dohodek. Delež skupne porabe se je v dohodku povečal iz dosedanjih 9 na 10,3 odstotka, delež splošne porabe pa od 0,58 na 0,61 odstotka. V deležu dohodka so se v letu 1985 močno povečala tudi sredstva za bruto osebne dohodke. Zanje namenimo v občini Velenje že 54 odstotkov ustvarjenega dohodka, leta 1984 pa je znašal ta delež še 51 odstotkov. Takšne obremenitve se seveda zelo negativno odražajo v ustvarjeni akumulaciji. Zanjo so organizacije združenega dela velenjske občine namenile lani le še 9 odstotkov ustvarjenega dohodka, kar je nominalno 35 odstotkov manj kot leto poprej. To pa je vsekakor podatek nad katerim se moramo zamisliti. Tega deleža nikakor ae smemo več zniževati, saj bi to prav gotovo pomenilo uničiti samega sebe. Mira Zakošek nes^cgs^tran 3 ms® POD PRHOmsm mmm Osebni dohodki mimo I spet Nn nndrnriu dt i I Na področju delitve osebnih dohodkov v občini Velenje lani nismo upoštevali dogovorov. Zavezali smo se, da bo plače v gospodarstvu naraščale deset odstotkov počasneje kot dohodek, žal pa zdaj ugotavljamo, da so to rast dohodka celo presegle in sicer skoraj za devet odstotkov. Skupno smo namenili v gospodarstvu občine Velenje za osebne dohodke 22 476 milijard dinarjev ali 102,5 odstotka več kot leta 1984. V negospodarstvu smo sicer lani pristopili k uskladitvi osebnih dohodkov z gospodarstvom in so ti tu naraščali nekoliko hitreje kot v gospodarstvu, vendar je razkorak med osebnimi dohodki še vedno zelo velik. Po zadnjih podatkih namreč le šest ozd s področja negospodarstva dosega poprečni dohodek na nekvalificiranega delavca v gospodarstvu. Ta dohodek je znašal za preteklo leto v gospodarstvu 36 105 dinarjev, v negospodarstvu pa le 31 052 dinarjev. Tudi v letošnjem letu beležimo v gospodarstvu občine Velenje velik porast osebnih dohodkov. Tako je znašal povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v januarju že 93 833 dinarjev kar je 1,4 odstotke več kot decembra lani ali 56,5 odstotka več. kot je znašal poprečni osebni dohodek gospodarstva leta 1985. V nego- I I I i I n zna: 1 gosi spodarstvu pa so se januarja osebni dohodki v primerjavi z lanskim decembrom zmanjšali za 17.7 odstotkov. Iz vsega tega je mogoče sklepati, da se bodo osebni dohodki v občini Velenje v prvih treh mesecih letošnjega leta povečali za okoli 60 odstotkov. To pa seveda pomeni, da bodo ti spet naraščali mimo vseh usmeritev in dogovorov, kaže pa tudi na to, da smo spet zakorakali v novo leto s povsem nerealnimi plani. Čeprav smo se lani na sestanku, ki ga je sklical s poslovodnimi delavci s področja gospodarstva izvršni svet skupščine občine Velenje dogovorili, da bomo dvigovanje osebnih dohodkov usklajevali in se o tem medsebojno obveščali so v letošnjem letu to doslej naredile le tri organizacije združenega dela. Tega pa vsekakor ne bomo smeli več dopuščati. Tudi na področju delitve osebnih dohodkov bo potrebna enotna in odločna akcija. Storiti je treba vse, da dobro delo tudi dobro nagrajujemo, ne bomo pa smeli več dopuščati delitev mimo rezultatov dela. Ob tem se tudi ne bomo smeli ozirati za rastjo življenjskih stroškov, za katero smo lani »bezlja-li«, ob. koncu leta pa ugotavljali, da nam jo je uspelo močno preseči, kar za okoli 15 odstotkov. Mira Zakošek I II I I I I I I P košek I Delavski svet Gorenje S0ZD Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na seji, kije bila 2. aprila, ocenil gospodarjenje v Gorenjevih delovnih organizacijah v lanskem letu. Ugotovljeno je bilo, daje bil finančni izid poslovanja sorazmerno dober, pomembno pa je tudi, da je bila zadržana visoka raven proizvodnje, produktivnosti in izvoza. Sprejete so bile planske usmeritve za letošnje leto, ki so znova nadvse zahtevne; za njihovo uresničitev bodo potrebni dodatni napori delavcev Gorenja. Delegati delavskega sveta so na zadnji seji določili tudi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za obdobje 1986-1990. Nadalje so ugotovili, da so Gorenjeve delovne organizacije sprejele samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov (pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij so na zaključku seje sporazum tudi podpisali). Sprejet pa je bil še program uresničevanja razvojnih programov Gorenjevih delovnih organizacij v letošnjem letu iz združenih sredstev. Med drugim je delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje na zadnji seji sporejel tudi samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju na razvojnem in raziskovalnem delu s Fakulteto za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. (ai.) Šaleška dolina Letos drugače za 1. maj Sto let mineva od tistega znamenitega 1. maja 1886, ko so ameriški delavci, združeni v Zvezo strokovnih sindikatov, postavili svojo odmevno zahtevo, bolj znano po treh osmicah: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulture in zabave. In pred nami je spet maj. Ves v cvetju in zelenju, ves ponosen in vesel. Rdeči nageljni, plapolanje zastav v lahnem vetru, delavska srečanja in dan, ko bolj kot kdajkoli čutimo svojo pripadnost delavskemu razredu, naši samoupravni socialistični poti, ko se bolj kot kdaj koli zavemo svoje svobode in neodvisnosti. Zakaj je potreben tak uvod, ko pa nas do 1. maja vendarle še loči nekaj tednov? Preprosto. Naredili smo ga zato, ker je predsedstvo ZSS Velenje na svoji zadnji seji razpravljalo o predlogu komisije za pripravo baklade ob praznovanju letošnjega 1. maja. Temeljito so pretehtali dosedanjo organizacijo prvomajskih baklad in sklenili, daje potrebno vsebinsko zasnovo praznovanja spremeniti. Svojo odločitev so utemeljili z naslednjimi ugotovitvami: Mnenja so, da je povorka začela izgubljati svoj prvotni značaj, saj so udeleženci povorke svoje sodelovanje začeli dojemati kot prisilo, v povorko jim ni uspelo pritegniti dovolj delavcev in občanov, ki jim je praznik namenjen, v njej so prevladovali osnovnošolci in tudi bakle so nosili vedno mlajši, kar lahko pomeni tudi določeno tveganje za varnost otrok in okolja. V vedno večih krajevnih skupnostih pa izražajo tudi željo po lastnih oblikah praznovanja 1. maja. Vendar, da ne bo kdo pomislil, da je bila komisija in potem tudi predsedstvo, ki je nov predlog komisije potrdilo, proti obeleževanju tega pomembnega delavnega praznika in to še ob njegovi 100-letnici. Daleč od tega. Menijo samo, da je potrebno spremeniti zasnovo samega praznovanja. Kakšen je torej nov predlog? Živahnost in slovesnost na ulicah Titovega Velenja bo ustvarjena s pomočjo ozvočenja, ki naj ljudi pritegne na ulice. Gostinci naj bi se ob tej priložnosti izkazali s postavitvijo improviziranih stojnic, kjer bi s primernimi cenami ponujali hrano in pijačo, čaj pa bi lahko vsak občan dobil zastonj. K slovesnosti in pomembnosti praznika pa bodo prispevale tudi okrašene ulice. Osrednje praznovanje se bo odvijalo na Titovem trgu, kjer bo nastop ansamblov in folklorne skupine, godba na pihala bo izvedla promenadni koncert, manjkala pa ne bo tudi Interna-cionala, ki jo bo na Titovem trgu zapel pevski zbor. Predsednik občinskega sindikalnega sveta pa bo delovnim ljudem in občanom našega mesta pripravil slovesen prvomajski nagovor. Tako kot že nekaj let ne bo izostalo tudi tradicionalno srečanje delovnih ljudi in občanov v Rdeči dvorani, kanonada in ognjemet na gradu, v krajevnih skupnostih pa bodo zagoreli kresovi. In še nekaj. Srečanje na Graški gori, na praznični dan, ostane takšno kot je bilo. Množično in prisrčno in z rdečim nageljnom v gumbnici. Predsedstvo je takšen predlog komisije osvojilo, seveda pa bo potrebno predlagani program še obogatiti. mkp 4. stran ★ HSS COS OD TU IN TAM Titovo Velenje * 10. april 1986 Zdravstveni center Velenje Svetovni dan zdravja Svetovni dan zdravja praznujemo vsako leto sedmega aprila — to je na obletnico, ko je leta 1948 začela veljati ustanovna listina svetovne zdravstvene organizacije kar je ena izmed specializiranih ustanov Organizacije združenih narodov. Pred tremi leti smo se v naši delovni organizaciji odločili, da bomo ta dan obeležili tudi kot praznik delavcev Zdravstvenega centra Velenje. Od takrat dalje ob sedmem aprilu organiziramo številne strokovne, športne in kulturne prireditve, kamor se bolj ali manj aktivno vključujejo naši delavci glede na njihov interes. Letos so se strokovne aktivnosti začele odvijati že v torek, I. aprila 86, organizirala pa so jih posamezna društva; Društvo zobozdravstvenih delavcev. Zdravniško društvo in Društvo medicinskih sester. Prvi večer je Društvo zobozdravstvenih delavcev pripravilo strokovno predavanje o pomenu in izvajanju preventivnega zobozdravstva na območju občine Velenje. Temo je predstavila dr. Ivana Jevšek, spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva in sestra za preventivo zobozdravstva Felicita Stošar. V sredo so se strokovna predavanja nadaljevala. Zdravniško društvo — predavatelj dr. Maksi-miljan Bergant, spec. nevropsi-hiater je predstavil problematiko alkoholizma v Sloveniji in občini Velenje ter sodobni pristop k zdravljenju. Društvo medicinskih sester je v četrtek ob 17. uri organiziralo reanimacije s praktičnimi vajami (dr. Ksenija Kozorog in VMS Tatjana Krašovec), kjer je bilo zanimanje in udeležba presenetljiva. Izjemen dan v tem tednu je bil petek. Aktivnosti so se vrstile ves dan. Začeli smo z etvoritvijo razstave ročnih del, kjer so naši delavci s svojimi izjemnimi izdelki predstavili svoje ročne sposobnosti. Ob trinajsti uri se je po zaključku redne seje DS DO ZC odvijala SVEČANA SEJA DS DO kjer so bile prvič podeljene PLAKETE - PRIZNANJA za prizadevno humano in kvalitet- no delo, s katerim so pripomogli k razvoju in napredku ZC Velenje, naslednjim delavcem: Ervi-nu KUNEJU, Mariji MIRNIK, Anici HRUSTELJ, Ani HOJAN, Ivanki KOPRIVC, Ivanki MERNIK, Cilki MENART, Jožefi ŽVIPELJ, Vilmi HABJAN, Jožetu LORENČIČU. Petkov večer smo zaključili z vtisi in diapozitivi s potovanja po IZRAELU jn EGIPTU, ki nam jih je predstavil naš znani popotnik dr. Borut KORUN. V soboto dopoldan so se odvijale športne aktivnosti; plavanje, streljanje, kegljanje in šahovski turnir. Zaključek vseh aktivnosti, ki so se odvijale v tem tednu, je bil kulturni program, v soboto zvečer, v prostorih hotela Vesna v Topolšici, ki ga je popestril Zlat-ko Sugman z monodramo Fra-klova vrnitev. Zdravstveni center Velenje Med podelitvijo priznanj Kviz tekmovanje »Odvisnost od alkohola in tobaka« Zvrhana mera znanja V dvorani nove glasbene šole v Titovem Velenju so preteklo soboto dopoldne preizkušali kaj znajo o odvisnosti od alkohola in tobaka učenci vseh osnovnih šol velenjske občine. 64 tekmovalcev, ki so se na občinsko tekmovanje uvrstili po prehodno izvedenem izbirnem šolskem tekmovanju, je pokazalo zvrhano mero znanja s tega področja. V finalni boj se je namreč uvrstilo kar 5 ekip, ki so zbrale največ možnih točk, 50. Tričlanska komisija je imela resnično polne roke dela. Kljub vsem dodatno pripravljenim vprašanjem končnega zmagovalca ni bilo. Tako so si prvo mesto razdelili tekmovalci osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja, bratov Letonje iz Šmartnega ob Pa-ki, osnovne šole Gustava Šiliha in Mihe Pintarja Toleda prav tako iz Titovega Velenja. 64 tekmovalcev je pokazalo, da o odvisnosti od alkohola in tobaka veliko vedo O pripravah in o tekmovanju pa je mentor ekipe osnovne šole bratov Mravljakov iz Titovega Velenja Ivo Planic povedal : »Bilo je zelo dobro pripravljeno in moralo bi postati tradicionalno. Učenci, prav vsi, so pokazali veliko znanja s tega področja. Morda bi v to obliko tekmovanja vključili še druge oblike zasvojenosti, kviz pa popestrili s srečanji ali podobnimi akcijami. Pri sestavi in pripravi ekipi nisem imel prav nobenih težav. Učenci so pokazali, da jih to področje zelo zanima, zato so se v tekmovanje vključili množično. Tudi predavanja na to temo so bila vedno dobro obiskana. Skoda, da namenjamo odvisnostim od alkohola in tobaka, posledicah pozornost le na osnovnih šolah, kasneje pa so vsa naša prizadevanja zaman.« Skupnost za zaposlovanje Novi delegati V delegatske klopi so ponekod' že sedli novoizvoljeni delegati. Za skupščino skupnosti za zaposlovanje to že velja. Na četrtkovi seji so konstituirali skupščino, ki jo bo odslej vodila Milka Šinkovec, podpredsednica pa bo Alenka Podgoršek. Prvo sejo skupščine v novem mandatu je pričela prejšnja predsednica Marija Žužek, ki je dve leti uspešno vodila njeno delo. »Kdo pa mi je kriv, če se pišem na Ž in sem na volitvah izpadla,« seje pošalila. A v njenih besedah je bilo tudi veliko resnice. Sicer pa povejmo, da je skupščina že na svojem prvem zasedanju imela zelo obširen dnevni red. Delegati so potrdili načrt zaposlovanja za letošnje leto. Z njim so se dogovorili za takšno zaposlovanje, ki bo odvisno v prvi vrsti od rasti dohodka in akumulativne sposobnosti gospodarstva, za omejevanje ekstenzivnega zaposlovanja, za usmerjanje delovnih potencialov v panoge in proizvodne programe, ki bodo dohodkovno in izvozno perspektivne, za izboljšanje izobrazbene strukture že zaposlenih z zaposlovanjem lastnega generacijskega priliva in z izobraževanjem ob delu in iz dela, še posebno za tiste poklice, ki so deficitarni, zavzeli pa so se tudi za intenzivnejše vključevanje visoko strokovnih kadrov v razvojno in raziskovalno delo. Kot gotovo že veste, občinska resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu predvideva 1 odstotno rast zaposlenosti. Organizacije združenega dela so po prvih napovedih načrtovale kar 3,5 odstotno rast, kar pa je bilo glede na razmere preoptimistično in so po usklajevanju pristale na 1,2 odstotni rasti. Skupščina skupnosti za zaposlovanje bo uresničevanje načrta zaposlovanja spremljala redno, kolikor se to pač da, prvič že ob polletju. Sicer pa bi za uresničitev zastavljenih Ciljev zaposlovanja v ZBIL PEŠAKINJO V bližini tržnice Košaki je 24. marca malo pred 11. uro z vrati tovornega avtomobila voznik Franc Oset zbil pešakinjo Minko Karič. Pri tem se je ta lažje telesno poškodovala. TESNO SREČANJE V Topolšici sta 24. marca nekaj po 20. uri trčila voznika osebnih avtomobilov CE 204 738 Emil Jager in osebnega avtomobila CE 207 283 Marinko Man-dič. Pri tem sta se lažje telesno poškodovala Emil Jager in njegov sopotnik Karel Krajnik. UMRLA ZA POSLEDICAMI PROMETNE NESREČE 26. marca malo pred deveto uro je v celjski bolnišnici umrla za posledicami prometne nesre- Skupščina društva ekonomistov V Šoštanju gradijo nov stanovanjski blok. V stanovanju je seveda pri-jetneje, če ima tudi balkon. Lahko pa je tudi zelo neprijetno, če ta balkon sega na pločnik, (vas —) Konec marca so se na skupščini sestali člani društva ekonomistov Velenje in opravili obračun delovanja v zadnjem mandatu. Društvo obstaja že 12. leto, zadnja redna skupščina pa je bila decembra 1983, lani aprila je bila jubilejna. Spodbudna je ugotovitev, da vodstvo društva v preteklih letih ni zapadlo v apatijo, ampak se je zavzemalo za izvajanje sprejetega programa dela. Z delovanjem je dokazalo, da se da tudi v manj ugodnih gospodarskih razmerah kaj koristnega narediti. V času od zadnje skupščine so organizirali štiri predavanja, dva posveta (republiškega in občinskega o dolgoročnem planu), dva strokovna izleta (na Dolenjsko in Go-'renjsko v sodelovanju s stanovskimi kolegi v Novem mestu in Kranju), v Našem času, na radiu in v Ekonomski reviji so objavili deset prispevkov, ob 10-letnici delovanja pa so izdali priložnostno brošuro. Skrbno so poslovali tudi s prihodki. V razpravi so poudarili, da je bilo nekaj akcij pogumno zastavljenih in uspešno izpeljanih. Obstajajo pa še rezerve, saj se mnogi ekonomisti z diplomo in znanjem, ki imajo obenem tudi odgovorne delovne dolžnosti, akcij bolj malo ali pa sploh ne udeležujejo. Premajhna je pripadnost stroki! Ekonomisti bi morali v skladu s svojo poklicno etiko več narediti za gospodarsko utrditev OZD, kjer so zaposleni. . Na skupščini so sprejeli dopolnjen statut in izvolili nov 13-članski upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Za predsednika UO so izvolili Franca Vetriha iz Vegrada, za podpredsednika pa Bruna Zago-deta iz Veplasa. Kako v prihodnje? Potrebno je poživiti delo sekcij, poskrbeti za hitrejšo izmenjavo izkušenj in informacij med OZD, Izvršnim svetom, zbornico in sindikatom, bolj sistematično izvedbo predavanj in vključiti več starejših članov, ki lahko veliko pripomorejo pri delu in ugledu društva. Skupščino so sklenili s prijetnim klepetom v Delavskem klubu in mislijo, da ekonomisti še vendar nekaj znajo in zmorejo. Miroslav Žolnir letošnjem letu morali zagotoviti preko 700 pripravniških mest, kar predstavlja dve tretjini novo-zaposlenih, zaposliti vse štipendiste za nedoločen čas in zagotoviti vsaj 1,8 odstotni naravni odliv zaradi upokojevanja in na teh delovnih mestih omogočiti zaposlitve pripravnikom. »Številčno« bi z načrti zaposlovanja v občini Velenje lahko zaposlili generacijski priliv, vendar pa je to težko, predvsem zaradi neusklajene ponudbe in povpraševanja. Izrazit primanjkljaj se pojavlja pri nekaterih poklicih III. in IV. stopnje strokovne izobrazbe in pri strokovnem kadru VI. in VII. stopnje zahtevnosti. Kako omiliti tak primanjkljaj v prihodnje? Z ustreznejšo kadrovsko politiko! Organizacije združenega dela bi si morale kadre na VI. in VII. stopnji strokovne izobrazbe zagotoviti že s skrbjo za štipendiranje na V. stopnji, predvsem tistih usmeritev, kjer je možen nadaljnji študij. Delegati so na četrtkovem zasedanju med drugim sklepali tudi o uresničitvi načrta za preteklo leto, o predlogu plana dela občinske skupnosti za zaposlovanje v letih 1986—1990, o programu dela skupščine, njenih organov in strokovne službe, o zaključnem "računu za leto 1985, o osnutku finančnega načrta za letošnje leto, potrdili so osnutek prednostne liste za dodelitev štipendij iz združenih sredstev. Ta prednostna lista, ki bo še dopolnjena, bo osnova za podelitev štipendij. Omeniti pa moramo tudi, daje skupščina sprejela sklep, da bo zaradi znanih težav v delovni organizaciji HPH (likvidacija), pet štipendistov, ki jih ima ta delovna organizacija, začasno »prenesla« na sklad za štipendiranje iz združenih sredstev in tako omogočila, da štipendisti ne bodo ostali brez sredstev za študij. mkp če, ki se je zgodila 27. februarja v Lokovici, Cecilija Krajnc. DVA POŽARA Zadnje dni sta bila v velenjski občini kar dva požara. 