ZADRUGE KOT ORGANIZATORKE KMETIJSKE PROIZVODNJE
V razdobju leta 1906—1957 so nastali v zacfrugah zelo za.pleteni iti važm procesi. Od prejšnje prodajalne in kasueje odku-poralca knieti)9kih pridelkov je del za-dru.o; skušal preras-ti, ponekod pa je že tudi prerasel v orgaaizatorja •kmetijske proizvodnje. Ponekod na lastnih &kono-niijah, drugocf Qa zemlji zasftbue la.stnine.
To zadnje je zlasti zapleten' proces, ker gre za zasebno lastnino in drobno posest. Vsak kraj naše drža-ve, vsako področje, ¦ okraj, vas ia celo vsa(k kmetoval-ec je raz-ličeo. Ta raz.ličnost tako v gospodarskeni kakor v kulturnem pogledu •vsiljuje po-trebo,  da  se med  individualnim  proizTa-
(Nadaljevanje na 2. sirani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
jaJcem in zadrug« vzpostaviljajo ražlične kooperacije. Res je, <Ja jjnajuo še vedno področja, v katerih so zadruge satno pro-dajalne potrošnega blaga, v yečinv prirue-ror so odkupovalke kmetijskih pridelkor, a t manjšem delu so org&nizmiorke kmetijske proizvodnje. So še cele r&pu-bljke (Bosna, SJovenija in Crna gora), y katerih še v&dno ni resnejJe usmeritve k Ifmu. da b\ zadruga postala organizator-ka kmetiijske proizvodnje. V Srbiji. na Hrvatskem in v Makedouiji pa že iiuamo ne samo resne poskuse, temveč tudi pra-kso v tej snieri, da se zadruge usmerjajo od prodajaloe in oclkupovalca kmetijsk-ih pridelkov k orgaDizaciji kmefijske pro-izTodnje. Tmamo celo tucli odJične rezuJ-tate. Nekateri izmed ieh rezultator so na-ši javnosti že znani.
Zadružna vodstva in zadruge so p<ikre-nile v letu 193? vrsto ukre.pov, da bi se zadrnge usmeri]e k flajca/oejši" nalogi. Eden izmed najvažnejših ukrepov, ki so bild azvedeaj t letu 1957, je ta. da so za-druge izdelale za leto 1958 svoje akcijske prc^rame, ki so popolnoma rsklajeni z drnžbenimi plani občin, okrajev in repu-bliik. To je velika strar, ker pozna(?a za-družniin vodstTom spoznavati. kaj je nio-goče t vsaki yasi napraviti, če se mobi-nrirajo Tse sile. Razumljivo je, da je mogoče te plane kritiž.iTatd, ker imajo razne slabosti, ki niso nič drugega kakor
odšer oaMe strarnosti na va«. Toda to na najvažnejse. Važno je, da se je enkral že začelo z organiairiiniimi ukrepi sprem-Jjati in podlpiruti procese, ki se razvijajo v ikimetijstvu.
Kljub lemu, da. je resaJucija avezjie ljudske skupšoine jasuio začrtala našo raz-vojno pot, se je do skupščioe Glavne za-družne zveze JugosJavije še vedno raz-pravljalo o razmih smereh socializjua na vasi. Na zadriižni sk«pšcini so bile po-stavke resolucije saino potrj©ne in n*i-slim, da v tem smisJ^u ne^bo več potreb-no razpravljati o raz-vojnih smerek. Zelo vužuo je, da na skupšči.ni uateJa vseh obliik koop^racije niso bila samo potrje-na. iemvcč tucli pojasnjena. Prav iako je važuo, da je bila dana fiziog"namjja za-druge. To zadnje je važno zato, ker lah-ko naši zadružni kadri spoznajo. v kakšni fazi so, in ker juu bo to pomagalo, da se bodo borili za tako fiziofrnomijo zadrug;e, s Jcafero hodo mogli vnašuii na vas so-eializčm. Ce pa se zedinimo t tem, da rno-ra biti zadru^a or^anizatorka sodobne kmetijske proizvoilnje v pogojih zasebne-Ara lastništva na zemlji in Jrobne posesti. tetja l<v, da rešimo in stalno rešujemo številne probleme (ako objekitivne kakor ludi subjektivne narav«. V nasprotnem primern bi laliko b:li procesi. ki se pozi-tiv-no razvijajo v naših zadru^rah. zavrti, ponekod pa bi lahio dobili tudi pogreSeo lok.