ŠTEV—NUMBER 7 LEtO—YEAR «t. UUSHTNST IZdružU bo naprvo neorganiiira m rudnike. — To združenje ee vrši po načinu, kol je Morgan združil rudnike na a* Ckicago, IH. — Snuje se nov premogovniftki trust z eno milijardo kapitala. V tem trustu se najprvo združijo neorganizirani premogovniki v južnem delu Zapadne Vlrginije. Snovanje trusta se je skrbno prikrivalo pred javnostjo, dokler ni list "Black Diamond", glasilo premogovniških podjetnikov, objavil načrta za združenje neorganiziranih premogovnikov pod kontrolo ene velike in mogočne družbe. Združenje ee bo izvršilo po načrtu, po katerem je stari Morgan združil premogovnike na polju trdega premoga. Kapitali zacija bo takole izvršena: Izdanih bo za tri sto milijonov dolarjev delnic. Številke niso prav natančne, ampak so le približne. "Black Diamond" citira nekega premogovniškega barona, da se je izrazil: "Ako bo mogoče pri združenju vključiti vse premogovnike v južnem delu Zapad-ne Vlrginije, tedaj se bo združenje vršilo dalje. Za druženje je treba premogovnike, v katerih je najboljši premog. In ta se dobi v južnem delu Zapadne Virgi-nije, kjer so tudi najugodnejže prilike za rudarenje. Ljudje, ki podpirajo združenje, ne pretresajo samo produkcije, ampak di delavski položaj. **ni s vit v vsaki premogovniški krizi, in to je obrnilo nase pozornost finančnikov. Oni vlagajo denar na rudarje in podjetnike v Zapad ni Virginiji, in za to mislijo, da je denar dobro naložen." ' Z drugimi beeedami to pomeni, da so bankirji prepričani, ker ni rudarske organizacije v južnem delu Zapadne Vlrginije, ne bo tam tudi stavke. Zato so pripravljeni dati denar, da ae ustanovi premogovniški trust. Nato ravnoisti premogovniški trust na polju mehkega premoga je zapopaden v North American Coal kompaniji. Ta trust je skoraj dovršen. Ta trust gospodari nad premogovniki, ki sta jih preje laatovali Pittsburgh k West Virginia železniška družba in Cleveland k Western Coal kompanija, ki akupaj producirá» ta petnajst milijonov ton premoga na leto. V to združenje se pritegnejo še družbe Pojvhstan Mining kompanija, Standard Coal k Coke kompanija, Island Coal k Coke, Island Creek Coal kompanija in družbe, ki laetuje-jo pomole v Duluthu, Milwau-keeju ln Sault Ste. Marie. Prtgltl dogodkov je še v rf AMERIKA. Rudarska konferenca zastoju. . I V Indiani so rudarji zmagali Senator, Walsh iz Montane prizadeva, da Mellonov trust ne uide preiskavi. Mogotci se poslužujejo vsakovrstnih potez za zmešanje farmarjev. Ustreljen delavec priča svetosti lastninske pravice v kapitalistični družbi. Protesti radi carinske politike segajo v Washington. Morgan organizira nove tru-ste. Kakšen revež je vrhovni lastnik antracitnih rudnikov? PO SVETU. Fašisti na Ogrskem romajo v zapore. Monarhisti so razdvojeni. Velike povodnji v Mehiki. Poročilo o katastrofah v Ev ropi. Kak ravai Ja Yrhaval lastnik antracitnih ravavl George F. Baker, newyorikl bankir, ki kontrolira vae premogovniške družbe v antra-citnem okrožju, je pokazal dobiček. Washington, D. C. — (Labor) — Prvič v zgodovini Wall fiftree-ta je First National banka, katero poseduje George F. Baker, objavila detajlirane številke o svojih dobičkih v prejšnjem letu. Cisti profit znaša |16,779,-000. ■ , Dividendna tyza . banke je SVETOST NINE V LISTttNI JR.,jsobota, 9. januarja (January »), 1926. UM. Asi ef Oct s. 1*177 sstksrisei «Jas* 14, IMI, sece ali sto odstotkov letno. Banka je s svojimi podružnicami vred izplačala vsega skupaj $139,000,000 v dividendah in ima še na roki $89,000,000 nerazdeljenega dobička. Zanimivo je tudi to, da Baker jeva banka faktične kontro-ra vso industrijo antracitnega iremoga in je odgovorna za se-lanjo stsvko 168,000 rudarjev, katero je izzvala v svrho, da razbije rudarsko unijo ln posta-premogovnike nazaj na neu-nijsko podlago. Ko so nekemu rudarskemu voditelju pokazali finančno poročilo Bakerjeve banke, je dejal: Saj smo vedeli, kakšni reveži so naši boeaje. Zato se pa joka-o, da bankrotirajo, ako nam povišajo mezdo". HHH Organizirani radarji PEPPER NI VEC PRIIJUB-IJEN PRI MELLONU. Washington, D. C — Senator Pcpper iz Pennsylvanije je zelo pobit, ker je "BIU" Mellon, bratranec zakladniškega tajnika in politični agent za Mellonove interese v tej državi, obdržaval konferenco s političnim gospodarjem Varom Iz Phlladelphlje, vrh tega je pa še izjavil, da bodo Mellonovi interesi čakali, kaj poreče pokrajina okoli Philadei-phije, vrh tega Je pa še Izjavil, ds bodo Mellonovi interesi čakali. kaj poreče pokrajina okoli Philadelphlje glede ponovne kandidature senatorja Popperja. Vare je jezen na Pepperja in ga hoče poraziti On tako manevrira, da bo on proglašen za kandidata. Ako Mellon oe podpira Pep-perja, tedaj nima Pepper najmanjšega izgleda, da ee povrne v senat Kjer ee bodeta Pepper in Vare pulila sa nominacijo, Um bo nominiraa goveroer Pinehot. je prothnešineki in prohlbidjonllkt Delavec obetreljen. — PobM je odpadke in trske. ~ In privatni detektiv je nanj kot na divje zver. Detroit, Mich. — Detektiv michiganske centralne železnice je težko obstrelil delavca Jaeob Galeka, očeta petih otrok, ko je na železniški progi pobiral trske in lesne odpadke, da jih doma porabi za kurivo. Galek je bil det v trebuh in težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico. Galek ni kradel železniških pragov ali drugega materij.ala, ki aluži za konstrukcijo, ampak pobiral je star les, lesne odpadke in tr ske, ko je pritisnila huda ziHi Galek Je delal za Ford Motor [ompanijo, ki zahteva od družinskih očetov, da morajo iaha-ati z mezdo, ki jo prejemajo. Ako bi kompanija izvedela, dz kateri njenih delavcev ne more plačati računov za kurivo, bi ga odpuatiia. Mraz je bil. Družina velika, denarja za kurivo nI bi» o, in Galek je šel nabirat lesne odpedke. Carl Arnold, železniški detektiv je zakričal na Galeka, <*;. pri teh ljudeh v navadi. Galek je stekel. "Bil je blizo nekih vos," je rekel detektiv, da opraviči svoje streljanje. D*Uk-iv je ustrelil in Galek je seveda še bolj tekel. Tako je detektiv pripovedoval pomožnemu državnemu pravdniku. Detektiv je streljal še dvakrat, in na to je streljal šele na Galeka. Peti strel flalok m 500 mrtvih is reate In v Parian m rs- nekdanje frente ae ped ve-. Velika poplava v Aagttji. City, 8. Jan. — Veli-\ poplava je prišla v Du-raagu in Nayaritu v zadnjih 84. utah.Po prvih poročilih eo cela pod vodo in 600 oseb je o. Governerja obeh drŽav apelirala na predsednika la sa pomoč. I Pariz, 8. Jan. — Sena je sino-na auaterlitakem mo-ločko 80 Čevljev, samo i točk nižje, kjer je stala ob 'alni povodnji leU 1910. I mrzlično grade barikadi in nasipe ob reki ia lssa, opeke ln žakljev s peskom. Vsa ni žjn predmestja in nekateri deli so Že v vodi. ložaj severno od Pariza je kritičen. Malone vsi kraji ob nekdanji bojni fronti so pod vtfo vsled narastlih rek Oise, Alana in Vesle. Po ulicah Sols-dere voda pet čevljev vi soko. Vsa vojaška pokopališča so poplavljena. Med hišami Chatteau Thiery se ljudje premikajo v čolnih. Na tisoče Štir-jalkib kilometrov polja ao jezera. V, Complegnu atoji voda nad mestom in mesto je popolnoma izolirano. O človeških Žrtvah še ni poročil, toda na stotlns glav i živine plava po vodi. železniška zveza med Parizom in Brusljem ter Berlinom bo pretr vsak čas, ako voda ne pre- zm prt Phriza Poloi zelo kr 8. jan. — 1 in Rena v Nem- _ rk ne rasume dobro *lMrtff» Zapadne Virginije jeimae»» Jadaj 26 odstotkov vsake tri me. |šina. KUubtemu Je pa poVtfcil pomožnemu državnemu pravd« niku, kako se je atvar odlj ko je državni pravdnik bolnišnico. Državni prv meni, da mogoče vloži ob! proti ^detektivu. čijl ter HolandijJ ata sečell upadati. Poplavljene vasi in mesta xiiffflta, prišel V ravdnik )tožnlco Vsakovrstne peteae za smešen js farmarjev. — 8 temi ae želi odvrniti farmarje ad aja pravih vzrokov za aiab pa* Maj. Ommm Dee Molnee, la. — Izumili so novo potezo, da odvrnejo pozornost farmarjsv od pravih vzrokov za položaj. "Jejte več Jedil iz koruzne moke. Koruzna moka nI samo sa krmenje prašičev itd/ S takimi "šlagerji" mislijo navihani politlčarjl starih strank vpreči farmarje zopet v avoj vos. Mirna kampanja je pritegnila Tisti, ki prihajajo a takimi pri-neunijake premogovnike v u- poročili, naj kar pogledajo nijske vrste. mizo revnegs ljudstvs, pa se bo- do prepričali, da revno ljudstvo Evanevllle, Ind. — Organizl- poviije še preveč Jedi iz koruzne rani rudarji v Indiani. ki so pred moke. Ce bo vprašal delavake dobrim tednom začeli mirno kampanjo organiziranja v južno-zapadnem delu države, so v petih dneh dosegli svoj cilj. Kampanja je bila zmagovita na vsej črti. Ko so Isstnlki več premogovnikov pred nekaj dnevi naznanili, da odpro jame na neunij-ski bazi. so orgsniziranl rudarji šli takoj na delo in hitro organizirali vse delavce v dotičnih krajih. Na določen dan so bile Jernej VAuiim bizntš^im Interesom pri ršs odprte, toda prazne. Bos«je I poročili, da naj ne Jemljejo pre-niso imeli delavcev. Posledica j« | velikega prof i ta od koruzne mo-bila, da so vsi magnatje v okra- ke, da se konzum koruzne moke jima Gibson in Warrick privo-i ppvUa. In če bi tudi padla cena lili v unijske pogoje. koruzne moke tako. da bi ee -— I njen konzum povišal, vseeno, bi to povečanje konzuma koruzne moke ne bilo tako veliko, da bi Waahington. D. C. — Dne 7.11 kaj pomagalo farmar jem v ko-m je zakladniški depertment na-. ruznem pasu. Konzum koruzne znanil. da ee je istega dne ukr- moke as ne more v Ameriki tako cela jugoslovsnska dolgovns ko-1 povečati, da bi se porebil vss gospodinje, se bo pa kmalu prepričal, da je ta moka v primeri jočem koncu eveta, s ceno ss koruzno zrno previsoka. Koruzna moka slabe je kakovosti se prodaja po pet centov funt, boljše pa celo po deset Jedi iz koruzne moke so dendanes delikateea, dokler ae koruzna moka prodaja po takih cenah, ko stane bušelj koruze od 68 do 76 centov. Ti političarji naj bi pri- dvigajo iz vode, * 8. Jan. — Reka Tha-mes alarmantno narašča. V Lon donu in večjem delu južne Anglije dežuje neprestano že petnajst dni. ThameŠka dolina i je izpremenila v velikansko je-zoro in kraljevi grad Windaor gleds kakor otok iz voda. Prebivalci mesta Maidenhsad so izpraznili pritličja in se preselili i vsem imetjem in kokošmi vred v gornja nadatropja. Po reki plavajo mnoge leaene koče in lepe hišice med mrtvo živino in drugo navlako. Plovba parnikov je zelo ovirana. Take povodnji v Angliji ne beležijo še 800 let. Ženeva, 8. Jan. — Nad