1. aprila nekaj po polnoči se je vnelo gospodarsko poslopje na Šlandrovi 2 v Šoštanju. Zgorelo je precej sena. Škoda znaša okoli 6 milijonov dinarjev. 5. aprila prav tako nekaj po polnoči pa je izbruhnil manjši požar v kleti Stantètove 10. TATVINA Z GRADBIŠČA Z gradbišča v bližini Dinosa je i neznanec ukradel kolo agregata i in 70 metrov bakrene žice — last ' Vekosa. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Ko spremljamo kršitve javnega reda in miru, pogosto zapišemo, da priskrbijo miličniki kršiteljem primernejše prostore za prenočevanje. Tisti, ki stanujejo nad Postajo milice v Titovem Velenju pa se s tem ne strinjajo, saj kršitelji pogosto potem njih motijo pri nočnem miru. Žal je zaenkrat tako, upamo pa lahko, da bo kmalu bolje, saj bo po predvidevanjih nova Postaja milice dograjena še v letošnjem letu. Prejšnji teden so morali velenjski miličniki posredovati pri naslednjih kršitvah javnega reda in miru: 1. aprila malo pred 20. uro je na Stantetovi ulici razgrajal vinjen Srečko C. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve. Istega dne nekaj po polnoči je Hazim M. namerno razbil steklo na Prešernovi 6. Seveda ga čaka račun pri sodniku za prekrške. V stanovanju staršev je 2. aprila nekaj po 19. uri razgrajal Jože B. Tudi v tem primeru ni šlo brez posredovanja miličnikov. V kiosku Tinka sta se 2. aprila stepla gosta Radomir T. in Mitar T. Miličniki pa so morali posredovati tudi naslednji dan, ko je nekaj po 3. uri zjutraj Zijad K. razgrajal v samskem domu Gradisa. Omeniti moramo še pretep pred diskom Flek. Tam so se 5. aprila okoli 23. ure stepli Amir D., Muhamed M., Sabrija B. in Mirsad S., ki je bil pri tem tudi lažje telesno poškodovan. Šport. Šport Miklavžina zmagovalec Sarajeva Lep uspeh je v nedeljo dosegel Stane Miklavžina. ki je zmagal na 33. teku po ulicah Sarajeva, tek pa je posvečen dnevu osvoboditve glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Miklavžina je na 5.000 metrov dolgi progi premagal vrsto naših reprezentantov. Na deseto mesto se je uvrstil Hudournik, prav tako član velenjskega atletskega kluba, sicer pa so na teku nastopili atleti iz dvanajstih jugoslovanskih mest. Kegljanje V zimskem premoru so se šoštanj-ski kegljači zares dobro pripravili za nadaljevanje prvenstva. To potrjuje tudi rezultat v 14. kolu, saj so na gostovanju v Celju premagali domačo Kovinotehno kar za 260 kegljev. Gostje so namreč zmagali s 4.971:4.711. Nastopili so: Stane Fidej 850, Glavič 833, Rajšter 829, Komlje-novič 828, Križovnik 818 in Leopold Fidej 813. Šoštanjčani po 14. kolu še vedno vodijo s 26 točkami, v 15. kolu pa se bodo doma pomerili s Konusom iz Slovenskih Konjic. Srečanje se bo na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn pričelo v soboto ob 16. uri. Rauter znova prvi Smučarski klub Velenje je na Gol-teh pripravil tekmovanje v super veleslalomu za mlajše in starejše pionirke in pionirje vzhodne regije. Progo so na terenih za smuk sami uredili tekmovalci velenjskega smučarskega kluba, tekmovanje pa je na težki progi z mokrim snegom potekalo nemoteno. S prvim mestom je svoje sposobnosti znova potrdil Miran Rauter, pa tudi ostali mladi smučarji so dosegli vidne uvrstitve. Rezultati velenjskih tekmovalcev — mlajše pionirke: 13. mesto Mateja Kac; mlajši pionirji: 4. Tomo Gori-šek, 5. Jani Zivko, tO. Roman Kac itd.; starejše pionirke: 7. Tatjana Škrubej; starejši pionirji: 7. Matej Košič. Partizan—Vič: Ljubno 3:1 Odbojkarice Ljubnega so po porazu v prejšnjem kolu na svojem igrišču, tokrat izgubile v Ljubljani. S 3:1 jih je premagala ekipa Partizana—Vič s katero se borijo za tretje mesto na lestvici. Domačinke so novi točki osvojile lažje, kot so pričakovale. Igralke Ljubnega bodo v prihodnjem kolu na domačem terenu v Lučah igrale z ekipo Mežice in si seveda obetajo zmago. Živko odličen v Italiji V italijanskem zimsko-športnem središču Abetone je bilo veliko mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu za starejše in mlajše pionirke in pionirje. Nastopili so mladi smučarji iz 11 držav, v jugoslovanski reprezentanci pa je bil tudi Jani Živko in se odlično uvrstil. V slalomu je bil namreč peti, v veleslalomu pa deveti. S tem je precej prispeval tudi k ekipni zmagi Jugoslavije pred Italijo in Švico. Plavanje in smuka za vse Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje in komisija za oddih, rekreacijo in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov va-bita na rekreativno plavanje v aprilu, vsak četrtek od 18. do 21. ure v velenjskem zimskem bazenu. Za starejše od 18 let je plavanje brezplačno. Zveza in komisija pripravljata tildi spomladansko smuko na Rogli, in sicer 12. aprila. Število smučaijev je omejeno, zato se lahko prijavite na sedežu zveze telesno-kulturnih organizacij na Foitovi 2, vsak dan od 7. do 12. ure, ali po telefonu 854-824, do petka 11. aprila. Prevoz je brezplačen, udeleženci pa si smučarsko karto plačajo sami. Avtobus bo 12.4. odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 7. uri in bo smučarje pripeljal nazaj v popoldanskih urah. 10. april 1986 * Titovo Velenje SPORT 5 * stran 5 Visok poraz Gostovanje in poraz igralk Velenja v Labinu z Rudarjem je potrdilo napoved ob začetku prvenstva, da bo igra za obstanek zelo trda. Velenjčan-ke so trenutno z 11 točkami devete, za njimi pa so tri ekipe — Dubovac z devetimi, Rudar z osmimi in Čakovec s šestimi točkami. V Labinu so igralke Velenja nastopile brez Slave Golič, vendar kljub temu domača ekipa ni imela lahkega dela. Izdatno zmago si je priigrala še le proti koncu tekme. V 16. kolu se bodo Velenjčanke v Rdeči dvorani sestale z Akademcem, ekipo, ki je s 13 točkami dve mesti pred njimi na prvenstveni lestvici. Tekma se bo začela ob 19. uri. Proti igralkam Rudarja so za ve-lenjčanke dosegle zadetke: D. Golič 6, Misavljevič 4, Zidar 2, Felle in Kri-Čej po dva. Kotnik ter Bovha po ene ga- Šoštanj spet na vrhu Rokometaši Šoštanja so spet na vrhu lestvice v slovenski ligi. V 14. kolu so visoko — kar s 27:18 premagali solidno moštvo Ponikve. Srečanje je bilo v prvem polčasu nezanimivo, saj blizu 400 gledalcev ni videlo nobene lepe akcije. Edina svetla točka je bil prvih trideset minut kapetan Vajdl, ki je resnično branil vse. Ob polčasu je bil izid razmeroma nizek, 9:8 za gostitelje. Krivci za malo število zadetkov zlasti v gostujoči mreži so bili strelci, ki so bili pri metih zelo netočni. Posebno veliko žog je zapravil Gjurin, pa tudi drugi njegovi soigralci so bili zelo nezbrani pri metih. V drugem polčasu je gostom začela pojenjati sapa, gostitelji pa so se le razigrali. Z odličnimi streli od daleč je navdušil Gjurin, na krilu je bil nezadržen mladi Čater, tudi Ramšak je pokazal nekaj lepih akcij, s četrte pa je bil nezgrešljiv Vogler. Vratar Vajdl pa je tudi v tem delu igre branil odlično. Seveda ob visoki zmagi Šoštanjčani vendarle ne smejo pozabiti, da so gostje v drugem delu zaigrali veliko slabše kot v prvem in na izgubo točke v Krškem. Krčani pa so presenetili v tem kolu v Slovenj Gradcu, kjer so nepričakovano zmagali. Vse kaže, da bo prvenstvo zanimivo vse do konca. V naslednjem kolu bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Litiji. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Vogler 9, Gjurin 6, Čater in Ramšak po 5, Vrečar in Le:sjak po enega. Partizan Šoštanj Velik napredek pri delu z mladimi Pred dnevi so se na rednem občnem zboru zbrali člani TVD Partizana iz Šoštanja. Osrednjo pozornost so na njem namenili delu društva v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju, sprejeli pa so tudi delovni program za novo sezono in izvolili nove organe. V preteklih letih je bilo na področju razvoja telesne kulture, športa in rekreacije v Šoštanju veliko narejenega. Zlasti pomembne dosežke je doseglo 600 \ člansko društvo pri delu z mladimi prav v vseh sekcijah. Za razvoj športa, bodisi tekmovalnega ali rekreacijskega, ki postaja v Šoštanju vse množičnejši, imajo sekcije vse možnosti za razvoj. V telovadnici obnovljenega doma, osnovne šole Biba Roeck ter Karla Destovnika-Kajuha, v osnovni šoli Topolšica, kegljišču šoštanjskih termoelektrarn ter na preostalih športnih igriščih so člani društva TVD Partizan že velikokrat razveselili ljubitelje te dejavnosti. Društvo združuje kar šest sekcij, od kegljaške, sekcije za rekreacijo starejših in mladine, sekcije za odbojko, košarko, no- Partizan : Elkroj 1:1 Mladi Čater je bil zelo učinkovit s krila (vos) Telesna kultura v občini Velenje Podobno kot na drugih sejah skupščin sisov so tudi delegati na nedavni seji telesnokulturne skupnosti zaokrožili štiriletno delo. Med drugim so spregovorili tudi o samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986-90. »Ko smo pripravljali vse te dokumente, nismo mogli mimo dejstev, da nas vseskozi spremlja pereč problem financiranja telesne kulture, delovnih pogojev v katerih delajo tako strokovni, amaterski delavci in športniki, težave v zvezi z objekti itd,« je začel pripovedovati dosedanji predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Alojz Hudarin, ko smo se z njim pogovarjali o .delu v preteklih štirih letih in razmišljali za naprej. »Prav zato smo morali izhodišče za naslednje srednjeročno obdobje pripraviti na stvarnih osnovah možnosti razvoja telesne kulture. V preteklem srednjeročnem obdobju smo se zaradi nerazrešenih težav več ali manj ukvarjali sami s sabo oziroma s težavami v telesni kulturi in nismo uspeli ali znali teh težav predstaviti širši družbeni skupnosti. Tako nam ni uspelo, da bi skupaj in skladno z razvojem družbeno-politične skupnosti in v sklopu razvoja interesnih dejavnosti razvijali ter ustvarjali pogoje za nadaljnji razvoj tele- Mozirski nogometaši so se z gostovanja pri Partizanu v Slovenj Gradcu vrnili z zelo pomembno točko, saj so jo odščipnili enemu najresnejših tekmecev za prvo mesto. Po vodstvu domačinov že v 5. minuti srečanja, je za goste izenačil Hren v 52. minuti. Naslednji tekmec za prvo mesto, Dravi-nja iz Slovenskih Konjic, je v nedeljo na domačem igrišču nepričakovano izgubila z zadnjeuvrščeno Dravo in mozirski nogometaši so se utrdili na prvem mestu. Igralci Elkroja igrajo v nedeljo doma prav z Dravinjo, čez 14 dni pa bodo gostovali v Šmartnem ob Paki in takrat bo podoba vrha razpredelnice veliko bolj jasna. gomet, košarko ter rokometno sekcijo. Tako razvejana dejavnost zahteva tudi veliko denarja, ki pa ga seveda v društvu nimajo dovolj. Žal je tako, da je ta za uspešnejšo dejavnost, za množičnost in napredek telesne kulture nasploh, potreben. Dragi so prevozi na tekmovanja, oprema. . . . Čeprav so na tem občnem zboru izvedli volitve, te niso »prinesle« novega predsednika. Udeleženci so namreč ponovno za predsednika TVD Partizan Šoštanj izvolili Rudija Bajca, za njegovega namestnika pa Jožeta Kompana. Za dosežene uspehe, med njimi tudi za osvojen prapor Maršala Tita, za marljivo delo v sekcijah so ob koncu prejeli posamezniki plakete in priznanja. Miloš Volk RD Paka Priznanja za delo Preteklo soboto so imeli člani ribiške družine Paka Šoštanj letni občni zbor. Ocena dela v preteklem letu ter delovni program za letos sta bili osrednji točki dnevnega reda. Na konferenci so kritično spregovorili o delu odborov, komisij, članstvu, vzgoji kadrov, varstvu voda in človekovega okolja, upravljanju ter gospodarjenju, o organiziranih družinskih, conskih, republiških, državnih in Evropskem tekmovanju v ca-stingu, ki je bilo lani septembra v vsesplošno zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev zelo dobro pripravljeno. Člani gospodarske komisije so podrobno poročali o gospodarjenju z družbeno lastnino, o vlaganju rib v vode, o odlovu gojitvenih potokov, o ulovu rib, lovnih dneh. Predsednik tekmovalne komisije je udeležence letne konference seznanil o uspešno organiziranih tekmovanjih v lovu rib in suhih ribiških športnih disciplinah, kjer so člani te ribiške družine dosegli lepe rezultate. Ob koncu so številnim članom podelili še priznanja in diplome. 23 članov pripravnikov je prejelo spričevala o uspešno opravljenem ribiškem izpitu, prav toliko priznanja IV. stopnje za uspešno opravljene naloge pri uresničevanju delovnega načrta in izvedbi Evropskega prvenstva v castin-gu. Devet mladincev in pionirjev je prejelo republiška priznanja »znak mladi ribič«, 24 članov republiško ribiško priznanje za ribiške zasluge III. stopnje, dva sta prejela red za zasluge II. stopnje, eden član pa red za zasluge I. stopnje Ribiške zveze Slovenije. Zlate plakete Zveze športnih ribolov-cev Jugoslavije so dobili: Jože Hartman, Maks Podlesnik, Vlado Langus, Rudi Mešič, Karli Polutnik in Ivan Bizjak za požrtvovalno in prizadevno delo v vseh akcijah družine. Miloš Volk sne kulture. Zavedati se mfl*amo pomembnih izhodišč, da ole* razvoja množičnosti, povečanja števila aktivnih v vseh starostih in socialnih kategorijah ni možnega razvoja. Programi morajo biti redni in organizirani z določenim strokovnim poudarkom razvijanja naših lastnih in sposobnih strokovnih delavcev. Razvoj tekmovalnega športa mora dejansko temeljiti na strokovnem in načrtnem delu selekcij in mora imeti osnove v množičnostih ter predvsem v športu mladih. To pomeni, da tisti klubi in društva katerih osnovni programi ne bodo izhajali iz organizacije in dela z mladimi, dejansko v naši telesnokulturni skupnosti ne bodo več našli svojega mesta. Šport pogojujejo tudi objekti V zadnjih štirih letih smo se prav pri tem vprašanju srečevali z največjimi težavami. Zavedali smo se, da moramo načrtno in sistematično usposabljati telesno kulturne objekte v občini, saj smo ugotovili, da več ali manj vsi skupaj propadajo. Znano je, da smo mnoge objekte naredili s skupnimi akcijami, kot so samoprispevek, neposredno vlaganje delovnih organizacij, udarniško delo, nismo pa se nikoli dogovorili v preteklosti kako in iz katerih virov jih bomo vzdrževali. Tako smo v tem mandatnem ob- NK Rudar Za jubilej v višjo ligo?! V slovenski nogometni ligi so v spomladanskem delu letošnjega prvenstva odigrali že dve koli. Najprej so bile na sporedu tekme zadnjega jesenskega kola, ki so ga zaradi slabih vremenskih razmer morali preložiti na pomlad, v nedeljo oziroma v soboto pa je bilo uradno na vrsti prvo spomladansko kolo. Nogometaši velenjskega Rudarja so dvakrat gostovali. Najprej proti novincu v ligi ekipi Domžal, v soboto dopoldne pa v Mariboru, kjer so se srečali s Kovinarjem. Dve gostovanji, dva poraza, pet zadetkov v njihovi in nobenega v nasprotnikovi mreži. Z Domžalčani so izgubili z 1:0, v srečanju s Kovinarjem pa se je žoga znašla kar štirikrat v njihovi mreži. Skromna bera, ki je gotovo odraz trenutnega stanja v klubu. In kakšno je to, kaj pričakujejo v prihodnje? O tem smo se pogovarjali s predsednikom kluba Jožetom Mrazom. »Rudar se je v jesenskem delu prvenstva vsestransko okrepil in se vključil v igro za vrh prvenstvene lestvice. Prvi del prvenstva je končal na četrtem mestu, kar je vlivalo upanje, da lahko v nadaljevanju tekmovanja ta položaj še popravi,« je dejal Jože Mraz na začetku. Prvi dve koli pa sta pokazali, da Rudar vendarle (vsaj za sedaj še ne) nima moštva za vrh lestvice. »V pripravah za spomladansko tek- movalno sezono smo bili zelo neučinkoviti, zlasti pri dobivanju novih igralcev za nadomestilo tistih, ki so odšli iz kakršnihkoli vzrokov iz kluba. Največja težava je v tem, ker se ne moremo dogovoriti z Rudnikom li-gnitam Velenje, da bi prevzel pokroviteljstvo nad klubom. Rudar se namreč vse od izpada iz druge zvezne lige pred štirimi leti otepa z velikimi denarnimi težavami. Čedalje manj je tudi posameznikov, ki so pripravljeni svoj prosti čas »zapravljati« za delo v klubu. Zato tudi nismo mogli zagotoviti ustreznih delovnih pogojev.