Stev. 33 in 34. Leto LXIII.
V Ljubljani, 16. avgusta 1923. Poštnina plačana v gotovini.
Vse stjiso, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so „„c po-ouune. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienia Jugosi. Učiteljstva - Poverieništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
II. kongres Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva.
Po dvadnevnem zborovanju glavnega odbora, delegacije in III. glavne skupščine UJU je dne 7. avg. ob pol deveti uri dopoldne učiteljstvo napolnilo do zadnjega kotička veliko dvorano hotela »Union«. Ta dan je došlo še mnogo učiteljstva iz Slovenije in Hrvatske, da prisostvuje kongresu.
Kongres je otvoril predsednik Milu-tin Stankovič, ki je v vznešenih besedah povdarjal sledeče:
Spominjal se je velikega hrvatskega pedagoga Ivana Filipoviča, čigar stoletnico rojstva baš te dni obhajamo. V prvih vrstah, ki so že pred vojno delovale na veliki ideji duhovnega edinstva je bilo srbsko, hrvatsko in slovensko učiteljstvo. Takoj po osvobojenju je učiteljska skupščina v Beogradu manifestirala za naci-jonalno edinstvo. Današnji drugi kongres kaže, da je misel, ki je zbrala narodno učiteljstvo prvič v Beogradu, danes mnogo silnejša in jačja. Narodno učiteljstvo v mali predvojni Srbiji je imelo nalogo, da pripravi ljudstvo za veliko delo narodnega osvobojenja jugoslovanskega. Na nas vseh pa je sedaj, da nadaljujemo delo duhovnega edinstva in osvobodimo zasužnjene brate ter tako pomoremo k popolnemu ujedinjenju vsega jugoslovan-stva. Ker ima učiteljstvo s svojim večjim vplivom na javnost poseben značaj, zasluži, da se mu posveti od merodajnih faktorjev posebna pažnja. Na kongresu bomo razpravljali o osnovi narodne pro-svete in o glavnih linijah prosvetne politike. Udeleženci iz vse države naj prav uspešno delujejo na današnjem kongresu.
Pozdrav oficijelnih zastopnikov.
Na to je pozdravil oficijelno zastopstvo, ki je posetilo kongres, in sicer so bili navzoči kot: Osebni zastopnik ministra prosvete dr. Svetolik Stevanovič, zastopnik ministrstva prosvete Jovo Oj. Jovanovič. Adolf Obst kot delegat češkoslovaškega učiteljstva; pokrajinsko upravo je zastopal dr. Vidic. Dalje je bil navzoč generalni konzul ČSR dr. Beneš, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Babnik, zastopnik mestne občine svetnik Pire, višja šolska nadzornika Poljanec in Wester, vseučiliški profesor dr. Osvald, šef delegacije ministrstva financ dr. Šav-nik, narodni poslanik prof. Reisner, zastopnik dnevnika »Jutro« načelnik Ribni-kar, odposlanci Jugoslovenskega sokol-skega saveza Gangl. Marolt in Švajger, za Ferijalni Savez Miladin Simič, za profesorsko društvo prof. Jeran, za jugoslovansko napredno omladino Rudolf Schau-er, za Jugoslovansko Matico dr. Ravni-
LISTEK.
Službena 50 letnica Janka Žirovnika.
(Zahvala prirediteljem slavnosti pri »Slepem Janezu« v Št. Vidu nad Ljubljano, 5. avgusta 1923.)
Za tople pozdrave in lepe besede priznanja se Vam vsem prav srčno zahvaljujem! Ob toliki Vaši ljubeznjivosti sem kar v zadregi, ker čutim, da nisem osebno zaslužil tolikega priznanja, pač pa ga zasluži namen, ko sem hotel s svojim delom, to je potom pouka in vzgoje dvigniti svoje učence v boljši položaj in s tem pokazati pot, po kateri mora hoditi ves narod, ako hoče doživeti boljše čase. To moje delo je imelo nekaj uspeha in to so mi vodilni možje priznali in me predlagali v najvišje odlikovanje. Ker sem torej to odlikovanje zaslužil največ med Vami, je prav, da se ga tudi veselim med Vami. Veselite se ga pa tudi Vi z menoj, ker smo več let skupaj v šolo hodili in živeli kot ena družina v najlepših razmerah in ker sedaj vidite prihajati čase, ko se pošteno delo priznava, ne pa preganja.
har. predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk in češkoslovaški narodni poslanik Orišek.