vasjo Schlmberg ee je utrgal plaz zemlje 60 akrov širok in zasul det vazi. Vaščanl so pravočaani pobegnili ln ušli smrti. Kiau 8. Jan. — Vezuv še blju-je levo it dveh novih žrel. Ozračje vse okolice Je napolnjeno s dimom in po tleh ae siplje droben pepel. Včeraj zjutraj je močan podzemski sunek stresel vso Kalabrljo. Berila, 8. Jan. — Mednarodna poplava* potresi in drugs elementarne kataatrofe, ki tepejo Evropo od božičnega dne, eo izzvale fantastične napovedi in bedasta prerokovanja o prihaja-ki zdaj begajo nevedno ljudstvo. Časopisi večjidel poročajo o aamlh katastrofah in samomorih v Berlinu. JERUft JE UBIL «TIRI OHEBE. mletja ne pamik "Majestic Cherbourgu na Francoskem na potu v Washington, kjer bo fun-dirala ameriško po*ojllo v vsoti $61,000,000. Komisijo vodi dr. Milan Stojadinevič. jugoslovanski finančni minister. v korani N. Y. — Praznovanje Novega leta v taborišču šumarjevin lesnih delavcev Mizo Hancocka. Je končalo zelo slabo. fttirje udeleženci ao umrli zaradi uživanja jeruša, peti je pa oelepsL ftesti stanovnlk v tako-irišču je prišel tekat semkaj po-¡močl. Rešilcl so se takoj odpravili na pet. Rešlici so našli tri mrtve ležati na tleh, četrti se Je zgrudil mrtev na tla, ko so gs privedli domov, petegs so našli slepega, ko Je taval okoli taborišča. Jerušu Je bil prlmešen lesni alkohol. škandal razdvojil monarhi | STE; FAŠISTI MHUO V ZAPORE Francija Ja s ultimatom prisilila madžarsko vlado, da Ja začela zapirati konspiratorje. Ogrski premijar, ki bi sa rad opral prod svatom, zahteva, da Horty poda oetavko.. Novi visoki gospodje aretirani. Nadvojvoda Albreht Ja la blizu mrri». Poslanik v Washlng-tonu bi rad opral Hortyjevo bando. Waahingtoa. D. C, 8. Jan. — Prvi odmevi ograke kolosslne za-roet sa ponareditev 80 milijard francoskih frankov v svrho financiranja monarhističnega pu-ča v Budapešti ao prišli v Wa-shington včeraj, ko je ogrski poslanik. grof Laazlo 8sschenyl, posetll državni department in skušal oprati Hortyjev reBim, Češ da nI odgovoren sa zaroto. Poslanik je zagotavljzl ameriško vlado, da bo ogrska vlada kaznovala vse krivoe. Pariz, 8. Jan. — Ogorčenje v Franciji vzled škandala na Ogrskem je vedno večje. Pariški listi danss poročajo, da francoska vlada smatra, da je ograka vlada kolikor toliko odgovorna sa ponareditev ogromne vsote frankov. Dejstvo, da je več ministrov zapletenih* meče sumnjo na vse madžarski režim. Nove dokaae je včeraj prlneeel franooaki poslanik Clinchaut v Budapešti, Id se je vrnil v Pariz. On poroča, da je bila sarota sa ponarejanje tujega denarja na debelo zasnovana Še leta 1884, V ta namen ao konepiratorji najeli 86 izurjenih ruskih dslavcsv, ki so tiskali de> nar v carski novčarnl. Ponarejene francoske bankovca po 1000 frankov so tiskali v ogrskem dr-šavnem kartografišksm zavodu. Nemogoče jO torej, da ne M ska vlads vedele za to početje. Namen zarote je bil, financirati fašistovski puč tn obenem demo-Uslrati valuto Francije in male entente. Pariz, 8. jzn. — "Matin" po- stični konspiratorji začeli tiskati franka ln drugI tuji dsnar v zadnjem oktobru; obenem Je bil organiziran puč sa uprsstoljsnjs nadvojvode Albrehta. Albreht Je dobro vedel vse, kaj ss godi. Vedel je tudi bivši nemški kajaer Viljem, s katerim so ogrski fašisti v stalni svszl. Albrsht je etlo nedavno posetll Rim ln Imel taj-s Mussolinijem. DudapeŠta, S. Jan. — N na pretakava Js odkrila sv co, da so fašisti namsravi prisoritl puč v prid nadvoj Albrehtu v najkrajšem Času. diteljl puča ao računali na 000 mož, ln sicer na 87,000 redne armade, 85,000 moš Horty-svs policije in šandarmerije Ur na 40,000 članov fašistične ofga-nizeclje. Dunaj, 8. Jan. — Čudna drama se danes odigrava v Budspn šti. Orof Bethlen, ogrski ministrski predsednik, Je planil v ne-z p rosen boj s Albrehtovo etra-nko monarhlstov, katero proteži-ra regent Horty. V tem l>oju Je Bethlen malone sam, kajti veČina njšgovlh ministrov js zaplete-v nezaslišan škandal, zato se mora naalanjatl pa opozicijo, l>rotimonarh (stična elemente. Da je tudi Horty zapleten, ni več dvoma. Včeraj so poročali, da Je Bethlen zahteval, naj Hor-tf poda ostavko kot regent. NsJ-zanimivejši dogodki šele pridejo. Hudapešta. S. Jan. — Ponare-jslski škandsl se fiolsgoma po-miče pred vreta nadvojviide Al-brehU. Včeraj je bil aretiran konf trt sol it traja Na četrtkovi eeji je bila eprejc ta le resolucija, ki obžaluje poroMla. da Je konflikt še po-ravnaa. New York, N. Y. — Dvanajst članov skupnega leatvičnsga odbora rudarjev In operatorjev s antracitnega polj s je v četrtek zopet konferiralo brez vsakega uspeha. Zastanek je še nealom-Ijen. Edin sklep, ki so ga naredili, je bila rssoluoija, ki obšalu-je, da so nski listi presgodaj poročali o poravnanju konflikta. V petek ae je konfsreoca nadaljevala. u- O- Naakay ialaja u kakor dt Ja mrtva Katoliški multlmlUioaar so Je pokazal przvegz fanatika krm New York, ITV. - "The New York World" poroča, da Jo muKImillJonar Mackay odredil, da se njegova družina in alušin-čad obleče v žalno, črno obleko In atkdar vsč ne isprogovorl !