« Posledice takšnega stanja so seveda najbolje vidne na igrišču. Za srečanje z Domžalami so komajda sestavili moštvo. Nekaterih igralcev pač niso pravočasno prijavili, ker jim niso mogli zagotoviti ustreznih delovnih in ži-vljenskih pogojev, mladih igralcev pa tudi nimajo v »izobilju« zaradi slabega dela v preteklosti. V tem spomladanskem kolu bodo storili vse, da bi začeli novo prvenstveno sezono kar najbolje pripravljeni. Sezona 1986/87 naj bi bila namreč ločnica v organizaciji jugoslovanskega nogometa, saj naj bi med drugim ustanovili tudi medrepubliške lige. Igrati v njej pa je želja Rudarja in gotovo tudi ljubiteljev nogometa v Šaleški dolini. Teh sedaj ni veliko. Toda vemo — po dobrih igrah se navijači vrnejo na tribune. Se dodaten razlog je, da se želijo v Rudarju kar najbolje pripraviti na začetek jesenske sezone. Čez dve leti bo NK Rudar slavil 40-letnico obstoja. Z uvrstitvijo v kakovostnejšo ligo bi na najlepši način proslavili ta jubilej. Je ta želja prevelika? Pravijo, da ne. Tudi zato ne, ker imamo v Titovem Velenju konec koncev tudi lepo nogometno igrišče (upamo, da se ne bo pogreznilo), takšno, s katerim se ne more ponašati vsak klub v slovenski ligi. (vos-) Kovinar : Rudar 4:0 Nogometaši Rudarja so na gostovanju pri mariborskem Kovinarju nepričakovano in nezasluženo visoko izgubili. Rezultat je glede na potek srečanja vsekakor previsok. Domačini so po prvem polčasu vodili z 1:0, v drugem pa so Velenjčani prevzeli pobudo na igrišču. Priigrali so si nekaj izrednih priložnosti, vendar jim ni uspelo izenačiti. Neučinkovitost se jim je krepko maščevala, saj so v zadnjih minutah prejeli še tri zadetke in previsoko izgubili. V naslednjem kolu bodo nogometaši Rudarja igrali doma z Muro, ki je v nedeljo nepričakovano premagala vodilni Maribor. NK Šmartno Igralci Šmartnega ob Paki so nadaljevanje prvenstva začeli veliko bolje kot Velenjčani oziroma tako kot verjetno niti sami niso pričakovali. V prvem spomladanskem kolu so na Ptuju natresli domači Dravi kar pet žog v mrežo, zmagali pa so tudi v drugem kolu na svojem igrišču proti igralcem Proletarja iz Zagorja 1:0, zadetek je dosegel Kolenc. V tem srečanju strelci niso navdušili kot v prvem, toda pomembni sta vendarle dve točki. Seveda pa bodo na novim preizkušnji že Več kot so pričakovali v naslednjem kolu, ko bodo gostovali v Lendavi. Takšen dober začetek jesenskega dela prvenstva spet vliva upanje za vrnitev v slovensko ligo. »Naša želja je resda, da bi se letos čimvišje uvrstili. Če bo možnost tudi na prvo mesto. Toda, če se bo pokazalo, da naše moštvo še ni zrelo za tO, se ne bo nič spremenilo. Bomo pa poskušali naslednje leto,« je dejal po nedeljski tekmi s Proletarcem predsednik NK Šmartno Janko Vuzem. Med igralci ni nobenih sprememb. Trenutno morajo igrati brez kaznovanega Raukoviča, ko bo ta kazen odslužil, bo njihova obrambna vrsta gotovo še močnejša. Na začetek drugega dela prvenstva so se zelo dobro pripravili, kar sta potrdili tudi prvi dve tekmi. Menijo pa, da ekipa še ni zadosti uigrana zaradi slabih vremenskih razmer med pripravni. Okrepili so tudi strokovno vodstvo kluba. Za ekipo sta sedaj zadolžena Janko Go-ričnik in Drago Napotnik. ■f ' Enajsterica Šmartna — v prvih dveh kolih poln izkupiček (vos) Na stvarnih razvojnih možnostih dobju sprejeli prednostno listo vzdrževanje in njihovega usposabljanja. Po dolgem usklajevanju in pripravljanju dokumentov smo kot prednost začrtali obnovo zimskega bazena, o čemer je bilo že veliko izrečenega in napisanega. Dejstvo je, da bomo bazen obnavljali postopno. Prvo fazo smo sklenili, v drugi bo treba posodobiti garderobe ter v tretji restavracijo arhitektonsko spremeniti in jo urediti v mlečno. Objekti naj služijo dinarje »Še ena ugotovitev je pomembna. Pri načrtovanju nadaljnjih možnosti razvoja telesne kulture v občini, se moramo organizirati tako, da bomo z uresničevanjem naših programov, z lastnimi strokovnimi kadri in objekti, določena sredstva tudi sami prislužili. Zato smo pripravili predlog oblikovanja in razvijanja športno-turistične ponudbe, saj lahko skupaj s turističnimi in gostinskimi organizacijami dosežemo bistveno višjo raven celovite turistične ponudbe. S tem bomo v največji meri izkoristili telesnokulturne zmogljivosti in možnosti, vloženi dinarji pa se bodo pričeli vračati nazaj v telesno-kulturo« Telesna kultura ni svet zase »Čaka nas še ena zahtevna naloga. Nujno namreč moramo opredeliti skupne cilje občinske telesno-kulturne skupnosti z ostalimi mejnimi dejavnostmi. Dejstvo je, da telesna kultura in druge družbene dejavnosti niso celote vsaka sama zase. Telesna kultura se pojavlja v vseh ostalih interesnih skupnostih, kot sta izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva, svoje mesto bi nujno morala najti tudi v raziskovalni skupnosti. To seveda velja za iskanje novih programov in razvojnih možnosti. V ta namen smo pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju skupnih ciljev med raziskovalno in telesno-kul-turno skupnostjo. V kratkem bomo sedli za skupno mizo, opredelili skupne naloge in se dogovorili za združevanje sredstev, potrebnih za izvedbo teh programov. Omeniti moram, da telesna kultura že sedaj namenja določena sredstva za šolska športna društva. Ob tem moram posebej poudariti zmotno mišljenje nekaterih, da se telesna kultura želi pojavljati v vseh ostalih programih samo zato, da bi si pridobila določena materialna sredstva. To je škodljivo zavajanje in škoda je, da se takšna mišljenja sploh pojavljajo. Pojavljajo pa se samo tam, kjer pomena družbenih dejavnosti ne poznajo in ga ne dojemajo.« Nalog ne manjka »Vsekakor je nalog še več. Že smo jih izoblikovali in jih želimo postaviti na takšne temelje, ki bodo zagotovili nadaljni in bolj kakovosten razvoj. To je pomoč pri izvedbi programov telesne kulture invalidov, pomoč študentskemu klubu, predvsem pa moramo zagotoviti bolj smotrno samoupravno in strokovno organiziranost telesne kulture, oziroma reorganizirati skupščine občinske telesno-kulturne skupnosti.« Delegatom zagotoviti pravo vlogo »Vse doslej smo se ubadali s problemom, kako delegatom omogočiti, da bodo dejansko odigrali vlogo, za kakršno so bili izbrani v svojih okoljih. Ugotovili smo namreč, da s podvajanjem vlog vsi skupaj po nepotrebnem izgubljamo čas. Zakonodaja je že doslej precej omejevala delovanje družbenih dejavnosti, tudi telesne kulture, kar je še dodatno vplivalo, da se delegati niso prav zanimali za svoje delo. Naš predlog je torej, da bi se skupščina zveze telesno-kulturnih organizacij poslej pojavljala v skupščini občinske telesno-kulturne skupnosti kot zbor izvajalcev. S tem bi dejansko zagotovili, da bi posamezni delegati zares zastopali stališča svojega okolja, predvsem seveda klubov in društev. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da so delegati iz enega kluba ali društva na skupščini ZTKO zagovarjali določena stališča, na skupščini OTKS pa drugi delegati iz istega kluba nekaj povsem drugega. Posledica tega so bile prav čudne razprave, ki niso bile v prid telesni kulturi. Predvidevamo tudi, da bi bil predsednik ZTKO istočasno predsednik zbora izvajalcev. S tem bi tega kandidata izbrali na širok in demokratičen način. Doslej je bil namreč delegiran znotraj telesno-kulturnih organizacij, bil zato vezan na klub ali društvo iz katerega je prihajal ter imel zato dodatne probleme z očitki, da zagovarja svoj klub, društvo ali organizacijo. Istočasno bo ta predsednik tudi član predsedstva OTKS, s čimer bomo zagotovili neposredno povezavo med organi ZTKO in OTKS, kar je pomembno in potrebno.« Povezava z združenim delom »Naloga vseh organov in delegatov je torej več kot odgovorna. Zlasti v današnjih pogojih gospodarjenja, ko sredstva za družbene dejavnosti in tudi za telesno kulturo ne zadoščajo več za normalno delo. Zato se moramo v telesni kulturi dodatno organizirati in sicer tako, da si bomo sredstva zagotavljali tudi na druge načine. _ _ . Zato smo se skupaj z zbori občinske skupščine dogovorili, naj bi se telesno-kulturne organizacije dogovorile z združenim delom o pokroviteljstvu, kar počenjajo že vsepovsod in imajo tudi veliko boljše tekmovalne dosežke. Seveda je predvsem pomembno to, da bodo te sporazume podpisovali samo v tistih klubih, ki so dobro organizirani in so sposobni dosegati dobre rezultate.« 16 stran * naS C93 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ir 10. aprii 1986 Res je žalostno, da smo pri naših železničarjih pogosto samo takrat, ko praznujejo oziroma jim vidimo, ko potujemo z vlakom. Pa tudi pri naših srečanjih jih sprašujemo samo-o njihovih uspehih, spoznavamo dobre strani njihovega poklica, vidimo ugodnosti, manj pa nas zanimajo težave, s katerimi se srečujejo vsak dan in o katerih bi imeli gotovo veliko povedati. Jemljemo jih kot nekaj kar mora biti. Reševanje težav je največkrat prepuščeno njim samim. Mislili smo, da bomo tokrat naredili pogovor drugačen, da ga bomo obrnili v drugo smer, pa nismo čisto prepričani, če nam je uspelo. Velenjska železniška postaja že dolgo stoji na svojem mestu, primikajo se vlaki in vagoni. Po vedno istih tirih. Gor in dol. V Titovo Velenje in iz Titovega Velenja. Tu in tam se jezimo nanje, ko so zapornice spuščene in to ravno takrat, ko se nam .najbolj mudi. Kaj pomeni trideset let službe pri železnici? Kakšen skok je železnica naredila v teh letih? Kakšen je železničar danes in kakšen je bil včasih? To bo najbolje vedel Karel Omerzel, pomočnik šefa postaje za transportno službo. Pa ne samo to. Je tudi reden potnik na vlakih. Že zjutraj ob 5. uri in dve minuti prijazno pozdravlja sopotnike v vlaku, ki pelje iz Rimskih Toplic proti Celju in Titovem Velenju. Tudi nazaj se vrača po isti poti. S kom drugim kot z vlakom. A, šele ob 14. uri in 15 minut. Začel je torej pred tridesetimi leti. Morda tudi ob 5. uri zjutraj. A, takrat kot prometno-transportni delavec ali po starem zavirač-pre-mikač. Dodatno šolanje, spoznavanje vseh železničarskih del pa ga je privedlo do namestnika šefa postaje. Človek pač, ki to delo pozna v dušo in je zato tudi lahko rekel: »Začetki na železnici so bili težki tako kot so povsod. Jasno je, da so se razmere tudi tukaj spremenile. Na bolje so se spremenili tudi delovni potoji. Odnos do dela, to pa moram povedati, pa je bistveno slabši.« »Danes je na železnici v Titovem Velenju zaposlenih 35 delavcev,« je povedal Dragan Dančič, šef postaje Titovo Vele- Dragan Daničič tem območju, torej ob savinjski progi, pa je še najbolje urejena postaja v Šmartnem ob Paki, Polzela in tudi Žalec.« Seveda bi bil ta pogovor nepopoln, če ne bi spregovorili tudi o standardu železničarjev. Naša sogovornika sta zadovoljna. Povedala sta, da je bil poprečni osebni dohodek na železnici v Velenju prejšnji mesec 85 tisoč dinarjev, verjetno z vsemi nadurami, da imajo dobro poskrbljeno za počitniško dejavnost, da so deležni tudi določenih ugodnosti. Te poznate: režijska karta in uporaba tako imenovane FIP karte za mednarodni promet, ki jo lahko izkoristi vsak železničar enkrat v letu. Še posebno pa so zadovoljni, da nimajo več takšnih kadrovskih težav kot so jih imeli pred leti, pa tudi s stanovanji ni prehudo. Zelo dobro je tudi informiranje. Imajo kar tri liste, ki jih nje. Ker nas je zanimalo, koliko ljudi se vozi z vlakom, nam je postregel še z naslednjimi podatki:« Število potnikov raste, v zadnjem letu se je skoraj podvojilo. V mesecu marcu smo prepeljali 6115 potnikov, toliko je bilo prodanih kart, k temu pa je treba prišteti še mesečne vozovnice in dodatnih 6650 potnikov. Železniški promet je še vedno cenejši. Za primerjavo naj samo povemo, da stane vozovnica do Šoštanja 35 dinarjev, povratna pa celo samo 42 dinarjev. Povrnimo se nazaj k delovnim pogojem in k njihovi uspešnosti. Karel Omerzel nam je pojasnil: »Je že tako, da smo po dohodku, ki ga ustvarimo prvi, žal pa po urejenosti oziroma signalizaciji med zadnjimi. Prednost v razvoju imajo pač glavne proge, glavna prometna križišča kot je Šentilj, Dobova, Jesenice.« Med postajami na Karel Omerzel vneto prebirajo, spoznavajo delo železničarjev v Beogradu, Dževdželiji, po celi Jugoslaviji skratka. Preko glasila Jugoslovanskih železnic Železniške no-vine, vidijo se v glasilu Železniškega gospodarstva Nova proga, z vsemi stvarmi pa so tekoče seznanjeni v tozdovskem glasilu Signal. Morda pogrešajo pri vsem tem le malo več pozornosti naše družbenopolitične skupnosti. Ob koncu smo seveda popra-šali tudi, kako bodo preživeli svoj stanovski praznik — 15. april — »Delovno, kako pa,« sta dejala oba v en glas. »Praznik gor ali dol, vlaki morajo voziti po svojih tirih in po voznem redu. Če pa je kdo prost, potem se seveda lahko udeleži osrednje slovesnosti v Celju, kjer na ta dan pripravijo različna tekmovanja, srečanja, razstave ali pa gredo na centralno proslavo, ki je vsako leto v Ljubljani na Zaloški cesti.« Včasih slišimo, da so potniki na vlakih nevzgojeni, zato smo o tem povprašali še Karla Omerzela. Rekli smo si, da bo že vedel, saj se z vlakom vozi vsak dan.« Potniki, vsaj ti, ki se vozijo po savinjski progi, so zelo dobri in kulturni. Prav nobenih pripomb nimam. Res ne . . .« Zal, smo ga pozabili vprašati, če si prepeva kdaj tisto pesem »Že trideset let stojim na postaji in čakam na vlak, ki prihaja,. . .