Pozdrav kongresa kralju.
Predsednik je prečital brzojavko, ki se je odposlala Njeg. Vel. kralju na Bled in ki se glasi: »Udruženo srpsko, hrvatsko i slovensko učiteljstvo sa svoga dru-gog kongresa u Ljubljani pozdravlja Vaše Veličanstvo kao nosioca nacionalne ideje i vodju naroda iz slavnih dana borbe za slobodu i ujedinjenje. Da živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander L, Njezino Veličanstvo kraljica Marija i ceo uzvišeni kraljevski dom!«
Da dajo zborovalci duška svojemu patrljotičnemu čustvovanju so zapeli vse tri narodne himne in ponovno vzklikali: »Živel kralj Aleksander!«
Oficijelni pozdravi.
V	imenu ministra prosvete: Dr. Svetolik Stevanovič je najpreje oprostil ministra prosvete, da se ne more osebno udeležiti kongresa, želi pa minister najlepše uspehe kongresu. Zagotavlja, da se vsi merodajni faktorji v ministrstvu prosvete trudijo, da ugodijo upravičenim učiteljskim zahtevam. Govoreč o vlogi učiteljstva je povdaril, da ne sme biti učiteljstvo birokrat, nego mora biti stalno v stikih z narodom. Nobena ideja se ne more vnesti v narod brez učiteljstva.
Tudi na bojišču je učiteljstvo pripomoglo s svojo hrabrostjo k zgradbi našega narodnega doma. Več kot ena tretjina srbskih učiteljev je vzidalo svoje kosti v veliko stavbo nove svobodne države. (Klici: »Slava jim! Slava jim! Slava jim!) Ministrstvo prosvete gleda s ponosom na učiteljsko delo in pričakuje, da bo nadaljevalo svoj trud v dosedanji smeri. Ujedinili smo se, toda nismo bili dovolj pripravljeni. Država je zgrajena, toda ni še dograjena. Minister prosvete s trdno nado gleda v prvi vrsti na delo učiteljstva v tem oziru. Toda za to nesebično delo se mora učiteljstvo nagraditi. Zaenkrat ministrstvo ni moglo več storiti, bo pa v bodoče uvaževalo predložene resolucije, da se popravijo storjene po-greške z zakonom o narodnih šolah.
V	imenu Češkoslovaškega učiteljstva: V imenu Češkoslovaške Učiteljske Obce, ki šteje nad 30.000 članov, je pozdravil kongres njen predsednik Adolf Obst. Z radostjo je došel na kongres. Tudi češkoslovaško učiteljstvo se poklanja kralju Osvoboditelju — Aleksandru. Navaja, da moramo pri vzgajanju polagati posebno važnost na srčno kulturo, ker
Obenem se tudi spominjate, da se že dolgo dobo 50 šolskih let ukvarjam s poukom in vzgojo mladine in da sem torej marsikateremu mlademu človeku pomagal položiti temelj, na katerem si je sezidal udoben dom in si v njem priredil mehko gnezdo.
V 50. letih se marsikaj doživi. Toda bilo bi predolgo, če bi Vam hotel naštevati zgodbe in doživljaje iz teh 50. let. Vendar naj Vam povem par značilnih smernic, ki so me vodile v dolgih letih učiteljevanja in konečno pripeljale danes tu sem med Vas k prijatelju Francetu Šusteršiču.