• mena njegove hčere Ellin. Mackay smatra, da Jo njogova hši mrtva, ker Jo kot katoličanka poročila šida Berlina. Medtem pa Bsrlln in njegova nevesta poročata, da ata neizrečeno srečna in da še ta fcden odpotujeta v Evropo. Herlln Je tudi sporočil repprterjem, da naknadne oerkvene poroko ne bo: sa nju zadostuje civilna ceremonija v meatni hiši. Arica. Njegova o-prlčakuje. Njegovo abo. Naslininlk 00 KRVAVA HTATIKTVKA. pridelek. Ako se hoče porabiti ves koruzni pridelek, pe mora koruzni pridelek najti pot na tujesemske trge. To pot j Chlesgo. — V sedmih dnevih po zastavljajo privatni biznišk! tegs leta Imajo avtomobili na interesi, kot vsako drugo pot. ki.člkaškJh ulicah že U človeških vodi do ljudskega blagostanja, [žrtev. PKK8HINGOVA KK8I0NACI* M PRIDK. Waahlngtoa, D. C — Olasnik Bele hiše sdaj prizns, da oo je Pershing naveličal svojega dela v komisiji sa plebiscit o mejnem sporu Tacna-Arica. NJ stavka ss zdravje Jo slabo, bo Imenoval. Medtem jo pa tu£ vreme v Arlcl alabo In vsak bo od nje ostal proč do srsds meseca aprila. CUencl pravijo, da so poraalU Coolidgeve načrte. bsron Podmanichzky. Včeraj Je bil aretiran ieoef Oeru, šef državnega kartografičnega uvoda, ki Je priznal, da ao bile plošče za ponarejanje francoskih bank-not narejene ln denar ss Js tiskal omenjenem zavodu. Predsednik držsvne Žendartna* rije, dr. Nadoeey, js v preiskavi priznal, da je vodel za konepira-Hjo In zarotnike Je ščitil iz pa-trijotlčnlh motivov, ni pa sam bil udeležen pri zaroti. Nasprot-no pa js knez Windisch-0raeta iz|>ovedel, da Js Nsdossy pravzaprav vodil afsni io on ter njegov hišnik Kovača sta njsga zvabila v zaroto. Knez se Je Jokal med policijskim zaslišanjem. Vlsda Js zspJctiils posestvs obeh, kneza Ladislaus Hzoerteey, podpredsed- Windlsrh*Oraetzs ln Nadossfja. nik ogrske fašlstovske organlaa- Dunaj. 8. Jan. — Listi poročijo "Tesz" In osebni prijatelj da Je Francija prišla na sled Albrehta. Nadvojvoda Albrsht ogrski konsplracljl že pred do-je predaednik U organizacija, brim meaecem In takoj zahteva-Albreht je slnfičl prvič Izprego- u od ogrske vlade sretaeljo kriv. voril v Javnosti In odločno tajil, «*. Ko se Je ogr»ks vlsds obo-da je v kakšni zvezi s knezom Uvljala, Je Francija poslala v Windiech«<#raetzom. Prevl, da ga ni videl že več let. Denes je bila odrejena aretacija novih visokih oseb, med katerimi so Kichard Baris, osebni tajnik regenta HortyJa. Oeorge Pronay, tajnik v uradu ministrskega predsednika Bethlena In Budapešto ultlmst. Tsdaj šele se je grof Bethlen zganil ln dovolil, da francoski policijski uradniki nadzorujejo prelsksvo. NAKOCVTK M KNJIGO PROSVETA (H.SWlfl SL0VKN1U NABOONB juumrpu NAEOONS lypflBw ►odpobw* JKDN0TZ JEDNOTE Kditopld n 04 migjo >ol Uta la $12* sa tori MS, lUi M trt MM) to m Chicho in Uc*ro*J.M) o* WU>. W-2Í " P°1 TE08VETAW Mtf4S Se. Un4ab Avmnm. -THE ENLIGHTENMENT" ■S?!",::«¿TITTI. , "gs iirrfyjrrBi* - Owwi br tj» Sir«* Matiaasi B—fit Sad*r. «ad n—tt,oo dot »MEMBEB of THg rtDED^TTO P^BSi' »«.te:.. sr. (I »OMMd. da «a» |a • ta» daavaai d> — tai a» atari it. (Hot. M M) pal«« rašaga MONABHISTICNI PODPORNIKI NA OGRSKEM NAVADNI KRIMINALCI. tT Ogrska je bila poznana kot dežela korupcije, ko dvojna monarhija še nI bila razkosan* in razdeljena, dali, v katere so bili zapleteni vitji državni dostoj niki, so'se ponavljali perijodično. * Zato ni nič ču _ . da je aedaj odkril škandal, ki n$a para pod solncem in v katerega so zapleteni visoki državni uradniki, knezi, grofi in baroni, ki ao delali za vzpostavitev monarhije na Ogrsicefe Ta monarhističn* banda je skovala zaroto, da izda za trideset milijard ponarejenih Jankov, da tako pride do denarja aa vzpostavitev monarhije na Ogrskem. Denar so izdelovali v kraljevi geogrJSfični družbi in drugje. Med temi zarotniki je tudi knez Windisch-Graetz, Jcate-rega rodovina je v stari Avstriji laatovala veliko poseatev tudi v slovenskih krajih. Polkovnika pl. Jankoviča so aretirali v Hagu. Imel je kovčeg z dvojnim dnom, v katerem je imel za Ul milijone ponarejenih francoskih frankov. Kovčega niso nikjer preiskali na meji, ker je nosil pečat, da spada k tovoru diplomatičnega zbora. V afero je zapleten dr. E. Nadosay, načelnik državne policije, ki je bežal v Milan, ko so mu tla poatala prevroča pod nogami Prizadeti so grofi, oficirji, vojni minister, in v Franciji sodijo, da je zapleten v ta škandal tudi regent admiral Horty. Aretirali so tudi katoliškega duhovna Bonisf (n armadnega kaplana Budahazija, da ju zaaHiijo. Ministrski predsednik Bethlen je obljubU najstrožjo preiajtavo. Ako bi bilo odvisno samo od ogrskih oblaati, če bodo ti kriminalci kaznovani, bi bilo zelo dvomljivo, da bi prejeli k&en, ki jo zaslužijo. , '')•■,' * ti .