« Če vas slučajno zanima, kaj največkrat potuje po železniških tirih v tovornih vagonih v to ali ono stran: v naše mesto pripeljejo največ pločevine, odpeljejo pa bele tehnike in betonskih elementov iz Vegrada. Železničarji, ob vašem prazniku iskrene čestitke, čim boljše poslovanje in nobenih nesreč. Trenutek oddiha, ko stoji vlak Krajevna skupnost Šmartno ob Paki Veliko dokaj zahtevnih nalog Večletna prizadevanja krajanov Šmartnega ob Paki so v preteklem letu postala stvarnost. Sredi centra tega kraja so namreč bohotita obnovljen kulturni dom in nov otroški vrtec, na katera so krajani lahko upravičeno ponosni. Vložiti so morali ogromno truda, da so uspeli zanju ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti zbrati dovolj denarja. Objekta še nista »popolna«. Treba bo odpraviti še nekatere pomanjkljivosti in pridobiti potrebno uporabno dovoljenje. Kar nekaj denarja zbranega s četrtim samoprispevkom so krajani že namenili za dokončanje obnove kulturnega doma in za opremo. Da bo dom tak, kot so si ga Šmarčani dolgo želeli, ga je treba redno vzdrževati. Tu pa nastaja gordijski vozel, ki ga lahko preseka le denar. Tega ni za tistega, ki bi za dom skrbel, kaj šele za morebitna manjša popravila. Prav tako ne-najdejo ustreznega človeka. Tako ima trenutno kulturni dom na skrbi posebna komisija, ki jo je imenoval svet krajevne skupnosti. Vendar tudi ta doma ne bo mogla ohraniti takšnega kot je, če ga sami krajani oziroma obiskovalci predstav ne bodo znali varovati. Treba je reči, da je dom resnično postal središče celotnega dogajanja v kraju in da krajani vanj radi zahajajo. Poleg gledaliških in drugih predstav naj bi že v naslednjih dneh prišli na svoj račun tudi ljubitelji filmov. V preteklem letu so krajani tretjega središča Šaleške doline namenili največ pozornosti ure- Kmetijska inšpekcija ditvi kanalizacije, najprej so se te lotili pri osnovni šoli. Poleg tega so izpolnili še obveznosti do skupnega referendumskega programa, zgradili obcestno ograjo v Malem vrhu, uredili del struge Hudega potoka in še več manjših nalog. Vsak pravilno porabljen dinar pomeni korak bližje k začrtanim ciljem. Ta misel za krajane Šmartnega ob Paki in njegovih vaškjh odborov ni nič novega. Kljub temu ne morejo narediti več, kot imajo na voljo denarja. V prvi polovici meseca julija naj bi ta krajevna skupnost dobila iz »referendumske blagajne« 10 milijonov dinarjev. In kako jih bodo Šmarčani poskušali kar najbolje porabiti? Za izgradnjo vodovoda v Slatinah so namenili 3 milijone 500 tisoč, malo manj za vodni zbiralnik v Velikem vrhu, nekaj za dokončanje ceste Mali vrh —Lok ter vzdrževanje ostalih poti, z denarjem iz tega kupa pa bi radi nadaljevali dela pri izgradnji primarnega dela kanalizacije. Ta naj bi bila končana že meseca maja letos, zanjo pa bodo odšteli okrog 17 milijonov 500 tisoč dinarjev. Z referendumom, z »nabiranjem« denarja iz raznih virov so zbrali 6 milijonov, nekaj bo primaknila še samoupravna komunalna interesna Veliki potni poii (Arion Ater) Veliki potni polž (rdeči polž) se je po letu 1960 razširil iz Ljubljanskega barja po vsej Sloveniji. Zanj je značilno, da se v posameznih obdobjih zelo razmnoži, potem pa skoraj izgine in se čez nekaj let ponovno pojavi. Rad se zadržuje v lesenih odpadkih, kjer tudi prezimi. Za zatiranje polžev uporabljamo kemična sredstva kot sta Mesurol in Limax. Sredstvu je priloženo navo- dilo za uporabo. Pomembno je, da navodilo dosledno upoštevamo in da smo pri zatiranju vztrajni. Polžev ne uničimo, če jih posipamo s kuhinsko soljo. Veliki potni polž ni naštet med nevarnejšimi karantenskimi in gospodarskimi škodljivci. Tako ni predpisa po katerem bi kmetijska inšpekcija lahko ukrepala. Inšpekcijska služba deluje v tem primeru svetovalno. skupnost, zagodla pa jim je zadnja podražitev materialov. Oskrba s pitno vodo med krajani te krajevne skupnosti že nekaj časa povzroča slabo voljo. Kot vse kaže, bodo to vprašanje letos rešili krajani Slatin in Gavc, krajani Podgore, Šmartnega ob Paki in Gorenja pa bodo morali zaradi pomanjkanja sredstev še kakšno leto počakati. Po dosedanjih cenah bodo morali za izgradnjo vodovoda odšteti kar 120 milijonov dinarjev. Kogar je pot vodila čez Šmartno ob Paki je presneto dobro občutil skoraj vak meter poti. Te so se razcvetele v vsej svoji veličini. Pri tem ne mislimo le na cestno povezavo Gorenje—Šmartno ob Paki — to vzdržuje cestno podjetje Celje s sredstvi, ki jih zanjo daje občinski sis za ceste, ampak na vse ceste v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Že lani so se krajani Hudega potoka in" Velikega vrha lotili posodobitve te ceste. Treba je vliti še asfaltno prevleko. Cesta je dolga 700 metrov, predračun zanjo pa skorajda 10 krat daljši — 5 milijonov dinarjev. Za vzdrževanje 9 kilometrov poti prve in druge kategorije je sis za ceste predvidel le 550 tisoč dinarjev, kar je za stanje, v kakršen te so, skorajda toliko kot nič. Ceste tretje kategorije, teh imajo v tej krajevni skupnosti 10 kilometrov, pa so na njenih »ramenih«. Pri vzdrževanju teh ji je v veliko pomoč gradbeno podjetje Gradiš, ki vsako leto prispeva 1200 kubičnih metrov posipnega materiala. Prizadevanja članov sveta krajevne skupnosti, da bi vendarle našli skupen jezik z delovnimi organizacijami, ki so največji koristniki njihovih cest Vegrad, Železniško podjetje Celje — doslej še niso našli skupnega jezika. Preobremenjenost cest je vedno večja, za vzdrževanje pa mora skrbeti krajevna skupnost sama. Končno naj bi konec tega leta dobila ta krajevna skupnost tudi prvo avtobusno poostajališče, razmišljati pa bo treba še o na-dalnji razširitvi pokopališča, mrliške vežice ter o vastvu okolja oziroma odvozu smeti. Nalog torej več kot preveč in dokaj zahtevnih. Da bo večina med njimi uresničenih, je odvisno od krajanov oziroma vaških odborov samih. Dosedanja praksa je pokazala, da so ti pripravljeni prijeti za delo, tudi kaj prispevati, le akcije morajo biti organizirane in v rokah pravih lju- di. —top- Krajevna skupnost Bočna Načrtov in dela jim m manjka Prebivalcem prijetne, majhne in poleg vsega še manj razvite krajevne skupnosti Bočna zahtevnih nalog, načrtov in želja nikakor ne manjka. Kot skoraj v vseh krajih mozirske občine, imajo tudi v Bočni precejšnje probleme z mrliško vežico. Vežica namreč nezadržno propada, zato je njena temeljita obnova nujna. Vse kaže, da bodo to nalogo kmalu razrešili. Sredstva namreč že imajo zagotovljena, z deli pa bodo pričeli takoj, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Bolj jih skrbi usoda poslopja nekdanje osnovne šole. Zgradba namreč trenutpo sameva, zato se bojijo, da bo tudi njo načel zob časa. Krajani so na nekdanjo šolo tesno vezani, zato nikakor ne želijo, da bi ostala prepuščena sama sebi. Imenovali so gradbeni odbor, ki že išče možne reši- Planinsko društvo Titovo Velenje Veliko možnosti za preživljanje prostega časa Zelja, da bi spoznali spet mnoge neznane kraje, vrhove in ljudi, se vam lahko uresniči. Treba je le stopiti v planinske vrste. Planinsko društvo Titovo Velenje ima okrog 2000 članov in vsi pridno zahajajo v naravo. Doslej je društvo organiziralo že več kot 280 izletov za svoje člane. Pot pa jih je vodila po domovini in tudi izven njenih meja. Izlete pripravijo po težavnosti. Vsakdo se sam odloči za pot, ki ustreza njegovi trenutni kondiciji in seveda znanju. Na skupnih poteh boste odkrivali novo in neznano ter kovali svoj značaj, razvijali tovarištvo, preizkusili vzdržljivost, utrjevali prijateljstvo in krepili svoje zdravje. Možnosti je mnogo. V okviru planinskega društva Titovo Velenje delajo še sekcije v Gaberkah, Skalah, Ve-gradu, Šmartnem ob Paki in Gorenju, vse pa imajo še svoje programe in izlete. Slovenijo plepleta že nad 40 veznih poti ali transverzal. Velenjski planinci vas vabijo tudi po Šaleški planinski poti, kamor greste lahko skupaj s člani družine, s planinskimi prijatelji in znanci. Vse poti so zanimive, seveda če boste znali prisluhniti ljudem-do-mačinom, če imate radi naravo. Vsem, ki se bodo odločili za skupno planinarjenje, velenjski planinci priporočajo, da se odločite za tiste izlete^ ki r.iso prezahtevni. Za uspešno pot in srečen povratek je pomembno osnovno znanje iz planinstva, volja, upoštovanje poti, zahtev in nasvetov vodij izleta ter pogojev, obvezna pa je tudi planinska oprema: planinski čevlji, vetrovka, pulover, kapa, rokavice, šal ter oprema, ki jo planinec vedno nosi v nahrbtniku — rezervno perilo, dežni plašč (dežnik), komplet prve pomoči, zemljevid, dokumente (tudi fotoaparat in daljnogled). Pred zahtevnejšimi izleti oziroma pohodi so zelo priporočljivi krajši kondicijski izleti. Vsi, ki bi radi tako zdravo, koristno in zanimivo preživeli prosti čas, se morajo prijaviti v pisarni planinskega društva Titovo Velenje, kjer bodo dobili tudi podroben program vsakega izleta. Izbira pehrane bo v celoti prepuščena udeležencem samim, zato naj ti za daljše ture nesejo s sabo zadostno količino primernih jedil in pijač. Če bo vreme slabo, lahko vodstvo izleta po posvetu z udeleženci spremeni prvotni načrt. Vse informacije o pohodih, izletih lahko dobijo vsi, ki jih to zanima, v društveni pisarni vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. tve. V Bočni so namreč prepričani, da bi lahko v zgradbi našle svoje mesto različne dejavnosti, seveda pa se morajo glede tega še dogovoriti z osnovno šolo Gornji grad, ki s stavbo razpolaga. Končno so uredili tudi dolgo pričakovano avtobusno čakalnico v kraju, nalog pa vseeno še ne manjka. Se letos bodo obnovili brv med zaselkoma Čeplje in Kropa in poskrbeli še za marsikaj. Predvsem so nejevoljni zaradi zavlačevanja pri urejanju pretvornika v Florjanu. Dela so se namreč precej zavlekla zaradi nasprotovanja nekaterih lastnikov zemljišč, preko katerih morajo speljati nov električni vod, saj je sedanji prešibek za napajanje TV pretvornika. Še nekaj jih moti. Okolje zadružnega doma je neurejeno in kvari videz kraja in njegovega središča. Urediti morajo predvsem dvorišče in poskrbeti za zahodni del stavbe, zlasti zato, ker bo slavje ob letošnjem prazniku občine Mozirje prav v Bočni. Za uresničitev te naloge se bodo seveda morali dogovoriti z Zgor-njesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki je lastnica doma. ' 'C; V , . . nas cas radio velenje 9 i 10. 4. 1986 naslov — izvajalec 1. KISSES AND TEARS - Bad Boys blue 2. ELECTRIC NIGHTS - Dave Merlin 3. BOLERO - Fancy 4. MOYE AWAY - Culture club 5. PAPA C H ICO - Toni Esposito 6. CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch 7. NIKITA - Elton John 8. ARABIAN NIGHT - The Parallel lines 9. CELEBRATE - Savage 10. ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul Na vstop v lestvico čakajo: I LOVE MY RADIO - Taffy I'M HOOKED - Laid Back HEIGH - OH - Fabian Nesti Moj predlog Moj naslo\ ■ 10. april 1986_» Titovo Velenje__KULTURA _liaŠ ČSS * stran 7 PP* »Polovičar ne moreš biti!« Že 13 let ga srečujemo na republiški razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju. S šolo, kjer sedaj poučuje, devet let, od tega kar štirikrat med nagrajenci. Pravzaprav ne vemo ali naj zapišemo najprej ime šole, osnovna šola Veljka Vlahoviča ali mentorja najboljših mladih likovnikov te šole v Sloveniji Toneta Skoka. Resnici na ljubo: če ne bi bilo njega, težko verjamemo, da bi bili likovni izdelki učencev te šole med najboljšimi že četrtič zapored. To ni edino priznanje, ampak se mladi likovniki osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja ponašajo tudi z mednarodnimi. Tonetov levji delež pri tem ... vsaka beseda je odveč. »Likovna vzgoja zahteva veliko, predvsem pa posebno delo in občutek za delo z učenci. Treba jo je celostno razvijati, vsa področja likovnega ustvarjanja enako. Učenca mora spremljati od prvega do osmega razreda. Ne pozna polovičarskega dela. Drugače tudi človek ne sme in ne more pričakovati uspehov,« pravi z malo obarvanim prleškim nba-rečjem. Vsaka šola iz velenjske občine bi morala sodelovati na Likovnem svetu otrok, ki je nekakšen prerez stanja na tem področju, uspehov, daje odgovor na vprašanje, kako daleč segajo sposobnosti mladih likovnikov, koliko so ti v primerjavi z drugimi napredovali. Brez kančka samohvale, učenci njegove šole prednjačijo. Še posebej letos, ko so na njej predstavili likovna dela v vseh tehnikah od prvega do osmega razreda. Čeprav je Tone že nekaj let član žirije, kot pravi, tudi postavitev razstave največkrat odložijo na njegova ramena, niso učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča po njegovi zaslugi že tolikokrat bili med najboljšimi. Preveč iskren je, da bi »navijal« za svoje. Je pedagog, kakršnega si želi vsak učenec in seveda tudi starši. »Hočeš ali ne: učittelji smo drugačni od naših tovairišic. Ne prenašamo družinskih težav na učence. Učitelja, kii ne opravlja svojih dolžnosti Itako kot bi moral, povozijo ucčenci in čas. Pedagoško delo zaahteva celega in predanega člcoveka. Če hočeš biti pošten do dela, otrok, ki jih vzgajaš, pripravljaš za življenje, potem tak moraš biti. Seveda pa je to v današnjem času, v takšnem tempu življenja težko.« Ali je Tone suženj svojega poklica? Skoraj da. Z dušo in telesom živi za likovni pouk, ki mu ne dopušča, da bi še sam kaj ustvarjal tako kot je pred leti. Ne samo reden pouk. Tu so še krožki, v katerih se kar drenja učencev. Samo na predmetni stopnji seje letos vpisalo v likovni krožek več kot 100 otrok. Tone Skok V- katalogu, ki ga je organizator razstave Likovni svet otrok letos izdal, med drugim piše: v rokah občutljivega likovnika Toneta Skoka se gnetejo otroška zvedavost, dinamični ustvarjalni elan in mnogo drugih nalog. Kako mu to uspe?« »Z dobrim poznavanjem otroške duše, njega samega, njegovih uspehov, težav,« je njegov odgovor. Izdelki njegovih mladih likovnikov ponazarjajo vsakdanje življenje, življenje na trgu Edvarda Kardelja. Dela mladih likovnikov te šole odlikuje raznolikost tehnik, iskanje novih. Ni pohvalil samo učencev, ampak tudi tova-rišico Valenčakovo. Poleg njega je tudi ona prejela priznanje na letošnji razstavi Likovni svet otrok. »Je ena od redkih učiteljic, ki namenja likovnemu pouku toliko pozornosti.« Z njegovim prostim časom pa je tako: družbenopolitično delo, delo v samoupravnih organih na šoli, društvu prijateljev mladine .. . Družina — zanjo mu ostaja zelo malo časa, čeprav bi moralo biti ravno obratno. »Saj veste, polovičarskega dela tu ni. Drugače te povozijo učenci in čas.« »Afrika« je naslov igri, ki jo je Milan Jesih napisal za televizijsko satirično gledališče pred desetimi leti. V bližnjem sorodstvu je z znamenitimi Grenkimi sadeži pravice. Temeljna načela predstave so slej ko prej nizanje satirično-grotesknih situacij in komponiranje odrskih skečev, ki vsak zase prikazuje neko povsem banalno situacijo. Jesihov dar za suvereno poigravanje z jezikom pa jih dviga na raven duhovito ironičnega posmeha človeškemu svetu. »Afrika« se je naselila na slovenskem podeželju, med kmetijo, zidanico in gozdno jaso — tam kjer je, kot jo pojejo alpsko — poskočne popevčice te igre: »Na njivah je življenje, v srcu je nemoč!« »Afrika« je kmečka burka, ki se Ljubljanska drama v Smartnem ob Paki V soboto, 12. aprila, ob 20.00, bo v domu kulture v Smartnem ob Paki gostovala Drama Ljubljana s komedijo Milana Jesihat: TRIKO. Podnaslov »ena dejanska burka« nam da slutiti smeh vzbujajočo situa-cijsko in beseidno komiko. Predstava prikazuje ljubezenska razmerja našega vsakdana. Trikotniki, trikot, triko, tri... pretir avanje, nesmiselnosti, obrabljene srmešnice in krajevni dov-tipi — vse brez dlake na jeziku. Komedijo jje režiral Jurij Souček. Igrajo: Katja Levstik, Marijana Bre-celj, Zvezdana Mlakar, Dare Valič in Marko Okorni. Vstopnice fpo 300 din bodo prodajali eno uro pired predstavo. Predstava mi primerna za mladino pod 16. let. N» sliki: prizcor iz komedije TRIKO Vila Mayer Šoštanj Razstava del Vodiška in Hohkrauta V galeriji šoštanjskih likovnikov v Šoštanju so pred tednom dni odprli razstavo akvarelov, risb in uporabne grafike. V kulturnem programu so nastopili mladi tamburaši iz Pesja. Marjan Vodišek je mojster peroris-be. Ima izdelan »rokopis«, ki razodeva pretanjenost v načinu risarskega podajanja z metalnim peresom. Njegove črte so pretehtane in pri mnogih risbah omejene na bistveno, kar je merilo dobrih likovnih rešitev. Poleg risb Vodišek razstavlja osnutke za diplome, plakate, vabila, razglednice, itd. Prikazana uporabna grafika je nekakšen pregled njegove grafične dejavnosti od leta 1959. Tudi na tem tiskarskem področju je Marjan pravi profesionalec, ki kot strokovnjak tiskar-oblikovalec deluje kreativno v različnih tiskarskih tehnikah. Jože Hohkraut razstavlja akvarele. S pretanjenim posluhom za transpa-rentnost vodenih barv slika vedute Šaleške doline. Pozoren je na spremembe, ki jih povzroča rudarjenje na konfiguraciji zemljišča. Zelo rad slika motive iz rudarstva, rudarska tihožitja, itd. Mogoče sta na razstavi najboljša akvarela iz okolice Kumrovca naslikana v pravi akvarelni tehniki. Razstavljalca sta člana Društva Šaleških likovnikov. Oba sta že razstavljala svoja dela na republiških razstavah likovnih skupin Slovenije, ki so žirirane. Marljiva sta tudi v domačem društvu. L. Zavolovšek prepleta skozi scefrano iluzijo na vasi, ubode groteskne obrise našega izkoreninjenega bivanja, zavrže iluzijo in pristane v banalni vsakdanjosti, iz katere bi pa spet ne ušli. In sploh — KAM? Morda v Afriko? Predstava presenetljivo odkriva elemente kmečke igre in jih stopnjuje v absurdno groteskni pesmi Mrožkovih komedij. Člani prizadevnega in uspešnega »Gledališča čez cesto« iz Kranja se bodo gledalcem v Titovem Velenju tako prvič predstavili z »Afriko« s katero žanjejo uspehe po drugih gledaliških odrih. Vstopnice po 300 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju in eno uro pred predstavo. Šolska mladina in sindikati imajo popust. Člani Kulturno umetniškega društva Stane Sever iz krajevne skupnosti Škale so se v nedeljo popoldne predstavili svojemu občinstvu, ki je v dvorani zasedlo vse razpoložljive prostore, veliko ljudi pa je ostalo brez vstopnic, saj vseh sedanja dvorana v gasilskem domu ne sprejme. Bila je to premiera, dela Iva Brešarja »Smrt predsednika hišnega sveta,« s prirejenim tekstom Bogomira Verasa, v režiji Rosvite Vogrinčeve in mentorice Ljerke Belak iz Slov. gledališča iz Celja. Predstavo Smrt predsednika hišnega sveta bodo člani KUD Stane Sever iz Škal še ponovili in sicer bodo to delo Iva Brešana igrali še v Vinski Gori, Konovem, Doliču, Šentilju, Šoštanju, v Titovem Velenju, Šmart-nem ob Paki in ponovno v Škalah. Camerata Slovenica »Afrika« v Titovem Velenju Gledališče »Čez cesto« iz Kranja bo v sredo, 16. aprila, ob 20.00, v domu kulture v Titovem Velenju uprizorilo satiro Milana Jesiha: AFRIKA. Delo je režiral Iztok Alidič. ■ V ponedeljek, 14. aprila ob 20.00, bo v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju koncert komornega ansambla Camerata Slovenica s sdisti: Rudi Pok — flavta, Slavko Goričar — klarinet, Monika Skalar — violina, Karel Žužek — violina. Mile Kosi — viola in Ciril Skerjanec — violončelo. Kot gosta bosta nastopila naša znana harfistka Ruda Kosi in Božo Rogelja, ki bo igral na oboo in angleški rog. Na programu so dela: W. A. Mozart — Kvartet za oboo, violino in če- lo, KV 370; J. Francaix — Kvartet za angleški rog, violino, violo in čelo; C. Debussy — Sonata za flavto, violo in harfo; M. Ravel — Introdukcija in Allegro za solo farfo. Vstopnice po 300 dinarjev so na voljo v knjižnici Kulturrfega centra Ivan Napotnik ter eno uro pred koncertom. Sindikati in šolska mladina imajo popust. Ob 17.00 bo poseben koncert za šolsko mladino. ÌO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 10. 4. ob 18. in 20. uri RUSH — italijanski, akcijski. V gl. vi.: Laura Trotter. 1 Petek, 11.4. ob 10. uri RUSH — italijanski, akcijski. Petek, 11. 4. ob 17. in 20. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Murray Abraham. Sobota in nedelja, 12., 13. 4. ob 17. in 20. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. Ponedeljek, 14. 4. ob 10., 18. in 20. uri ČAO, INŠPEKTOR - domači, komedija. V gl. vi.: Bata Živojinovič. Torek, 15. 4. ob 18. in 20. uri RUSH — italijanski, akcijski. Sreda, 16. 4. ob 10., 18. in 20. uri SUPERGIRL — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Fay Dunaway. KINO DOM KULTURE Četrtek, 10.4. ob l7. in 20. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Murray Abraham. Ponedeljek, 14. 4. ob 17. in 20. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Murray Abraham. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12.4. ob 18. uri DOKONČEN OBRAČUN — ameriški, kri-minalka. V gl. vi.: Wings Hauser. Nedelja, 13. 4. ob 17.30 in 19.30 RUSH - italijanski, akcijski. V gl. vi. : Laura Troter. Ponedeljek, 14. 4. ob 19. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Murray Abraham. KINO BRASLOVČE Nedelja, 13. 4. ob 19. uri DOKONČEN OBRAČUN - ameriški, kri-minalka. V gl. vi.; Wings Hauser.' Sreda, 16.4. ob 20. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Murray Abraham. KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 15. 4. ob 17. in 20. uri AMADEUS — ameriški glasbeni. V gl. vi.: Murray Abraham. Beseda vaša, zgodovina njihova Dvakrat smo trkali na glavna steklena vrata. Obakrat zaman. Vrata velenjskega dela policentrične ureditve slovenske kulture so bila zaklenjena. Ni bil petek trinajstega. Bil je navaden petek, dan ki je namenjen kulturi in tako je vanj padla tudi Naša beseda (NB 86). Kljub zaklenjenim vratom smo bili prepričani, da se v dvorani nekaj dogaja. Potrudili smo se in se pritihotapili za oder, na katerem so šmarški pionirji briljirali s Hišo Alenke Goljevšček. Hišnik Doma, ki je tudi opazoval dogajanje izza kulis, nam je sicer svetoval, da naj kar gremo čez oder v dvorano, predstava da je tik pred koncem, a mi se nismo upali motiti zavzetih igralcev in navdušenih mladih gledalcev, ki so skandirali po taktu petja, z odra donečega. Ce so se organizatorji NB 86 bali, da jim bodo gledalci pobegnili iz dvorane in so zato zaklenili vrata, potem so se pri šmarških gledališčnikih ušteli: ti mladci in mladenke že v ranih letih prihajajo v primerne mentorske roke, zato se Gledališču pod kozolcem ni bati, da bi kdaj ostalo brez igralcev. Ne da jih zaklepamo v dvorano in dajemo na program ob 13.30, ko svi razmišljamo o tisoč drugih stvareh — še najbolj verjetno o kosilu; pred pionirji iz Šmartnega ob Paki se lahko odkrije marsikatera profesionalna skupina iz Slovenije, da o velenjskih gledališčnikih, ki so obviseli med lastnimi bregovi, sploh ne govorimo. Za drugo zaletavanje v vrata smo krivi najbrž sami: ura je bila 19.00, čas, ko bi lahko pričakovali vrhunec dogajanja. Morda se je kaj tudi zgodilo, toda bili smo preveč užaljeni, da bi to še enkrat preverjali izza kulisja. Šli smo domov opeharjeni, saj smo vedeli, da se je ta dan na velenjskem odru zvrstila cela vrsta mladih zagnancev, ki so jih neki ljudje zastrupili z gledališčem. Trudili so se, toda za koga? Za sebe? Za tričlansko žirijo? Za učence, ki so jih navozili iz šol in za njimi zaklenili vrata? Hoteli smo pisati o predstavah, o vsebini, pa nam ni bilo dano. Lahko bi nakladali le o neorganizaciji, saj so se »organizatorji« že precej naveličali te svoje prireditve. Nikjer plakata, najboljša predstava ob 13.30, zaklenjena vrata, brez programskih listov, ......sicer pa nič čudnega! Naše besede ... 83, 83, 85, 86, 87, 88, .... so samo še okraski »organizatorjev«. Zanima nas samo, kaj bodo storili leta 2000. Ali bodo dovolj pošteni in napisali NB OO? TODA! NB 86 nam je bila povod, da smo polistali malo nazaj in se ustavili ob NB 83. Takrat je na odru Kulturnega doma Velenje zaživela dramatizacija teksta Franja Frančiča z naslovom Mama si videla mrtvega psa v travi. In zakaj bi se te predstave spominjali danes, ko so minila že skoraj štiri leta? »Pes« je eden zgodnejših tekstov takrat še nezanimivega pisca F. Frančiča, ki pa že stoji na njegovem železnem repertoarju. Toda ta zastor ne dvigujemo zaradi njegovih tekstov, ampak zaradi dela Vlada Repnika, ki je s to predstavo postavil temelj svojemu odrskemu delu. To doživlja navidezno kulminacijo z dogodkom Krst pod Triglavom in njegovo krstitvijo velikega odra Cankarjevega doma letos spomladi. NB 83 je bila tako ena redkih, ki je pripravila prostor za zgodovinski Dogodek — pravzaprav edini, ki se je zgodil v okviru velenjskih NB. Kljub svoji senilnosti se je tako tudi ta prireditev zapisala zgodovini! Toda pustimo smisel in pomen NB vnemar in v dveh, treh odstavkih poizkusimo dokazati zgodovinskost Repnikovega početja na odru Kulturnega doma Velenje. Preden pa nadaljujemo, postavimo še trditev: UMETNOST NI NIKOLI BILA IN NIKOLI NE BO V VZPONU, RAZVOJU, AMPAK RAVNO ZUNAJ TAKIH IN PODOBNIH DOLOČITEV! V praznem prostoru, ki je nastal po »zatonu« avantgardnih umetnosti 70-tih let, so nastajala razna tipanja in iskanja. Danes, leta 1986 se že v veliki meri zbirajo pod skupnim imenovalcem postmodernizma. Vmes so se nasilno oklicevale razne umetniške stroje za to in ono. Zdaj, ko stvar že dozoreva, ko se bliža koncu in postaja legitimna, je v gledališču nastal tudi novum, ki se imenuje Retrogardizem, ali kakor ga imenujejo analizatorji umetnosti: ci-tatomanija. To gledališče je vrh doseglo s Krstom pod Triglavom. In to ne zgolj slovenskega, ampak jugoslovanskega, če ne že kar evropskega ali celo svetovnega! Zgodovinskega pa vsekakor! In kakšno mesto v tem (vrhu) zasedeta »Pes« in Vlado Repnik, štipendist velenjske kulturne skupnosti? Ne bi radi podlegali lokalpa-triotizmu in na veliki zvon obešali, da je Repnik naš rojak. To je bolj njegova smola, kot naša zasluga. Redkim gledalcem, ki so videli obe predstavi, je primerjava obudila v spomin detajle, ki kažejo na zgodovinskost v razvoju umetnosti. Ali je mogoče, da umetnik — človek — (Repnik) vpliva na razvoj umetnosti? Da pušča zgodovinsko umetniško — človeško sled? Mora biti! To je ravno umetniška nota človeka. Eden zgovornih signalov je gotovo podzavestno zaznavanje razvoja, ki se BO zgodil in danes to za »Psa« že lahko govorimo. Izbor citatov je potrjen, saj so leta 1983 avtorji bili v večini še N. N. Danes ti pisci že imajo svoje knjige: Frančič, Vidmarjeva, Ku-mer, .... Repnik jih je prepoznaval že takrat, poleg tega pa leta 1983 še nikjer v Sloveniji ni bilo govora o Retrogardizmu, Cita-tomaniji. V obeh predstavah izstopata dve vlogi, moška in ženska. V »Psu« sta to Mati in Sin, v »Krstu« pa Bogomila in Kardinal. V obeh se vsi štirje liki pojavljajo dvojno: v »Psu« je to go-vorno-igralska in plesna interpretacija, v »Krstu« pa se ta dvojnost kaže že kot zlitje igralske in plesne umetnosti. Govor je v tej predstavi zanemarjen. To navidezno medijsko zmedo in zmedo umetniških jezikov je treba preprosto videti, dojeti in doživeti. Le tako lahko dojamemo moč »takšnega gledališča«. Nesporno je, da ta dvojnost postavitve pomeni bogato širjenje meja gledališča. Takšni postopki omogočajo prepletanje umetniških jezikov, tako da gledalci ne ločijo več, ali gre za gledališče, film, balet, poezijo ali... ? Navidezna zmeda res, a šele tako se pred nami odpira Umetnost, ki je ENA SAMA. Ta hip sta obe Dredstavi že zgodovinski. KINO 16 Bili smo v Slavoniji Tamburaški orkester iz Pesja je od 21. do 23. marca spremljal invalide iz Titovega Velenja, ki so mednarodni dan invalidov obeležili z izletom v re-kreacijsko-turistični center Lipik. Tamburaši DPD Svoboda iz Pesja tako nadaljujejo z aktivnim nastopanjem, poleg tega pa uspešno skrbijo za svoje naslednike, saj se na javnih nastopih že predstavlja tudi pionirski orkester »Mladi tamburaši« iz šole tamburašev pri DPD Svoboda Pesje. Mladi tamburaši so imeli tako konec februarja kar tri nastope v tednu dni. Pa se povrnimo k izletu, ki ga je skrbno organiziralo društvo invalidov iz Titovega Velenja. S posebnim vlakom je iz Titovega Velenja odpotovalo v zdravilišče Lipik okrog 140 invalidov, ki so preživeli dva čudovita dneva v tem lepem zdraviliškem centru. Mednarodni dan invalidov so počastili s kulturnim programom v tamkajšnjem hotelu, ki se ga je udeležil tudi predsednik zveze invalidov Hrvatske. Vsi, ki smo bili na izletu, tega dogodka prav gotovo ne bomo pozabili, kakor tudi ne neumornega organizatorja Edvarda Centriha in strojevodje Janeza. Se posebej nam bo ostal v spominu pevski nastop invalida Ota Blatnika, ki je prej bučno restavracijo za trenutek spremenil v takšno tišino, da smo slišali lasten utrip srca. Bilo je lepo in nepozabno, zato se v imenu vseh, ki smo potovali, zahvaljujem organizatorjem, ki so izlet za nameček pripravili še po izredno nizki ceni. Radi se bomo spet srečali. -th- s. stran ★ nas cas OBJAVE, RAZPISI Titovo Velenje * 10. april 1986 gorenje GORENJE SOZD DS Splošni posli Izobraževalni center DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. TOZD ŠTEDILNIKI * FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 6 2 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 8 — oblikovalec kovin 4 12 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik 5 4 — elektrikar energetik 4 4 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrikar elektronik 4 3 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — računalniški tehnik 5 2 PROGRAM KEMIJE — kemijski tehnik 5 2 PROGRAM TRGOVINSKA DEJAVNOST — blagovni manipulant 3 6 TOZD HLADILNO ZAMRZOVALNA TEHNIKA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — računalništvo in informatika 6 1 — elektronika 6 . 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 6 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik 5 5 — elektrikar energetik 4 4 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 3 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 4 — preobl. in spaj. kovin 4 4 — oblikovalec kovin 4 7 PROGRAM POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST — ekonomski tehnik 5 2 PROGRAM KEMIJE — kemijski tehnik (M) 5 2 TOZD PRALNO POMIVALNA TEHNIKA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — avtomatika 7 1 — elektronika 6 1 — informatika 6 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 1 — proizvodno strojništvo 6 1 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — analiza za planiranje 6 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik 5 2 — elektrikar energetik 4 5 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 2 — elektrikar elektronik 4 5 PROGRAM KEMIJE — kemijski tehnik 5 1 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 5 — preobl. in spajal, kovin 4 10 — obdelovalec kovin 2 3 — vzdrževalec in uprav, stroj. 2 5 PROGRAM TRGOVINSKA DEJAVNOST — blagovni manipulant 3 5 TOZD GALVANA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo — galvanizer FNT — kemijska tehnologija 7 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik 5 1 — elektrikar energetik 4 2 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 3 — preobl. in spaj. kovin 4 3 — vzdrž. vozil in strojev 4 1 PROGRAM KEMIJE — kemijski tehnik 5 2 — galvanizer 3 1 TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI NAZARJE FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — močnostna elektrotehnika 7 2 — močnostna elektrotehnika 6 2 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 2 — proizvodno strojništvo 6 3 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — poslovne finance 7 2 — notranja menjava 6 1 — mednarodna menjava 6 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik 5 3 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 3 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 3 — oblikovalec kovin 4 5 — preobl. in spaj. kovin PROGRAM RAČUNALNIŠTVA 4 10 — računalniški tehnik 5 1 PROGRAM KEMIJE — kemijski tehnik 5 1 PROGRAM POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST — ekonomski tehnik 5 3 TOZD GOSTINSKA ENOTA PROGRAM STREŽBE — natakar TOZD KONDENZATORJI ROGATEC RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — močnostna elektrotehnika EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — analiza in planiranje 6 1 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 2 — elektrikar elektronik 4 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrikar energetik 4 1 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 2 — oblikovalec kovin 4 3 — preobl. in spajal, kovin 4 1 TOZD KOMPRESORJI ČRNOMELJ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — elektrotehnika 7 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 1 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 1 — oblikovalec kovin 4 2 — preoblikovalec kovin 4 1 DSSS GOSPODINJSKI APARATI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — močnostna elektrotehnika 7 5 — močnostna elektrotehnika 6 2 — elektronika 7 2 — elektronika 6 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 7 — proizvodno strojništvo 6 1 — konstruk. in gradnja strojev 7 2 — konstruk. in gradnja strojev 6 1 — energetika 7 4 FNT ALI TEHNIŠKA FAKULTETA — kemija 7 3 — kemijska tehnologija 6 1 — kemijska tehnologija 7 1 — fizika (dipl. ing) 7 2 — metalurgija 7 1 FAKULTETA ZA ALI TE MARIBOR — gradbeništvo 7 1 — arhitektura 7 1 FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO — sociologija, kadrovska smer 7 1 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — notranja menjava 7 1 — notranja menjava 6 1 — poslovne finance 7 1 — poslovna informatika 7 1 VŠOD KRANJ — organizacija dela 7 2 — proizvodno organizacijska 7 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKA — elektrotehnik energetik 5 12 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 8 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 23 PROGRAM KEMIJE — kemijski tehnik 5 6 PROGRAM DRUŽBOSLOVNA - JEZIKOVNA DEJAVNOST 5 5 PROGRAM NARAVOSLOVNO - MATEMATIČNA TEHNOLOGIJA 5 15 DO GORENJE PROCESNA OPREMA: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA 7 2 6 2 7 2 6 2 7 5 6 5 7 5 6 5 5 4 4 20 4 12 4 3 5 5 4 7 5 2 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — informatika , — informatika — močnostna elektrotehnika — močnostna elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — konstruk. in gradnja strojev — konstruk. in gradnja strojev — proizvodno strojništvo — proizvodno strojništvo PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik — oblikovalec kovin — preoblik. in spaj. kovin — monter in upr. energ. naprav PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik — elektrikar energetik PROGRAM NAR.MAT. TEHNOLOGIJA — fizikalni tehnik TOZD POSLOVNA OPREMA PTUJ_ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — roč. logika in sistemi 7 3 — roč. logika in sistemi 6 3 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — konstrukt. in gradnja strojev 7 2 — konstrukt. in gradnja strojev 6 — proizvodno strojništvo 7 — proizvodno strojništvo 6 PROGRAM KQyiNAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 4 — vzdrževalec vozil in §troj. 4 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrikar elektronik 4 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — računalniški tehnik 5 2 TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PROCESNIH NAPRAV_ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — programska oprema 7 5 — programska oprema 6 3 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — knstr. energetska 7 1 — proizvodno strojništvo 6 1 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik 5 2 — preoblik. in spajalec kovin 4 2 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 