**! Ampak tu je francoaka vlada, ki skrbno pazi, kako aa stvar razvija. Zarotniki so spravili že eno milijard? ponarejenih francoskih frankov v promet. Zarotniki so a ponarejanjem francoskih frankov hoteli doseči dva namena. Prvič ao hoteli oškodovati Francijo in aa tako maščevati nad njo zaradi razkosanja Avstro-Ogrske, in pripraviti pot, ds nadvojvoda Albrechta okličejo za ogr-akega kralja. Iz Francije so odftll najboljši detektivi na vse štiri vetrove v Evropi, da izslede ponarejene francoske franke in polove kriminalce, ki se hočejo z urnim begom in akrivanjem po tajnih skriviščih odtegniti aretaciji in kasni, kajti z denarjem ao z^oieni dobro. Preiskava je šele prišla, in preden bo končana bo na tisoče oseb zapletenih vanjo. Pred celim svetom bo razgrnjena slika, kakšnih zločinovIHfl knezi in podporniki monarhističgaga skrbe udobno in.lenuiko življenj* Ta zločinaka banda je ravnal s revolucionarji, Id so ji prišli v pest, tako brutalno, da so ljudje strmetfi ko 90 čitali o teh grozodejstvih, in vpraševali samega sebe, ako so take* beatijalnosti sploh mogoče v dvajsetem stoletju in v deželi, ki se hoče prištevati k civiliziranim drfevtp. Ljudje, ki so izvajali iverinakf grozovito^ mu! svojimi političnimi nasprotniki, so zmožni tudi drugih zločinov. Zločinski nagon je v njih tako razvit, da ne morejo živeti, ako ne iavršujejo zločinov. Kaj ao mali zločinci v primeri s temi hudodelci v pozlačenih frakih in s knežjimi, grofovskimi, baronakimi in viteškimi grbi, ki ao aedeli pri vladnih jaalih in pestili delavno ljudatvo, da je garalo In trpelo zanje? Ničle, Id ae morajo priti k njim fteie učit, kako se kujejo zločinske zarote v velikem obsegu. Ce bo škandal preveč zadišal, je mogoče, da se gotove sile potrudijo potlačiti afero, da ne bo tako strašno amrde- ■■ T""'1"1'. _ več v krotka jagnjeta, ki niso nikomur ljudstvo je sicer potrpežljivo, kot so vsa ljudstva, njegova potrpežljivost pa ne bo aegala tako daleč, da se bo pustilo vladati od hudodelcev, ki sodijp za jetniško zidov je in ne na krmilo vlade. h januarja 1752. — Rojetni dsn Betsy,Bees, legendarne rite! j Ice prve ameriške n Ona je baje dobila od Wi tona naročilo, da 4Jestaviift meriiko zsstevo s programi in zvezdami. 4. januarja 1877. — Tega dne je umrl Cornelius Vanderbilt, veliki ameriSki zgraditelj železnic. Vanderbilt, znan pod pridevkom "Commodore" se je rp-dil 1. 1794 v Stapleton na Staten Island pH New Yorku. Zašel je svojo ksrijerp kot čolnar, pre-važujoč ljudi med otokom Staten Island in New Yorkotn. Zaporedno je poetal kape tan, upravitelj, lastnik pernika, poten organizator parobrodnih zvez med New Yorkom, newenglandsklmi lukami, Havre, Nicaragua in drugimi pristanišči. L. IMS je poetal glavni lastnik Harlem železnice. Kmalu je poetal glavni lastnik tudi Hudson River & New York Central železnic Ur obe spojil v eno. Razširil je svojo kontrolo tudi čez Lake Shore, Canada Southern in' Michigan Central železnice. Ob smrti ee-je njegova imovina cenila na sto roiljonov dolarjev. HHHL — Ta datum označuje dogodek v ameriški zgodovini, ki je dal pov larni ameriški legendi o indi, aki princezinjl Pocahontas kapetanu John Smith. Ta-le je bil eden izmed anglešldu "gentlemen", ki so se 1. 1606 vkrcali ža Ameriko v svrho eksph^ijš Virginije. Smith je bil vojsk-sip-Čelovec, ki je prepotoval mnogo sveta in doživel marsikatero' pustolovščino. V aprilu 1. 1607 so pustolovci zagledali obal novega sveta in pripluli v Chesapeake zaliv. Takoj se je krdelo pod & veljetvom Smitha tranjščino v svrho "eksplozije"; upuli so najti polno BiH. pa ao ujeti od Indijancev in privedeni pred poglav Powhatan. Indijanci ►nčati Smitha s i sekirami, hči, Pocahontaa, je skočila vmes in s svojim telesom zaščitila o-belokožca. |OVO rešitev. 1 in odpeljat s ha h svojimi boj ali poglavarji seboj na . Ta dogodek je bU več-v literaturi in karstvu. Ih januarja 1767. - Ro. dan Alekeandra izmed^odličnejših figur riške revolucije hi prvega finančnega min Rojen je bil v Zapadni Indi. januarja 1757. Mlad je prišel v New York, kjer jajfeudiral V JfSCPj College, današnji O^ltUB-bia University. Se kot dijak je so zmožni grofi, baroni, ^dikiJ^piítiéSh sga sistema, dR si pre-vprašanjih, kl ao dovedlTdo re- volucije. SlužIl je pod Wasbityr-tonom in l *7fi2 Js bU izvoljen v kontinentalni kongres kot zastopnik New Yorfca. Bil je zopet Isvoljep v konvencije, ki ee je sestala v Philadclphiji v svrho, da se izdela konstitucija Zdlfl-šenih drlav, in je bflT W eriške us L 17B9 ustanovljen Treasury Department, ga je Wash lngton Ubral sa tajnika. Njegova alava počiva na uspehih v svfdstvu finančnega mimMra. Organiziral je department, uvedel sdrsv davčni sistem ln ?re-dil ameriško novčanstvo; on je tudi oče ameriškega carinskega nUteres. T 17. iaanarje 170*. - ftojrtni dan Benjamina Franklina, prvega velikega Amerikaaca. Rodil la in navadnemu ljudstvu odprla oči, kakšni hudodelci f *iWkj*\! pripovedujejo navadnemu ljudstvu, da ao postavljeni od ^¿TKujem teUHM Boira, da mu vladajo. Tudi to je mogoče. Primere Iz deček začel delati a svnitm oče-zgodovine govore, da so na prestolih sedeli največji zločinci, dejanja teh zločincev ao ae pa prikrila, da je ljaid- tom kot milar In «večer. Ta obrt pe mu ni bUa všeč In šel je s atvo * nadalje verjelo, da ao kronani vladarji poeUvljeni ^«tv^Kmdu ^ j^Ltu od Boga, katere mora ljudatve »bogati In jim biti poslušno. Ampak aločinaka zaroU je še zadobUa v javnosti tako veliko razširjenje, da teh plemenitih hudodelcev in njih tudi brata in e par centi v šepu ubral pot v Philadelphia. Tn ja dobil kmalu delo kot črkoatavec. izuri! ae v pnnmUeega roko-In v družbi s lavcem kupil časopis, ki ga je prekrstil v "Pennsylvanie Ga-zetterj, To^je bil začetek njegovega goepodarskega uspeha. Kmaki je bil prvi tiskar v Pennsylvanie i in si s skrajno štedlji-vostjô nakopičil bogastvo, "jego^j smrti