3 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — računalniški tehnik 5 5 — programerski tehnik 5 5 PROGRAM ELEKTROENERGETIKE — elektrotehnik energetik 5 2 PROGRAM NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA TEHNOLOGIJA — Fizikalni tehnik DSSS PROCESNA OPREMA_ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ind. elektronika — ind. elektronika — avtomatika — avtomatika — programska oprema — programska oprema — informatika — informatika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — konstrukt. in gradnja strojev — konstrukt. in gradnja strojev — proizvodno strojništvo — proizvodno strojništvo EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — notranja menjava — mednarodna menjava — poslovne finance — poslovne finance — plan in analize — plan in analize PRAVNA FAKULTETA — gospodarska 7 6 7 6 7 6 7 6 7 6 7 6 7 7 7 6 7 6 3 1 4 1 5 5 5 5 4 2 4 2 2 2 2 1 2 I 1 PROGRAM NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA TEHNOLOGIJA — 2., 3. in 4. letnik 5 15 DRUŽBOSLOVNA USMERITEV — 2., 3. in 4. letnik 5 3 PROGRAM POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST — 2., 3. in 4. letnik 5 3 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. TOZD POHIŠTVO BIOTEHNIŠKA FAKULTETA — lesarstvo — lesarstvo PROGRAM LESARSTVO — lesar širokega profila — lesar PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — oblikovalec kovin TOZD GRADBENI ELEMENTI PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrikar elektronik PROGRAM ENERGETIKE — elektrikar energetik PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — oblikovalec kovin PROGRAM KERAMIKE — keramik DSSS NOTRANJA OPREMA EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — poslovna informatika 7 DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — roč. in informatika 6 — ind. elektr. (konstrukcija) 7 — ind. elektr. (konstrukcija) 6 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 — proizvodno strojništvo 6 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — poslovne finance 6 PROGRAM KOVINAR STROJNIK — strojni tehnik 5 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik 5 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — računalniški tehnik 5 DO GORENJE COMMERCE: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — mednarodna menjava — mednarodna menjava — notranja menjava — notranja menjava — poslovne finance — denarništvo in finance PRAVNA FAKULTETA — org. zdr. dela — gospodarsko pravna VIŠJA PRAVNA — splošna smer PROGRAM TRGOVINSKA DEJAVNOST — aranžerski tehnik DO GORENJE SERVIS: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — računalniška logika 7 1 — informatika in sistemi 7 1 — močnostna energetika 6 2 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 4 — proizvodno strojništvo 6 21 VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA — proizvodna organizacija 6 1 10. april 1986 * Titovo Velenje MLADI DOPISNIKI •k stran 9 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKS — analize in planiranje 7 — organiziranost OZD 7 — poslovna informatika 7 — poslovne finance 6 PRAVNA FAKULTETA — gospodarsko pravna 7 PROGRAM POSLOVNO-F1NANČNA DEJAVNOST — ekonomski tehnik 5 DS GORENJE INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. F N T — fizika (dipl. ing) EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — organiz. združ. dela DS GORENJE SPLOŠNI POSLI: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo FILOZOFSKA FAKULTETA — nemški jezik (B francoski j., lahko tudi srbo-hrvatski, slovenski jezik) — italijanski jezik (B francoski j.) F S P N — obramboslovec EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — računovodstvo PROGRAM DRUŽBOSLOVNO-JEZIKOVNE DEJAVNOSTI DO GORENJE INTERNA BANKA: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — poslovne finance 6 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ: ZA POKLIC ST. ZAHT. ŠTIPEND. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — merilno procesna smer 7 1 — avtomatika 7 1 — ind. elektrotehnika 7 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — proizvodno strojništvo 7 3 — konstrukt. in gradnja strojev 7 3 AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST — industrijski oblikovalec 7 3 VISOKA SOLA ZA DESIGN ESSEN ZRN — industrijski oblikovalec 7 1 F N T — fizika (dipl. ing) 7 2 PRIJAVA Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE SOZD, DS SPLOŠNI POSLI, IZOBRAŽEVALNI CENTER, PARTIZANSKA 12 63320 TITOVO VELENJE, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa, z imenom delovne organizacije im TOZD-a oziroma DSSS, kjer želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8.40 je treba priložiti : — kratek žiivljenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica stairšev in svojih izvenšolskih aktivnosti — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobnaževanja oziroma o vpisu na fakulteto — višjo šolo (naknadino) — overovljten prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (veilja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpit'ov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. — Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 85. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez: zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (54.967 din za leto 1985). V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus pa so izbrali poklic oz. študijsko usimeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Za izjemno nadarjene kandidate z nadpovprečnim učnim uspehom in vidnejšimi rezultati v izvenšolskih dejavnostih, cenzus NE VELJA! POSEBNI IPOGOJI Štipendije za naravoslovno in družboslovno usmeritev srednjega uismerjenega izobraževanja so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje ž.eleli nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvi, ki je Gorenju potrebna. Prednost imajo učenci z ODLIČNIM USPEHOM in AKTIVNIM SODELOVANJEM v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še če so dosegli vidnejjše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno dejo (naprimer gibanje »Znanost -rmladini«). IZBIRA KANDIDATOV O izbiri kandidatov odloča odbor za izobraževanje posamezne TOZ:D oz. DSSS. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učniim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ost;alih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. VIŠINA ŠT IPENDIJE Višina i kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v obbčini T. Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol pre:jmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnosst. OBVESTIL.O O IZBIRI KANDIDATOV Kandiddate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z reziultati izbora seznanili do 15. julija 1986. Če vseh razpisanih šštipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 15. avgusta 1986 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. ITi kandidati bodo o izhoru obveščeni do 30. septembra 19866. Šola v naravi Šola v naravi je ena od zelo priljubljenih in koristnih oblik izobraževanja. Žal, pa tudi zelo draga- Za 727 učencev iz vseh osnovnih šol velenjske občine je bilo go- tovo teden dni nepozabnih. Na smučišču na Golteh, Slemenu in Paškem Kozjaku so se v 67 vadbenih skupinah učili vijuganja med vratci, voziti smuk in še nekaterih drugih smučarskih veščin. Od zadovoljstva ti gotovo niso pomislili na stroške, ki so vsako leto precej visoki. Pa tudi žepi staršev niso bili povsem »obremenjeni«, saj je stroške za 25 ur vadbe v vsaki skupini pokrila zveza telesnokul-turnih organizacij občine Velenje. Medtem ko si na drugih osnov- nih šolah po Sloveniji lahko učenci »privoščijo« šolo smučanja v znanih smučarskih središčih, se' morajo učenci velenjskih osnovnih šol zadovoljiti z najbližjimi smučišči. Pa kljub temu na vzgojno-izobraževalnem zavodu Velenje krepko razmišljajo, kako bi obdržali kakovostno obliko šole v naravi ob skromno odmerjenih finančnih sredstvih. Prav tako si zastavljajo vprašanje, čemu namenjati večjo pozornost — plavanju ali smučanju. Če drugače ne bo šlo, se bodo morali tako učenci kot tudi njihovi starši zadovoljiti s tečajnimi oblikami. No, naš namen ni, da bi na tej strani pisali o tem. Pač pa o tem, kako ste mladi bralci preživeli teden dni v naravi, kaj ste delali in-podobno. Ne da ste se pridno učili smučarskih veščin, tudi pisali ste precej. Zaradi takšnih ali drugačnih stisk »naše hiše«, objavljamo vaše spise tokrat. Tovarišičine akrobacijske igre Peljali smo čaj. Dva Aleša sta vlekla sani. Aleš prvi je sani vlekel, Aleš drugi pa je užival in se zadaj peljal. Prišli smo do kmetije. Ustavili smo se vzeli smuči. Odšli smo na smučišče. Tovarišici sem rekel: »Čaj je ostal sam, ker so Aleš prvi in ostali junaki dali rep med noge in se odsmučali.« Tovariši-ca je rekla, naj ji pomagam pel ja- ti čaj po ozki stezi na smučišče. Šel sem. Vlekla sva zelo počasi. »Greva hitreje!« je rekla tova-rišica Suzana. Mislil sem si, da se to ne bo dobro končalo. Ni bilo dolgo in že se je tovarišica valila po bregu, za njo pa posoda s čajem. Bal sem se, da se bo ubila. Bilo pa je tako smešno, da sem skoraj počil od smeha. Tovarišica je bila jezna, a jeze ni hotela pokazati. Aleš Jan, 5. a OŠ Veljko Vlahovič Malica na smučišču Bili smo na smučišču in imeli malico. Dobila sem poln kozarec čaja, ki sem ga pričakovala v težkih bojih z žejo. Ker je bil vroč, sem ga postavila v sneg. »Tresk!« Nekdo mi je zagnal debelo sneženo kepo. Mojega čaja je bilo samo še polovico. Razjezila sem se in se popeljala po zadnji plati po smučišču. Potem me je neki mule iz a razreda hotel potisniti nazaj, a jaz sem ga trdno zgrabila za obleko, da je, tako rekoč, sam sebe potisnil navzdol. Ker sem se bala, da bo v zraku priletel name, sem zbrala vse svoje moči in ga prevrnila, da se je prekopicnil čez mene. Debelo je gledal in tudi jaz, po pravici povedano, nisem vedela, kako sem lahko to storila. Ko sem prilezla navzgor, me je čakal že drugi »gospod«, ki je najbrž mislil, da mi bo srce padlo v pancarje. Kepal me je in ko je nehal, sem izkoristila pravi trenutek in končal je kot poprej njegov zaveznik. Toliko za danes. To naj vam bo dokaz, da ne bo kakšen drobi-žasti mule preveč važen, da bi mislil, da je kaj močnejši. Irena Jakopanec, 5. c COŠ Veljko Vlahovič Moja prva noč Po plesu je sledilo spanje. Deklice, ki smo bile v sobi II, smo se umile in ulegle. Bilo nam je zelo dolgčas. Tudi zaspati nismo mogle, ker je bilo premalo prostora. Začele smo pripovedovati vice. Prižigale in ugašale smo luči ter se kregale. Mateja je imela žepno svetilko in nam je svetila ter se zafrkavala. Naenkrat so se vrata odprla in v sobo je stopil tovariš Stane. Vse smo utihnile in se delale kot da spimo. Tovariš nas je pomiril in odšel. Malo za tem se je vsa zgodba ponovila, le z razliko, da je v sobo prišel tovariš Marjan. Začel nas je kregati. S hudimi pogledi nas je »streljal«. »Mir, tišina!« je zavpil. Vesna ni mogla zdržati in je rekla: »Yes, ser!« Tovariš se je razjezil in ji je rekel, naj se obleče in se spravi domov. Vesna je prebledela in čisto obmolknila. Ko je tovariš odšel, smo še pozno v noč šepetaje klepetale in se hihitale. Bojana Kazija, 5. a V. Vlahoviča Steklenice skozi okno Tovariš je brskal za steklenicami. Ni jih našel! Uspeh je na naši strani. Zmenili smo se še, da se bomo zbudili petnajst do petih. Ob petih in dve minuti pa bomo praznovali Alešev rojstni dan. Zbudili smo se z zamudo, ob pol šestih. Spili smo oro in zopet zaspali. Drugi dan smo steklenice zmetali skozi okno v sneg. Marko Mandič, 5. a Predzadnji večer. Med plesom smo tihotapili steklenice v sobo. Aleš je praznoval rojstni dan. Zdelo se nam je, da tovariši nekaj sumijo. »Kar bo pa bo! Rojstni dan bomo praznovali, pa naj tovariši naredijo kar hočejo!« je bil naš sklep. Steklenice smo pretihotapili v sobo z velikimi težavami. Skrili smo jih v nočno omarico ob posteljah. Počasi smo se spravljali v postelje in se hrupno pogovarjali. Ko je ura odbila deset, smo se potuhnili, kajti takrat je tovariš Kristan pregledoval disciplino v sobah. Tovariš je stopil v sobo in prvo kar je storil, je s svetilko posvetil pod postelje. Vsi smo vedeli, kaj to pomeni. Svetlana Makarovič nas je navdušila . • - Ob podelitvi Kajuhove bralne značke za razredno stopnjo nas je obiskala umetnica Svetlana Makarovič. V domu kulture se nam je predstavila z zanimivim recitalom Čuk na palici. Po predstavi smo jo povabili v šolsko knjižnico in ji postavili nekaj vprašanj o njenem ustvarjanju. Pogovor smo seveda začeli s predstavo. O njej nam je povedala, da je bila, kot vsako do sedaj, improvizacija, saj tako najlažje pritegne poslušalce. Še najraje nastopa pred mlajšim občinstvom, saj z njimi najlaže »naveže« stike. Svetlana Makarovič je svobodna umetnica. Svoja nagnjenja je preizkusila že na mnogih področjih, od proze do glasbe. V zadnjem času svoja dela tudi ilustrira. Pravljice, teh je napisala še veliko, ima Svetlana najraje. Povedala nam je, da so njene police polne prav takšnih del. Te Človek: ti si zver Človek, li si zver! Zver s srcem! A vendar zver! Krvoločna, pohlepna . . . zver nad zvermi. Podjarmljaš si naravo, čeprav si sam del nje. Če kdo uničil bo življenje, so to - LJUDJE!!! Na eni strani modrega planeta si zidaš zlati grad, na drugi strani vlada smrt, krivica, glad. Že otroci na dvoriščih igrajo se vojake, starši plastično orožje jim kupujejo, nezavedajoč se svoje napake. Na tisoče v vojnah trpečih ljudi pogumno . .. nemočno zre smrti v oči. A kot kraljica vseh grozot — atomska bomba — že odpravlja se na pot. V vesolju je morda en sam zelen planet — to, človek, je tvoj svet, ki ga brezbrižno uničuješ, zasipaš ga z odpadki, v oblake dima in prahu ga kuješ. Zato pomisli človek! Kaj ostalo bo, ko sivo bo nebo; ko zelena ravan bo le temna puščava; ko življenje bo mora prava?! Zavejmo vsi se teh grozot in uberimo pravo pot! Pot miru, prijateljstva, da ho Zemlja srečna vsa. Rok POLES, 6. a, dopisniški krožek, COŠ V. Vlahovič Titovo Velenje Življenje Življenje je kot črn oblak, ki ga moraš odgnati z neba. Kje je veter? Življenje je kot trd kamen, ki ga moraš zdrobiti. Kje je močna roka ? Življenje je kot visoka reka, ki jo moraš prebroditi. Kje čaka barka ? Življenje je kot pesem, ki se usodno konča. ZAKAJ?! Literarno dopisniški krožek Navdih dala Helena Hojnik OŠ Anton Aškerc, Titovo Velenje pač niso namenjene samo otrokom. Dodala je še, da človek, ki nikoli ne prebere nobene knjige, ni človek. Že kot otrok je rada hodila v naravo in v njej našla zatočišče. Rada ima živali, zato ni čudno, da te največkrat nastopajo v njenih delih. Vsaka žival pooseblja človeške lastnosti, pa tudi napake. Razložila nam je »ozadje« knjige Pekarna MIŠ MAŠ. Družba hoče vedeti, kako dela in se ne zadovolji s tem, da je njegovo delo kakovostno. Ustavili smo se pri vprašanju, kaj sploh je umetnost. Svetlana meni, da je prava umetnost tista, ki zna s pomočjo domišljije in lepe besede opisati stvari na nov, poseben in pristen način. S tem razmišljanjem smo pogovor tudi končali. Poslovili smo se z željo, da se še kdaj srečamo. Njene pesmi Čuk na palici naši učenci že pridno prepevajo. Svetlana Makarovič zna res navdušiti ... Literarno-dopisniški krožek OŠ Antona Aškerca Srečanje z Valdesom Zadnji dan preteklega meseca smo imeli učenci osnovne šole XIV.-divizije kulturni dan. Dvakrat smo pripravili ob tej priložnosti lasten program. Toda, želeli smo si doživeti pravih umetniških užitkov. V mali dvorani Cankarjevega doma smo si tokrat ogleda!" nastop umetnika pantomime Andresa Valdesa. Z vrhunsko dovršenimi gibi in mimiko nam je prikazal štiri krajše zgodbice. Zelo smo bili navdušeni, saj je umetniku uspelo, da nas je popeljal v svet »neme« umetnosti. Valdes nas je impresioniral. Navdušeno smo ploskali in se sproščeno smejali tako kot takrat, ko gledamo Chaplinove filme. V spomin na srečanje z njim nam bo še posebej ostal pogovor z umetnikom. Kako čuden človek? Ko je govoril z gibi in mimiko, se nam je zdel nedostopen in odtujen. V pogovoru z nami pa je bil tako simpatično prijazen in zanimiv, da smo si obljubili, da to ne bo zadnje srečanje. Učenci OŠ XIV. divizije Titovo Velenje Pomlad Pomlad je čas, ko po nekom srce hrepeni, pomlad je čas, ko se skrivnost rodi, pomlad je pas, ko vie zacveti, pomlad je čas, mladih ljudi. Helena Hojnik, 7. c OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje Pogled Temen pogled. Pogled od daleč, a trd in močan, da čutim ga, kot da že v meni divja. Začuden pogled. Pogled, ki k meni se bliža. Bolj, ko se mi bliža, bolj mi je toplo. Poglej, še malo, pa bo zavrelo. Ali pa ne! Ne! Ne bo zavrelo, kajti zbežal sem proč. Proč od tega vročega pogleda. Proč od Heleninega pogleda. Samo Kopušar, 8. b, OŠ Miha Pintar-Toledo Kaj je ljubezen? Ljubezen je pomladni žarek, ki se prebuja. Topla roka, ki ti zaupa. So oči plamteče, rože dehteče. So dotiki nežnosti in sreče. Ljubezen je srce goreče, ki kliče. Da, ljubezen je srce, ki zvesto čaka in ljubi. Natalija Milovanovič, 7. c OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje Bilo je . . . Bila je ljubezen, pa sem jo zasovražila, bilo je sonce, pa se je skrilo, bile so ptice, pa so odletele, bili so ljudje, pa so umrli, tako sem ostala sama, čeprav ne sama. a vendar sama . . . Alenka Krajnc, 8. b, COŠ Biba Röck, Šoštanj Risa?»»?» 10 stran * fìBSi CBS OBJAVE, RAZPISI MIEKX GOSTINSKO PODJETJE TURIST SOZD MERX CELJE, GP »TURIST« NAZARJE Komisija za delovna razmerja objavlja za sezono 1986 (določen naslednja . r- ^OSTA DELA IN NALOGE: 1. VODENJE SAMOSTOJNE GOSTINSKE ENOTE - 1 delavec — okrepčevalnice »GAJ« Mozirje Pogoji: — srednja strokovna izobrazba gostinske smeri — 1 leto delovnih izkušenj, oz uspešno opravljen pripravniški izpit — aktivno znanje enega svetovnega jezika 2. NATAKAR - 2 delavca Pogoji: — uspešno končana poklicna šola za natakarje ali VIP strežba (IV. stopnja strokovne izobrazbe) — 6 mesecev delovnih izkušenj oz. uspešno opravljen pripravniški izpit 3. KUHAR - 2 delavca Pogoji: — uspešno končana poklicna šola za kuharje ali VIP kuhar (IV. stopnja strokovne izobrazbe) — 6 mesecev delovnih izkušenj oziroma uspešno opravljen pripravniški izpit Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave oglasa na naslov: SOZD MERX, GP »TURIST« Nazarje, Nazarje 2, 63331 Nazarje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku roka za prijavo. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE Objava potreb po delavcih v občini Velenje delovna organizacija poklic iz šifranta prosta dela in naloge datum del. izk. NC dC rok p rok z OD oli: termoelektrarna dipl. ing. ustrezne smeri vodja tozd 31/3 3 nč 15/30 170.000 1 Šoštanj lb temeljna banka dipl. ing. programer vodja oddelka za era vino-smartno/paki organizacijo in kontrolo 1/4 4-6 nč 8/8 130.000 1 ekonomist pomoč pri vodenju tozd 31/3 3 nč 8/15 110.000 1 era vino-smartno/paki komercialni tehnik vodenje pe Šmartno/p 31/3 3 nč 8/15 . 74.000 1 zdravilišče topolšica receptor hotelski receptor 2/4 1 nč 8/15 76.000 1 izletnik turistična ekonomski tehnik komercialist agenc. 31/3 2 nč 8/8 62.000 1 lb temeljna banka ekonomski tehnik vodja ekspoziture nama 1/4 5-3 nč 8/8 87.000 1 i.b temeljna banka ekonomski tehnik referent za sklade, vrednost, papir in depozite 1/4 2 nč 8/8 70.000 1 lb temeuna banka ekonomski tehnik referent za devizne elkroj šoštanj reklamacije 1/4 2 nč 8/8 75.000 1 ekonomski tehnik referent za obračun OD 1/4 2 nč 8/8 54.000 1 era-vino-šmartno/paki avtomehanik vzdrževanje vozil in naprav 31/3 1 nč 8/15 63.000 1 podjetje za ptt ptt prometnik sprejemno-izdajni delavec 2/4 X dč 15/15 70.000 2 termoelektrarna tesar tesar šoštanj 2/4 1 nč 15/15 70.000 2 do potrošnik šoštanj prodajalec prodajalec tekstilnega blaga 1/4 1-2 nč 8/30 55.000 1 era tozd maloprodaja prodajalec tekstila prodajalec tekstila 31/3 X dč 8/15 38.000 1 zdravilišče topolšica natakar natakar 2/4 X nč 8/15 75.000 1 zamf.rnik elektro varilec varjenje franc-hidrogradnje šmartno/p s 31/3 X nč 8/15 50.000 1 zdravilišče topolšica maser maser v zdravilišču 2/4 X nč 8/15 66.000 1 sdk poslovni manipulant štetje bankovcev in bolnica topolšica kovancev 4/4 1 dč 8/15 56.000 1 kmetovalec traktorist 2/4 X nč 8/15 1 podjetje za ptt dostavljač dostavljač poštnih in denarnih pošiljk 2/4 X nč 8/8 60.000 1 era tozd maloprodaja skladiščni delavec skladiščna dela 31/3 1 nč 8/15 52.000 i viz os veljko vlahovlc snažilka čiščenje 1/4 X nč 8/8 40.000 1 do gorenje servis ing. elektrotehnike — samostojni referent oskrbe šibki tok ■ 4/4 X nč 8/8 105.000 t Gorenje Elektronika široka dipl. ekonomist samostojni referent potrošnja komerciale 4/4 5 nč 8/8 100.000 1 Titovo Velenje it 10. april 1986 S32EB Oddajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. u"re dalje, v nedeljo pa od 11. do 12.30 ter od 14.45 dalje. Poiščite nas na ultrakratkova-lovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 megaherza. Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 12. in 13. aprila 1986 — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Titovo Velenje Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 11. do 18. aprila 1986 — Milan Matko, dipl. vet. Topolši-ca 15, tel. 891-166 GOSTINSTVO PAKA, p. o. Titovo Velenje, Rudarksa 1 hotel PAKA — restavracija vas vabi na © © kulinarični teden od 15. do 20. aprila 1386 od 12.00 ure dalje. Vsak dan v tednu vam bomo postregli s posameznimi jedili ene , slovenskih kuhinj: koroške 15. aprila 1986 štajerske 16. aprila 1986 dolenjske 17. aprila 1986 gorenjske 18. aprila 1986 prekmurske 19. aprila 1986 ® Za zaključek tedna vas vabimo na nedeljsko kosilo, kjer boste 9 !ahko izbirali jedila predstavljena v tem tednu in uživali ob prije-1 @ tni glasbi. i @ Za rezervacijo nas pokličite na telefon 853-351. ® Vabljeni! IÄT^SEbsSBE TOZD TURISTIČNA AGENCIJA - POSLOVALNICA TITOVO VELENJE tea, 858-798,853-198 VAM PREDSTAVLJA PESTER PROGRAM POTOVANJ, POČITNIC LETOVANJ ¥ LETO 1988 POTOVANJA - IZLETI PRVOMAJSKA: BISERI MAKEDONIJE + KOSOVO, 30. 4. - avtobus, 5 dni VIS otok palm, 1. 5. — avtobus, 4 dni PIRAN + BENETKE, 30. 4. - avtobus, 5 dni BAVARSKA — dvorci — jezera, 1.5, — avtobus, 3 dni TURISTIČNA POTOVANJA PO DOMOVIN! IN TUJINI: Med njimi krajša: — ROMANTIČNA Gorenjska, — Primorska s »skokom« čez mejo ... — Neodkrita Dolenjska . .. Daljša: — Dunaj — Bratislava, avtobus, 2 dni — Budimpešta, avtobus, 2 dni — Zlata Praga, avtobus, 3 dni — Večni Rim, avtobus, 4 dni — San Marino — Rimini, avtobus 2 dni STROKOVNA POTOVANJA: — Intergastna, mednarodna strokovna-razstava hotelirstva, gostinstva, slaščičarstva, 13. 5., avtobus, 3 dni — Dunaj, kinološka razstava, 8, —11. 5., avtobus, 1 dan — Interbimal, mednarodna razstava strojev za obdelavo lesa, 22.-27. 5., avtobus, 2 dni — Victam — Utrecht, strokovni sejem krmne tehnike, 26. 5., avion, 5 dni — Eltec München, od 26.-28. 5., avtobus, 3 dni POČITNICE, VIKENDI, POSLOVNI ARANŽMANf Hotel Celea 125 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah — 220 pokritih in 80 nepokritih sedišč — restavracija s štirimi zvezdicami, bistro, disco v kletnih prostorih — vsi gostinski prostori so ozvočeni (vsak prostor zase) — daleč naokrog znana kuhinja z domačimi jedrni — izredno lep vrt in urejeni parkirni prostori — možnost rekreacije (pokrit bazen, kegljišče) na Golovcu Dom v Logarski Doiini 109 ležišč v dvo, tro in štiriposteljnih sobah s toplo in hladno vodo — 150 pokritih in 40 nepokritih sedišč — objekt primeren za piknike in zlasti šolo v naravi — neposredno v bližini je vlečnica in avto-kamp — kraj je izredno primeren za planince in za ljubitelje gorskih lepot — avtobusne zveze so ugodne. Cene: prenočišče 2.000 din — skupine več kot 20 oseb imajo 20 % popusta — otroci do 10 let v skupinah imajo pri penzionu in polpenzionu 30 % popusta. Celjska koča 45 ležišč v dvo in troposteljnih sobah s toplo in hladno vodo — 100 pokritih in 40 nepokritih sedišč — Celjska koča je primerna za rekreacijo, tekmovanja in šolo v naravi, poleti pa za piknike — ima dobre avtobusne zveze s Celjem. Cene: prenočišče 2.000 din — 3.650 din — skupine več kot 20 oseb imajo 20 % popusta — otroci v skupinah in do 10 let starosti imajo 30 % popusta pri penzionu in polpenzionu. Trebče gostišče na Trebčah leži v Spominskem parku Maršala Tita pri Podsredi — objekt ima 40 pokritih in 40 nepokritih sedišč — kraj je zelo primeren za izlete, še posebej za šolske izlete, saj je od Trebč do Kumrovca le 9 km — gostinski objekt je odprt vsak dan od 9. do 21. ure — v gostišču lahko dobite vse jedi na žaru in druge jedi po naročilu ter dobro izbiro štajerskih, dolenjskih in primorskih vin. Kmečki turizem Šentanel na Koroškem Pohorje in Kozjansko Zdravilišča . Dobrna — Čateške Toplice — Rogaška Slatina — Šmarješke in Dolenjske Toplice — Radenci -šica Zgornja Savinjska dolina — Laško Topol- INFORMATIVNI ČE« LETOVANJ NA MORJU (cene, ki bodo veljale v letošnjem poletju za 10-dnevno letovanje) kraj hotel kat. stor.cena (od- -dol din Piran Piran B PP 31.500- -67.500 Portorož Palače B PP 43.000- -104.500 Portorož Jadranka B PP 46.000- -99.000 Červar Marina B N 41.000- 129.000 Vrsar Koversada B PP 21.900 -61.500 Rovinj zasebne sobe II PP 38.800- -47.000 Pulj Zlatne stijene B PP 21.900- -50.500 Rabac St. Andrea ■ B + PP 40.500- -69.700 Cres Kovačine ac N 38.000- -53.500 Mali Lošinj Člkat ac N 39.000- -59.000 Dramalj zasebne sobe II PP 50.000- -59.000 Selce zasebne sobe II PP 50.000- -59.000 Novi Slavuj Vinodolski C PP 42.000- -47.500 Lopar San Marino B PP 34.000- -67 500 Novalja Liburnija B PP 46.000- -68.500 Novalja zasebne sobe II PP 36.000- -47.000 Zadar HN Borik-Slavija B PP 43.500- -65.500 Ugljan Zadranka C PP 40.000- -60.000 Biograd zasebne sobe II PP 37.700- -41.000 Biograd zaseb. apartma N 74.000- -112.000 Murter zasebne sobe II PP 35.000- -44.000 Šibenik Solaris-lvan ■ A PP 41.000- -68.000 Šibenik Solaris-Andrija B PP 37.500- -65.000 Budva zasebne sobe PP 40.000- -44.300 Budva zaseb. apartma N 45.000- •146.000 Ulcinj zasebne sobe PP 37.000- -41.000 Ulcinj zaseb. apartma N 40.000- 157.000 Legenda: ac — avto-kamp, PP — polni penzion, pP — polpenzion, N — najem za 10 dni Cene za zasebne sobe v Poreču, Banjolu, Supertarski Dragi, Primoštenu, Dubrovniku, Mlinu in zasebne apartmaje na Velem Ižu ter hotelu Riva v Vrsarju, Istra na Ra-bu in Suhu Punta na Rabu bodo agencije sporočile kasneje. ZAHTEVAJTE PROGRAME m INFORMACIJE P RS VSEH POSLOVALNICAH IZLETNIKA 10. april 1986 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC -k stran 11 koledar ČETRTEK, 10. aprila - MEH-TILDA PETEK, 11. aprila - STANISLAV SOBOTA. 12. aprila - LAZAR NEDELJA, 13. aprila - IDA PONEDELJEK, 14. aprila -VALERIJ TOREK, 15. aprila - DAN ŽELEZNIČARJEV SREDA, 16. aprila — BER-NARDKA Mali oglasi PRODAM MOTORNO KOLO JAVA — 350, tovarniško novo za 28 M. Milenko Imperi, Črnova 49 Titovo Velenje. ŠKODO, letnik 1973, neregistrirano prodam. Lovrakovič, Veljka Vlahoviča 61, Titovo Velenje, telefon 858-655 KUPIM OTROŠKI ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK, dežnik. Telefon 856-316. V NAJEM VZAMEM PROSTOR ZA MIRNO OBRT V TITOVEM VELENJU. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Šiviljstvo« IŠČEM POŠTENEGA IN DELOVNEGA MOŠKEGA, starega do 55 let, ki bi mi bil pripravljen pomagati na kmetiji. Kasneje možna poroka. Resne ponudbe pošljite pod šifro »NE-ALKOHOLIK« na upravo lista. PRODAM GLASBENI CENTER KÖRTING v garanciji. Telefon 857-135, ali 853-774. KMETOVALCI VRTIČKARJI POZOR! Servisiram kosilnice REX Kombi z motorji Lambor-dini, Acme in Bücher. Popravljam tudi vse tipe vrtnih kosilnic. Se priporoča servis lahkih kmetijskih strojev in osebnih avtomobilov Milan Mavrer, Veliki vrh 47 a, telefon 853-730. PRODAM BARVNI TV GORENJE COLOR 950. Informacije doma po 16. uri na telefon 27-246. PRODAM HI-FI STOLP KÖRTING z zvočniki 2 x 50 W in omarico. Kličite po telefonu 858-892 IZGUBILA SEM DENARNICO Z DOKUMENTI. Prosim, vrnite mi jo proti nagradi. Naslov je na oseebni izkaznici. NA RELACIJI OD SLOVENJ GRADCA EDO ŽALCA kupim manjšo hišoi ali parcelo. Pisne ponudbe p>ošljite pod šifro »zdomka.« na upravo Našega časa. PRODAM BARVNI TV GORENJE. Mihič, Kardeljev trg 1/VII Titovo Velenje. UGODNO PRODAM POL-KAVČ, 3 fotelje, omaro za knjige, Tv in veliko alfo za kuhanje. Ogled mogoč vsak dan na Špe-glovi 31 v Pesju ali informacije po telefonu 854-245. PRODAM DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG - BA-TUJE. Informacije po telefonu 858-734. MLAD PAR Z OTROKOM NUJNO POTREBUJE stanovanje ali garsonjero v Titovem Velenju ali okolici. Kličite prosim po telefonu 854-386 od 18. do 20. ure. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1979. Informacije po telefonu 857-895 popoldne. BUKOVA ALI GABROVA DRVA za kurjavo kupi takoj ali pozneje FOTO PAJK, Titovo Velenje. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da smo pričeli s prodajo 7 tednov starih piščancev Hisex, dvakrat so cepljeni in krmljeni s koruznim šrotom. Dobite jih lahko vsak dan. Informacije po telefonu (062) 873-202. Ugodna cena velja za komad 550 din do 15. aprila. SE PRIPOROČA MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE^ V OKOLICI ŠOŠTANJA ALI TITOVEGA VELENJA kupim zemljo s starim obstoječim objektom z urejeno dokumentacijo ali hišo v gradnji. Naslov v uredništvu. PRODAM SPAČKA letniK 1976. Informacije po telefonu 891-195. SOBO ALI STANOVANJE opremljeno ali neopremljeno išče izobražena domačinka. Telefon 26-182. GOSILNA OBIRC SPREJME V DELOVNO RAZMERJE KUHARICO. Telefon 856-756. PRODAM HLEVSKI GNOJ. Telefon 888-215. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1978. Informacije po telefonu 856-247 v petek popoldne od 16. do 19. ure. V TITOVEM VELENJU -STARI TRG PRODAM v stari hiši stanovanje 80 m; zelo primerno tudi za obrt. Ponudbe: KOS, Ljubljana, Cesta na Laze 10. RENAULT 18, letnik 81, 59.000 km, Blaupunkt, Lovato, Mišelin 1,98 M prodam. . Telefon (063) 854-129. PRODAM OSEBNI AVTO GS BREAK letnik 1979. Informacije popoldan po telefonu 854-324. OSEBNI AVTO R 12 TL, november 1974 ugodno prodam. Telefon 858-474. Komisijska prodaja STARINARNA - »ZDENKA« B. Mravijakov 1, Šoštanj obvešča cenjene stranke, da sprejema v komisijsko prodajo obhajilne in birmske obleke, hkrati vabi vse, ki jih zanima poceni nakup, da se oglasijo. Vse, ki želijo izročiti v komisijsko prodajo blago, starine in ostale rabljene predmete, obvešča na naslednje pogoje poslovanja: Blago sprejemam v prodajo najmanj za 1 mesec in največ za tri mesece po dogovorjeni ceni. Po poteku vsakih treh mesecev se izvrši znižanje blaga za 20 %. Če pri-nesitelj dvigne blago pred potekom enega meseca, zaračuna 10 % ležari-na od prodajne cene. Prinesitelj mora dvigniti neprodano blago pred potekom enega leta, v nasprotnem primeru se odpove lastništvu. Provizija se izračuna po lestvici: Za vrednost 60.000,— din je 30%, od 60.000,- do 100.00,- din je 25%, od 100.000,- do 200.000,- din je 20 % in 200.000,- din dalje je 15 %. Vse blagò mora biti obvezno kemično očiščeno. Prejela sem Kajuhovo bralno značko Ze dolga leta deluje na naši šoli krožek, v katerem se učenci spoprijateljijo s knjigami, jih prebirajo in tako poskušajo osvojiti bralno značko. Potem jih tovarišice malo izprašajo, da vidijo, če je knjiga res prebrana ali pa se je mali nadebudnik ustrašil preveč zagat ne knjige in si hotel na najlažji način pridobiti Kajuhovo bralno značko. Knjige so zanimive, s prijetno in poučno vsebino, ponese nas tja, kamor človeška noga ne more stopiti. Domišljija in resničnost se priepletata in nastane prav prijetna: zmešnjava, ki se na koncu razplete v korist ali pa tudi ne, glavniega junaka. Knjige nas usmerjajo v življenje, v njih najdemo košček sebe, košček sveta v katerem živimo, košček tistih, ki jih poznamo in jih imamo radi ali pa jih sovražimo. Knjige za bralno značko so izbrane premišljeno in so res pisane »na našo kožo«. Med takimi pisatelji, ki poznajo naš okus in naše obnašanje, je tudi pisateljica — gostja našega kulturnega dne. Med njenimi deli se najde marsikaj tudi za nas. Pesmi in proza Neže Maurer se prepletata v njenem delu, delu za otroke in odrasle. Kristina Drev 8. a razred OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje gorenje sesta vi jen a o rganizacija združenega dela, o. o., GORENJE sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Delavski svet DSSS Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa: 1. VODJA DSSS GORENJE SOZD ter dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 2. VODJA SEKTORJA MARKETINGA 3. VODJA SEKTORJA TEHNIČNIH RAZISKAV IN RAZVOJA 4. VODJA SEKTORJA PLANA IN ANALIZ 5. VODJA SEKTORJA ORGANIZACIJE IN INFORMATIKE Za opravljanje navedenih del in nalog so lahko imenovani delavci, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: pod 1. — da ima višjo izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah — da predloži poročilo o svojem dosedanjem delu in doseženih rezultatih pod 2 — da ima magisterij ali visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja, usklajevanja in organiziranja zahtevnih procesov dela pod 3. — da ima magisterij ali visokošolsko izobrazbo tehnične smeri — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja, usklajevanja in organiziranja zahtevnih procesov dela pod 4. — enako kot pod točko 2. pod 5. — da ima magisterij ali visokošolsko izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja, usklajevanja in organiziranja zahtevnih procesov dela Za vsa navedena dela in naloge bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslovi-GORENJE SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, z oznako na ovojnici »Prijava na razpis pod 1. vodja DSSS Gorenje SOZD, pod 2—5 dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo. /O ljubljanska banka Temelina banka Velenje OBVEŠČA imetnike tekočih računov, da lahko od 1. aprila dalje dvigajo: a) pri vseh enotah LB v gotovini na en ček 25.000,— din b) pri vseh ostalih bankah in PTT organizacijah v Jugoslaviji v gotovini na en ček 10.000,— din c) pri brezgotovinskih plačilih na en ček 25.000,— din Banka vaiega zaupanja - LJUBLJANSKA BANKA -TEMELJNA BANKA VELENJE I gorenje Gorenje Notranja oprema, n. sol. o. TOZD Pohištvo, n. sol. o. TITOVO VELENJE Delavski svet TOZD Pohištvo razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD POHIŠTVO Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima višjo izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti in vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote, ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4. let in bo lahko po poteku mandata ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenje SOZD DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12, z oznako na kuverti' ZA RAZPIS VODJA TOZD POHIŠTVO O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Investitor: SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Objekt: POSTAJA MILICE V TITOVEM VELENJU ODDAJANJE DEL V GRADNJO NA OSNOVI ODPIRANJA PONUDB 1. Razpisni pogoji: 1.1. Objekt se odda v gradnjo na podlagi projektov izdelanih na PBV obdelanih v vseh fazah za gradbeno obrtna in instalacijska dela — vse razvidno iz projekta za razpis. 