so cenili njegovo aa $m,(XXL L. 1732 \ natiskal in izdaJ »vo, ., "Poor Richsrd'« Alms-Î nac", zbirko demaših prislovic, ki naj Mčijo, da je pridnost, šted-Ijivoet, poštenost in sareozaveat najboljše sredstvo za uspeh. Toi delo jn bilo prevedeno v mnogo jezike*. Organiziral je tudi kadiinipo v Philedelphiji potom občnft prispevkov; to je bil za-čet^k današnje javne knjižnice v Philadelphiji in sploh fikega, sistema knjižnic, je vrsto odprte peči, ki je bila prav dobrodošla tedanjem kolo- »edanie nečarske n^Ku^an vseučilišče University of ylvania. I je sv<lii sužnjedržci na jugu z veseljem pozdravili Trunkov argument o vseobsežnosti lastninskega prava, ko je bilo pred 65 leti na dnevnem redu vprašanje, da 11 je lastnine zamorskih sužnjev opravičena. Jaz ostanem pri svojem, da je privatna lastnina naravnih zakladov in vaeh sredstev proizvajanja krivica, ne pa pravica. V tem oziru sva s Trun-kom tako narazen kakor sta te-čaja naše zemlje. To mogoče. V tem, da pravi, da je nihče nikdar ne dočaka, svs pa zopet narazen. Jaz vidim v dofcfro urejeno sociali-st: žavo, on pa menda vidi za vespljni potop. 7 . Poseben program umetnikov za dne 28. januarja bo razpršila postaja WJAZ s Strausovega poslopja v Chicagu. Ta postaja običajno daja program samo ob četrtkih, in sicer med deseto uro zvečer in polnočjo po Central Standard času. Ob enajstih prične program z igranjem na pJa*u samo g^ivo roko, in sicer: L Nocturnp od itelja Scriabina, igra Alice Commei 'Printemps od skladatelja "Lullaby" od Scotta. Obe točki poje Aravesta ParrUh v altu. <1 8. Španski Dies od Saraaata. i- a ■ ^ r w -----------1 gra na violin Finke. Daljne točke eo: Na piano: : Twilight VaUegHj" I Kerry Dance, As we Part ln D'-Une Prison; violin MMet, Mid night Belle, Jota Argonesaa/By tke Fireside ter Indian Snake Dance. la Ibm aa predaj a N. P.J. ■|ovjet»ki komisar sn proevet-ne sadeve Lunačarskij se je pred kratkim mudi! v Nemčiji in je debatiral s novinarji o stanju šoUtva In pronvete v svobodni Rusiji. Dejal je: ▼ Rusiji deta šola na to. da ee mladina razvija v smeri kolikor mognSe čistega krttšrizma. 4am> 1 »lil 11 1 Ai . . uano\o ariucizma tvori markaisem. Merksjfcem nI leto kar dogmatisem. Cerkev je eeil-gala svoje nasprotnike na fšfa dl Rusija vstopa drugače. A jyjvtëno roko. Ne le rusko, ■ znanost mora bifi po mišljenju ruske vlade prepojena e proleUr-skim duhom kakor je bila prej prožeta z meščanskim duhom. Ko je neki čaanikar očital Lu-načarskemu. da v Rusiji zatira cenzura svobodo besede, je komisar odgovoril takole: Cenzura v Rusiji res eksfctt-ra, toda ne za klasično ro in za velike p|sce. terature se še nI nihi več tudi izve slovstvo je bolj sveto. Na pobudo sovj< de se na «riliko pripravlja serija zbranih spisov Leva Tolstoja, ki izid«; v-91 knjigah. Vse kar je Tolstoj napisal, bo natisnjeno v tej zbirki, nič ne-bo prečrtano ali krajšano, kakor je bilo pod caristlčnim režimom. Tudi spisom Dostojevskega ne dela vlada nobene sile. Njegova dela se ne tiskajo le radi tega, ker zaenkrat zadoščajo atare izdaje. Glede živečih Mteratov pa je drugačna. Tem je cenzura potrebna. Vlada jih hoče obvarovati škode, katero si pripravljsjo zaai. Vere pa ne sme nihče več zasmehovati bi ae ji rogeti. V ruskih šolah ee ne predava mo-ralka, zato pa je v praksi nov pedagoški sistem, ki jo popolnoma nadomešča. Seksualna pedagogika zavzema lepo meeto v note učnem načrtu, na žalost pe nieo današnji učitelji dorastli Svoji nalogi, katero bi morali vršiti In poučevati mladi evet v teh kočljivih vprašanj*. ■Umrli v Ljnbljeni — Uršula Stergar, tobačna delavka v pok.. 78 let — Blaž Mihelčič. delavec. 51 lat — Ubere Krape*, aadprr mikačeva hči, 11 lat — Fran Starte, kleparaki pomočnik. SO let — MarUa Vonel Mvša šivilja hiralka. Si let — Martin Jene. poaeetaflt SS let — Ciril Lobe, nadučiteljev sin, I leto. PO ttm iiáiot» glavni stan« aes7.se ao. lawndalk avl. cmicaoo. ilunois Iz v rie valili odbor: UPRAVNI OD8KK: POaOTNI ODUKi » J^LSffiHii lrtii, lie WS, lirWtM, oàtoi rrtiM m.1 Mm Bm tt, 8tràfcaae, P* ^ ^ ^ *** W BOLNIÄRI ODSBKi «MOT mlOftfl. Pujfmlu^pr^MM, 1.17 51 s- UMIO OftBOtlBi Ja«* AmhralR Bu U«, Mo- Baa. Pa. ameriško LETO 1926 ¡WW* (Iz mapa Krištofovega Papčka.) Da aa taborno dolgo lovili, povem takoj, da eo Podgorčani prebivalci vaai Podgorja. Tako ae pač nazivljata obadva, kar pripadata drug h drugemu. Ne mo-rete al misliti Podgorčana, ki ne bi bil rojon v Podgorju, in Podgorja no brez Podgorčanov. Jasno. Vaa Podgorja leti na vznožju in na zebri skoraj uro dolgega gričevja, ki se razteza od kriške graščine pa not do kamniške fr Vaa ima tedaj svoje po- šteno slovensko ime. Prikupna je U starokopitna Kako ponižno in skrom- no skriva svoje lične hišice tja v zeleno poreberje ali med košate kostanje ter sadno drevje. Včaaih zapira pogled nase zopet za razaežnimi kozolci in za gosto obraščenimi ograjami zelnikov in vrtov. Zaplankan svet. Ce pa se približaš hišam v podnožju i cestne strani, ki vodi za 4rev jem, za kozolci in ograjami, tedaj se ti odpre zopdt ves drugačen pogled. Idilo zreš tik idile. Belo, snažne hišioe in dvorišča, polna gospodarskih pridelkov in pripomočkov, mrgoleča raznovrstnega štiri in dvonožnega življenja. Hej, kako ti zavriska srce! In ves čas te spremlja isti ter. Ni podobna hiša hiši, bajta bajti, a vendar so vse enolične, ker so zidane vse z Isto sveto ljubeznijo do rodnih tal. Kdor pozna Kamnik; ve, kaj so Podgorčani. So svoje vrste ljudje, ki Imajo svoje šege in navade, svojo nošo, svoje križe in težave. So nekaki Ribničani, kar oo tiče njihove odrezavosti in še-gavoztl. V čemer pa nadkriljuje-jo druge, je dejstvo, da so naj daljo ohranili svojo pristno, domačo, narodno nošo. Kaj so napram nJim današnje "narodno" nacifrane dame ln damice, kaj o-ni ob svečanih prilikah z rdečimi marsiami po ljubljanakem tlaku besneči talmi-Gorsnjei 1 N vsakdo sa našo narodno nošo. Ta Zahteva: 1.) rast, 2.) pristnost, 3.)