1.2. Vso dokumentacijo za izdelavo ponudbe s pojasnili dobijo ponudniki na PBV od 19. 4. 1986 dalje pri tov. Bredi Ambrož. 1.3. Pričetek gradnje 15. 5. 1986, dokončanje gradnje 15. 11. 1986. 1.4. Ponudnik mora dati za vsa dela fiksne cene 2. Rok izdelave ponudbe 5. 5. 1986. 2.1. Ponudnik naj v svoji ponudbi navede možnost kreditiranja z vsemi pogoji. 3. Odpiranje ponudb bo 6. 5.1986, nakar bo gradbeni odbor v roku treh dni obvestil ponudnike o izidu. 3.1. Ponudbe poslati na Izvršni svet Skupščine občine Velenje. Gradbeni odbor za izgradnjo objekta postaje milice v Titovem Velenju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE, Jenkova c. 2 Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS VIZ Velenje, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge — blagajnika — likvidatorja, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 28. 4. 1984 ali najkasneje 5. 5. 1986. Pogoji: srednja ekonomska šola ali poklicna šola ustrezne smeri ter dve ali tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca Prošnje z dokazili pošljite na naslov DSSS. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po izteku roka za prijavo, ki je 8 dneven. f REK Avtoprevozništvo in servisi p. o. ti Titovo Velenje OBJAVLJAMO POTREBE PO DELAVCIH ape 1. VODJA FINANČNO GOSPODARSKEGA SEKTORJA pogoji: višja ekonomska šola, najmanj 3 leta delovnih izkušenj 2. TEHNOLOG — za delo v servisih, prometu ali kontroli prometa pogoji: prometni ali strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj v prometu ali servisih 3. MEHANIK pogoji: KV mehanik ali vzdrževalec motornih vozil z 2 letoma delovnih izkkušenj na samostojnih delih servisiranja in vzdrževanja motornih vozil 4. VOZNIK pogoji: končana šola za voznike motornih vozil in »D« kategorijo z 2-letno prakso 5. STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE pogoji: končan tečaj za strojnika in 2 leti prakse na strojih težke gradbene mehanizacije Prošnje pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD REK — DO Avtoprevozništvo in servisi Titovo Velenje, Koroška 64. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, Komunalna skupnost občine Velenje, Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Velenje in Temeljna vodna skupnost občine Velenje na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih In odgovornostih med interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti in delovno skupnostjo skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje — Komisija za imenovanje RAZPISUJE dela in naloge VODJA DELOVNE SKUPNOSTI SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Velenje, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja izobrazba tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri oziroma z delom pridobljene delovne izkušnje, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da ima potrebne organizacijske sposobnosti, — da predloži program dela delovne skupnosti za naslednje mandatno obdobje. Mandatna doba vodje delovne skupnosti je štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog naj pošljejo v zaprti kuverti ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/a v Titovem Velenju, z oznako »KOMISIJA ZA IMENOVANJE«. Kandidate, ki se bodo prijavili na razpis, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. Titovo Velenje, 7. 4. 1986 Pomlad se je že začela. Sonce greje vse topleje in marsikje so se že lotili spomladanskega čiščenja. Seveda je treba počistiti tudi travnike. Tega opravila se mnogi prepogosto lotevajo na enostaven in nevaren način. Suho travo enostavno zažgejo, ob tem pa pozabljajo, da se zlasti ob vetru požar lahko hitro razširi in povzroči ogromno škodo. Naj navedemo samo en primer v zadnjem času na celjskem območju. V petek, 28. marca, ob 15. uri je takšen požar izbruhnil na travniku Marije Stancer iz Zibike 43. Kot so sporočili z UNZ Celje, je kurila suho travo. Požar je hitro zajel travnik v velikosti od dveh do treh hektarjev. Prihiteti so morali gasilci iz Zibike in Šmarij pri Jelšah in tako verjetno preprečili, da se požar ni razširil na bližnji gozd. Zato UNZ Celje opozarja občane, naj ne požigajo travnikov, saj se bodo le tako izognili velikim materialnim škodam, ki lahko pri tem nastanejo. Za vse ti- ste, ki se ne bodo tako ravnali, čaka ustrezna kazen. — Lovci lovske družine Velenje opozarjajo in priporočajo — Zakon prepoveduje pomladansko zažiganje suhih trav, gr-mišč, živib meja in podobnih površin. — Torej pri letošnjem pomladanskem čiščenju travnikov ne bomo več uporabljali preživelega načina zažiganja. To je kaznivo dejanje po členu 49. Zakona o varstvu gojitvi in lovu divjadi. — Novejša spoznanja tudi kažejo, da zažiganje zelo poškoduje travno rušo, oziroma kor^ nine. Pridelek je potem manjši. — Zato letos ne bomo zažigali suhih trav, grmišč, živih mej in podobnih površin. — Kmetovalci!: Na ta način boste pomagali ohranjati divjad. Pripomogli boste, da bo Slovenija še naprej dežela, ki je bogata po številu divjadi. — Lovci velenjske družine se vam za pomoč zahvaljujejo. SjagmraB 88888888888898888888888888 Varstvo okolja Sonce je zvabilo ljubitelje narave na plan. Vrtičkarji hitijo sejati, lastniki hiš urejajo predhi-šne vrtove, zelenice, obrezujejo sadno drevje in okrasno grmičevje, zasajajo in presajajo, .. . Skoraj ob vsakem bloku se trudi vsaj nekaj stanovalcev, da bi čimprej očistili in uredili okolico, v kateri živijo. Le v velikih stolpnicah in blokih, kjer je mnogo stanovalcev, ni čutiti posebne zagnanosti. Kjer stanujejo občani, ki so gradili, zasajali in s prostovoljnim delom urejali mlado mesto. ki je pred leti slovelo kot me- Vsak droben cvet živeti pomaga Tekmovanje za najbolj urejena okolja Tekmovanje, ki ga je razpisalo turistično društvo Titovo Velenje za najbolj urejena okolja in najbolj urejene krajevne skupnosti, žal lani, ni bilo tako množično kot prejšnja leta. Ureditve individualnih stanovanjskih hiš so komisije po krajevnih skupnosti ocenile namreč le v Centru desni breg, v Pesju in Plešivcu. Komisije turističnega društva pa so ocenile vse mestne in primestne krajevne skupnosti — seveda s področja Ti- Rana ura — zlata ura Moj spis vam bo povedal, kaj pomeni naslov zame, mamico, očeta in brata. Moja mamica vstaja že v zgodnjih jutranjih urah. Najprej se obleče in uredi in ker živimo na kmetiji, gre nato v hlev. Tam opravi živino. Dlje se zamudi v hlevu vedno takrat, kadar imamo telička. Šele ko pride iz hleva, se pošteno najé. Potem gre v trgovino in po drugih opravkih v kraj. tovega Velenja. Med mestnimi krajevnimi skupnostmi je bila po mnenju komisij najbolj urejena krajevna skupnost Center levi breg, drugo mesto si je priborilo Pesje, tretje pa krajevna skupnost Šalek Gorica. Med vaškimi krajevnimi skupnostmi je zbral največ točk Šentilj, nato Plešivec in Podkraj-Kavče. Zlato vrtnico si je za lani priborila družina Brozs iz Uriskove 54, Pesje, srebrne in bronaste vrtnice pa tokrat niso podelili. V krajevni skupnosti Center levi breg so priznanja prejeli: Skupnost stanovalcev Cankarjeva 1, 2; REK DS Družbeni standard Delavski klub, Temeljno sodišče Celje enota Velenje, družina Korun, družina Go-rogranc, skupnost stanovalcev Prešernova 12—14; Prešernova 16. Priznanja za lepo urejena okolja individualnih stanovanjskih hiš so iz krajevne skupnosti Pesje prejele naslednje družine: Pirnat, Hižar, Volk, Speh, Mauser, Vodovnik in Mance, iz krajevne skupnosti Plešivec pa družini Ževart in Marolt. sto cvetja, še danes poprimejo za delo, čeprav so jim leta že krepko upognila hrbte. V naše mesto je prišlo mnogo, premnogo ljudi, ki so v njem našli zaposlitev, dobili stanovanje, niso pa rasli z mestom. Potrebe po lepem in urejenem okolju zato tako niti ne čutijo. Za to pač naj skrbi kdo drug. Roko na srce, tudi mi smo vsi premalo storili, da bi naši otroci in vnuki prevzeli delovne navade svojih očetov in dedov. Da bo Titovo Velenje znova B88&88888S83888888£88&^3a8!£gggä dobilo sloves urejenega, čistega in cvetočega mesta, si moramo prizadevati vsi, ki v njem živimo. Zlasti pa je velika naloga pri tem članov turističnih društev in hortikulturnikov. Ni dovolj, da se moj balkon koplje v prekrasnem cvetju, na sosedovem pa zeva praznina. Dogovorimo se, da bodo vsi balkoni enako urejeni. To bo ponos vseh stanovalcev. Starši, dedki, babice, tovarišt-ce in morda še kdo premalo navajajo otroke, učence, vnuke, da ne bi metali papirčkov kjerkoli, lomili vej in delali peš poti preko zelenic. Cesto smo jim tudi odrasli slab vzgled. S prihodom pomladi mora biti tudi naša skrb za varstvo in čisto okolje vsak dan večja. Zato člani hortikulturnega društva iz Titovega Velenja prosijo vzgojiteljice v vrtcih, tovarišice v šolah, da vsak med njimi »privzgoji« v mladih srcih vsaj kapljico ljubezni do narave. Vsi bomo bolj sre-čni, ker bomo čutili, da tudi sa- ' mo en droben cvet, če ga opazimo. živeti pomaga. Bodeča neža Današnjo bodečo nežo poklanjamo baraki ob teniških igriščih, ki si takšna, kakršna je, svojega »obstoja« že zdavnaj ne zasluži več. KAJ JE LJUBEZEN? Ljubezen je pomladni žarek, ki se prebuja. Topla roka, ki ti zaupa. So oči plameneče, rože dehteče. So dotiki nežnosti in sreče. Ljubezen je srce goreče, ki kliče. Da, ljubezen je srce, ki zvesto čaka in ljubi. Natalija Milovanovič, 7. c. OŠ Anton Aškerc, Titovo Velenje MATI Mati je kot sončni žarek, ki te zjutraj prebudi, matije kot ptica, ki lepo pesem žvrgoli, ena ti je kot najlepši cvet, ki nikoli ne oveni. Helena Hojnik, 7. c. OŠ Anton Aškerc, Titovo Velenje Takšni smo! V nedeljo popoldan so si štirje fantiči, željni kar najbolj popestriti svoje popoldne, pred skupščino občine Velenje postavili dva gola in si podajali »frizbi«. Pri tem jih ni prav nič motilo, da so hodili po komaj zasajenem cvetličnem nasadu, še več, njihova »igra« ni dolgo časa motila tudi nikogar od mimoidočih, niti tistih, ki so se v pomladnem soncu greli na Titovem trgu. Skrb za ohranjanje naših težko pridobljenih skupnih dobrin je torej očitno »privilegij« nekaterih, tako kot je to očitno tudi kulturno, človeka umno ravnanje. Takšni pa so vključeni v očiščevanje okolja, kot tile na sliki (desno). tnketa Umiranje gozdov, onesnažen zrak in voda. Vsak dan poslušamo o tem in o naši premajhni skrbi za okolje v katerem živimo, o onesnaženosti, za katero lahko samo predvidevamo, kam nas bo pripeljala, če se bomo še naprej obnašali tako ravnodušno, če ne bomo začeli spreminjati našega odnosa, Vidite, vse to naredi moja mamica čez dan. Kako bi bilo brez nje? Ne bi bilo kosila, večerje, urejenih polj, hiše ... Vesela sem, da imamo tako čudovito mamico, ki me ima tako rada. Včkrat pomislim na pregovor: RANA URA ZLATA URA. To velja za mojo mamico, ki zgodaj vstaja in naredi veliko — za srečo vseh nas. Nataša Kopušar, 7. b OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki Kristina Grabner V ,; V v - - • r----—, m i r* # i® * / Z / ■ S w fA| / JJ ? # Anton Skok Cvetka Delopst Fric Čoklc Mustafa Redžep Odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Tozd KONFEKCIJA Šoštanj vabi od 14. aprila dalje v novo V ŠOŠTANJU Tovarniško znižanje cen velika izbira hlač za vse starosti in postave Ì Ko se vrne, pospravi hišo in se odpravi na njivo; pozimi pa plete. Vsa izmučena se vrne, pa že mora kuhati kosilo. Drug za drugih se začnemo vračati iz šole in službe. Prej tako skrbno pospravljena hiša, je sedaj zopet razmetana. Po kosilu ji pomagam pospraviti posodo in hišo. Skupaj odideva na polje. Na njivah je veliko dela, posebno še jeseni, zato ji tam še bolj pomagam. Vrneva se proti večeru. Zamislite si, jaz sem utrujena že od popoldneva, kaj pa potem naj reče moja mamica! Zopet jo čaka delo v hlevu. Tu ji pomaga oče. Zelo je vesela še moje pomoči, vendar je te le malokdaj deležna, saj se moram tudi učiti. Vsa utrujena se vrne v hišo, kjer jo čakamo, da nam pripravi kaj za pod zob. Vesela je, če jo čaka že pripravljena večerja. Za tem si vzame čas, da še lika perilo, včasih pa gleda tudi televizijo. Večkrat leže v posteljo na smrt utrujena, a kaj ji pomaga »jamranje«, ko pa ji pomaga vsak po svojih močeh. industriji. Menim, da se tu brez denarja ne da narediti skoraj nič.« CVETKA DELOPST: »Ljudje smo pač takšni. Ni nam dano, da bi pazili na tisto,, kar je skupno, po drugi strani pa smo zelo malenkostni in se bojimo za vse tisto, kar je »moje«. Najbolj kritična je onesnaženost voda, zraka in gozdov. Najbolj žalostno pa je, da te stvari opazimo šele, ko nas direktno zbodejo v oči. Velikokrat je potem že prepozno. Začeti bi morali pri zavesti vsakega posameznika in cele družbe skupaj.« FRIC ČOKLC: »V mojih mladih letih smo pripravili veliko očiščevalnih akcij, danes to po- navad, in če ne bomo presegli naše brezbrižnosti do tega problema. Kaj o varstvu okolja in o okolju nasploh menijo naši soobčani? To je bilo vprašanje, ki smo jim ga postavili že prejšnji teden. V dveh primerih se je zgodilo, da bi imeli, kot so rekli, naši sogovorniki za povedati veliko, vendar se jim je »mudilo«, v enem primeru, pa smo naleteli na občana, ki o tem vprašanju sploh ne razmišlja in tudi o varstvu okolja je slišal prvič. Kaj pa so nam povedali drugi? pak to so še drobni problemi v primerjavi s tistim, kar se dogaja na gozdovih, pa tudi v Pako zmečemo vse mogoče. Krivi smo vsi, ker dopuščamo takšen brezbrižen odnos do okolja. Mislim pa, da bi se dalo veliko narediti že z vzgojo, začeti pa bi morali seveda pri najmlajših.« grešam. Poglejte, veliko je stvari, na katere nimamo vpliva. Dimniki so povezani s stanjem kakršno je recimo v gozdovih. Ljudje se tega zavedamo, samo zelo malo lahko pomagamo. Zanašamo se na čas, da nam bo ta pomagal. Zavedati pa se moramo, da se čez noč ne da narediti nič, in da tega problema prav tako ne bomo mogli rešiti na hitro.« • KRISTINA GRABNER: »Premalo pazimo na naše okolje, to je dejstvo. Droben primer naj povem. Stanujem v pritličju in včasih, ko se zmrači, leti mimo mojega okna vse mogoče. Am- ANTON SKOK: »Na sploh se mi zdi, da je ljudem vseeno v kakšnem okolju živijo. In to vedno bolj. Včasih smo na svoje okolje zelo pazili. To sedaj delajo le še nekateri. Kar pa se širših problemov onesnaženosti narave tiče, pa menim, da vse premalo denarja namenjamo za razne čistilne naprave, in da se premalo zavedamo, da je recimo odmiranje gozdov davek civilizaciji in MUSTAFA REDŽEP: »Naše okolje je zelo čisto. Voda je čista, zrak je dober. Za odmiranje gozdov slišim prvič. Pa tudi v okolju, kjer živim, na naravo zelo pazimo. Zato sem zadovoljen in onesnaževanje okolja nimam za nikakršen problem.« mkp, tp