-rdečeličnost, 4.) oni težki in pri rodnost pretehtani korak n preprostost, -1 V vseh teh pogledih pa so eksarlirali vedno pogorakl fsatje in dekleta. Mislim, da niti pri eni hiši ni bilo doma škarte, Vsakega je pobrala naborna komiei-a. In punce 1 Kje so rastll lepši nagelški, rožmarini in gavtrože, če ne na oknih, zz katerimi so žarele oči podgorskih krasotic. Kakšne ao bile te punce! Ne bun-ie in ne mršave, ne majhne in ne prevelike; samo izborao pleme! Kaj čuda, saj bi sicer nebi-o tako lepega zaroda, nego je o-ni v Podgorju. Podgorske mamke (mamke so se nazivale, čim so odslužile službo gospodinje, prepusti všl gospodinjstvo mladi) oo po zimi oblačile oni slikoviti ovčji kožuh, z volno na znotraj, dočim je od zu naj na hrbtu bil prešit z različnimi narodnimi omamenti v ze-eni, rmeni in rdeči barvi Da bi vendar vsak videl, da ima ženica spodaj kožuhovino, je obrnila spodnja dva konca krajnika nazaj ter ju tu pritrdila, da se je vigela lepa bela volna. Bakle pa so,,da delajo to le radi olajšanja hoje. V Podgorju pa so dolgo let izdelovali domače hodno platno. Držalo je celo večnost, včaaih pa tu4jf preko te v mrzlem grobu. Bodgorsld možakarji so nosili lstotake kožuhe. Nissm videl Podgorčana z brado ali brkami, vsi so bili gladko obriti. Tako po 7. sli 9. maši ob nedeljah so čakali, da pridejo na vrsto pri kamniških "polbirarjlh" ; včaaih vse dopoldne. PodgorČan -4 mož ni bil tnikdar brez tizte male pod-nosne fajfice, večno mu je tičala med zobmi, če je gorela ali ne. Klobuk je bil vedno črn z širokimi .krajniki. Hodna srajca s o-vratnikom, izpod katerega se je svetlikala pisana ruta. LaJbč različnimi vtkanimi rožami, pikami itd. in seveda s debelimi, na gosto prižltimi srebrnimi gum bi. Silna srebrna verižica s priveski, ki so včasih tehtali kar pol kile, Je zpsjala desno in levo stran. Jopič Je bil kratek, dobro sukno. Hlače irhaste, izpod njih vštric kolena so silile na prosto bele hodne spodnjice, ki so jih tik pod kolenom zamenjali dolg tesno ss nog oprijemajoči škor- njL Se danee ne razumem, kako ao se mogli ti velikanski škornjf sezutl, ne da bi ostal kos kože na njih. Pri mladih je bila oprava ista kakor pri starih. Samo klobuk! To Je bil toplomer za trenutno razpoloženje podgorskega fanta. Navadno je bil klobuk na štirih straneh vtisnjen, na vrhu pa špičast. Če je kkfeuk ravno sedel na glavi, je to znebilo, da je njegov nosilec skratka nerazpo-ložen. Na "auT' je bU klobuk poševno viseč na levi strani; na desni strani poševno viseč pa na "auf bik»" in drugo. Ce so Podi gorčani semtertja napravili izlet v okolico, kar ae Je često zgodilo. v Kamnik, ali v Meni Križ, Komendo, Vodice itd., so ii na klobuk nadeli krivce, tisto zakrivljeno perje, ki ga racman nosi na hrtrtu. Ce so ti krivci ležali nazaj, je to znzčilo, da je posestnik še trenutno nerazpolo-žen, Če pa, na spredaj, je temu izzivanju takoj sledil boj. Koliko krvavih butic ao zakrivili krivci! In punce so jokale, pa bile vendar na etranl bil ta njen fant je tedaj prišlo.do no zvez, ki so trajale seveda P le tako dolgo, dokler jih niso razdrle nov« zmage drugih naslednikov. — de živalstva. Približno 3ÖÖ0 enikov ae vdeiežuje kon-ki je največje znanstvena zborovanje tekom vsega leta. ■ v • ■ • Devetorica znanstvenih dru-ev zboruje v New Haven, Conn., namreč amerižko dru- štvo naturalistov, ameriško an- h} se smatra kot močno zagpto-troppiogične udruženje, ameri- yflo za stabilnoet — P. L, L S. ško folkloW društvo. muzejev/ ameriško poPOTOVALI IZ DOMOVINE uaravoalovcev, «merite» 80: H^tvo m Marija Kurivialova iz Lidero- SlnH Medison Wis vie, Elizabeta Otepka iz Hlubo-^dSS? A H Jan Miča iz Subutište. Auto- ^d^S^iSS" Bijs Novak iz Sanbora, Marija na zdravniškem polju, ßjgj^ z 0trociHelena, St* Zhtrtvaajt n likov pojavil v zadnjem času je to spremembo situacije. U-stvaritev koalicije med voditelji dveh političnih strank, ld*o al doaedaj ostro med seboj nasprotovali, ilustrira politiko notra-nje sprave, ki se sedafzaaleduje, se shaja federad-eriških društev za ekape-,talno biologijo, ameriško ;vp za farmakologijo in eks-lentalno terapeutiko, dru-biologičnih kemikov in dru-za eksperimentalno biologijo. Društvo ameriških bakterio-logov se shaja v Madisonu. Sociologi, ekonomi in »tati-| pa se shajajo v New konven-dru- ekonomično u-udruženje ameriško sta-in ameriško iko zakono- kjer fan, Marija in Magda iz Krasne Gore, Karel Novosel iz Upe Po-žeške, Frank Horky iz Piska, Milada Sečkova iz Vracova, Ma-thilda Brungraberova z otroci Arthur, Kurtem, George in Edi-ta iz Barmena. Zuzana Petrik iz JUjnoveaa, Josef Mallček iz Pešte in Ivan Vinko iz Jalšovca. V stari kraj so odpotovali: Vjekoelav Koten v Hlinsko, Vjekoslav Formanek in soproga Marija z otroci Ano in Zdenko v Selo, Olaf Larsen v naaavandu. Theodor Birkaland t Bhrkaland-sko, Ivan Matkun a soprogo Ano v yaraždinake Toplice, Otmar i Smutzer z soprogo Marijo v Zagreb, Thomas P. Portwey v trsko, Rudolf Masni v Hruševo, John Veršič v Pristavo, Jan Slivka a aoprogo Giselo v Pre-dajno, Alojzija Zita v Zaričan, Ljuba Ječmenica v Daruvar, Josef Stuk v Seredu, Josef Polak, soproga Marija in otroci Libu-Aa, Božena in Joeef v Valenicu, Joseph Partingie v Svihov, Leo Hlavače S soprogo Ano in sinom Frankom v Ivanovoeelo, Petar Radanovič in soproga Marija v Ragolje, Frank Sedlar v Rašči no, Martin Hac v Zagreb, Zuzana Sadlonova v Mijavu, Stefan Mačak in soproga Sofija v Malo Jesenovačo. Vsi so bili odpravljeni v našem parniškem oddelku pri KASPAR AMERICAN STATE BANK, 1900 Blue Island Ave., Chicago, Hl. Ako želite obiskati stari kraj v letu 1926 v vašo korist je, ako se obr-nete za pojaanila v slovenskem jeziku na našo banko. (Adv.) Spisal leseyli MsCsks, Mrtl fmašišksn la profsser v Prevsl A. K« (Dsljs.) V tO svrho Je bilo dovoljene samo četrt ure, ampak ker je bilo stranišče neizmerno enostavno, je večina fratrov, ki ao že prekoračili stopnjo "primitivne nedoižnoeti", še dremala v stranišču po pet do deset minut. Pootave so nam ukazovala, da smo morali skozi noč obdržati na sebi veo spodnjo obleko, tako da zjutraj al bilo drugega dela kakor vreči naae grobo rjavo haljo In jo prepasatl s ssvoUano vrvjo. Nato pa smo z briaafe v rokah hiteli k skupni umivslnici, kajti naša priproste, dvsnajstče-veljske, kvadratne celice niso bile opremljene z umivalniki in toaletnimi mizicami. V umivalnici je bilo veliko pocinjeno korito s par kovi-naatlmi vzdolbinami z vrsto ptplc na vrhu. Pozneje sem dognal, da kakor ae ml js zdela vaa ta oprema umivalnice primitivna, je bila vendar razkošna ss samostan. • Na koncu prva četrt ure je zvonilo drugo svarilo, ki js ukazovalo, da mora vaak klečati v svoji klopi v koru. Predstojnikovo oko je potovalo nad sobano ln prešalo. da ao U val navzoči. Neeročen zaspanec je, bil takoj pošdican ln je moral pri obedu pretrpeti Javno žaljenje sa pregrešek. Ob petih so pričele verske eksercl-djo in so se nadaljevale s polurnjp presledkom do osmih. Starodavni samostanski običaj vatajanja o polnoči v svrho nabožnega petja Js malo priljubljen med modernimi menihi, kj ao celo s verskega vidika peeej modri. Ta običaj sem imel priliko opazovati akosi par let v kontinentalni Evropi in sem sa U» pobožnost videl selo malo navdušenja, čeprav ga rimsko katoliški pisatelji čeetokrat opisujejo (navadno taki. ki nič ne vejo.) Navadno se pur menihov sicer loti tega opravila s gorečnostjo, ampak ogromna večina, kateri je pobožno zbranje mUli v eni uri molitve nekaj nemogočega, med to molitvijo brezupno dremlje in api. V poletnih časi aaspe v svojih kletelniklh, pozimi pa si s tam kvarijo nočni počitek. Mnogo poetav je prekr#enih prav radi one enourne aH uro In pol dolge molitve v ledenomrsll kopeli opolnoči. Opaaovanje tega meniškega opravila ne rodi nobenega romantičnega občudovanja. Polnočna pobošnoet petja v zboru je zbirka latinskih paalmov, hlmn In vrat Iz svetega pisma, ki ga je obvesan vSek dan čiUtf vaak menih. Menihi pojejo pealme v kapeli 1 enoličnim, momlja jočim glasom ob različnih «NSi. Ju trenj k» ln zahvalne molitve tvorijo glavni del, ki eo tudi začetne ceremonije zjutraj. Jutrai^jloe trajajo eno uro. katerim sledi pol ure tihega Odmora, žaloetno brssdno v tej pgodnjl uri sa-spsnont i M«-<| mlmorom se menihi obrnejo proč Tekom tedna od starega do novega leta se shajajo ameriški znanstveniki v sedmih mestih: Kanaas City, New Haven, New York, .Cleveland, Ithaca, Madison in Rochester. «8 raznih znanstvenih društev zboruje ta teden. Ceni so, da se bo ta teden prečitalo 2000 znanstvenih razprav pred poslušalstvom 5000 znanstvenikov. % Dne 28. decembra je v Kansas City začelo letno zborovanje najširše ameriške znanstvene organizacije, American AsšOcia-tlon for the Advancement of Science, katere predsednik je le-too bil prof. M. L Pupin. Program konvencije obsega vae široko polje znanosti, od Ssttono-..................................j tiatično udruženje za V Ithaci, N. Y., se shaja ameriško udruženje dušeslovcev, kakor tudi ameriški arheologični ustav in nekatera jezikoslovna V Rochestru, N. Y., se shaja ameriško astronomično društvo, kakor tudi kemiki, ki ae zanima-, o za organišno sintezo. — F. L. .8. redno glaailo trgovinskega ita "Commerce Re-H piše: Jše kreditne rszmere v Ju- ___;viji imajo ugoden vpliv na razvoj uvoza iz Združenih držav. J se namreč brez težave dojijo krediti na dolgi rok (ha do treh meeecev), ki so potrebni za financiranje uvozne taanvine. Večji izvoz ameri-šBh avtomobilov in drugega av drug od drugega ln pokleknejo v klečalniklh, obrase si zakrijejo mod rokami, ko Ztognjfene roka počivajo na sedežih. Dovtipen londoi*ki duhovnik, ki si je prizadeval priti skozi samostanski novicljat, mi je pripovedoval, da je