Z veseljem sem se podal v učiteljski stan. In dasi se mi je marsikdaj čelo zmračilo ob neprilikah v šoli ali zunaj nje, vendar lahko rečem, da sem užil več solnčnih dni, kakor pa oblačnih, posebno še tu na lepi šentviški planjavi. Pa še to lahko pristavim, da sem veliko teh oblačnih dni sam priklical s površnostjo, nespretnostjo, nepotrpežljivostjo ali kakorkoli že. Solnčnih dni pa je bila večja polovica ravno v Št. Vidu in odkrito rečem: Ne morem si misliti čistejšega veselja, ali lepšega užitka ali boljšega plačila za delo, kakor je zavest, da sem svojemu bližnjemu vidno pripomogel do boljšega življenja. Vi vsi
se le tako vzgojijo pravi demokrati. Vzgojiti imamo domovini novo pokolenje v smislu svobode in demokracije. Pri vzgoji pa je treba upoštevati srce in ne samo razum. Spominja se besed predsednika Masaryka, ki jih je govoril učitelj-stvu v zbornici in ki vsebujejo vsa ta načela: Pred prevratom smo videli zlo, ki se je valilo na ljudstvo. Naloga sedanje dobe je, da preprečimo to zlo. Učiteljstvo mora imeti pri tem prvo besedo. Vaša naloga je, vzgojiti domovini novo pokolenje, ki bo uinelo svobodo in demokracija Vse šolstvo, od osnovnega do najvišjega mora biti v tem smislu dobro organizirano. Zato pa je potreba vzgoje srca in razuma.
Bil sem nekaj tednov v Istri. Videl sem bogataše, videl bedno ljudstvo. Siromak je bil Hrvat in Slovenec, gospodar pa Italijan. Tako delajo z narodom ljudje. ki imajo moč, ki pa nimajo srca. Vtisi," ki jih je dobil govornik v Istri med našim ljudstvom, so žalostni. Kapital in oblast je v rokah Lahov, Hrvat in Slovenec pa sta potlačena k tlom brez vsake pravice. Učiteljstvo naj gleda, da čim prej vzgoji novo pokoljenje in z njim nov svet. Bil sem med slovanskim ljudstvom v Primorju in videl sem, kako je srce tega ljudstva ranjeno.
V tem pogledu se ponovno spominja velikega Komenskega, ki je istotako deloval v smislu prenavljanja človeštva.
Ako je učiteljstvo danes mučenik, ako ima neprijatelje, to povzročajo oni, ki nočejo napredka, zastopniki reakcije in kapitala. Mase pa pojdejo za učitelj-stvom. Treba jim je govoriti samo od srca.
Učiteljstvo pa naj se ne omejuje samo na svoje ozemlje, temveč naj se organizira mednarodno, predvsem s Slovani. Začetek taki združitvi mora biti storjen. Taka organizacija bi lahko uspešno nastopila proti klerikalni, gospodarski in politični reakciji. (Viharno odobravanje!)
Predlaga, da se takoj izvolijo trije delegati, ki naj v najkrajšem času storijo vse potrebno za skupno delo vseh slovanskih učiteljskih organizacij. Ko bomo imeli enkrat tako močno skupno organizacijo, potem bo šele uspešno naše delo proti klerikalni, gospodarski in politični reakciji.
Predsednik Stankovič se je govorniku zahvalil za iskreni in bratski pozdrav ter mu svečano izjavil, da bo ju-goslovensko učiteljstvo delovalo na to, da se njegove ideje realizirajo in da pride v najkrajšem času do velikega kongresa
to lahko spričujete. Noben stan ne daje tega užitka tako popolnoma, kakor ravno učiteljski; zato je učiteljski stan najlepši.
Pri vsem delu so me v glavnem vodila nekako taka-le načela: Svoje učence sem imel rad, kakor svoje otroke. Zahteval sem pa od njih tudi brezpogojno pokorščino, kakor od svojih otrok. Kdor se mlad ne uči ubogati, ta ne bo n i k d a r dobro gospodaril. Na dobrem gospodarstvu pa stoji vsa sreča. Seveda — otrok mora čutiti mojo gorkoto. otrok mora vedeti, da ga imam resnično rad, potem mi bo tudi res udan in pokoren. Vaditi se mora spoštovati avtoriteto. Mi smo, ki smo se učili reda in zakonov in m i s m o , ki se moramo teh zakonov držati, ker i z -gledi vlečejo, besede pa le mičejo. Reven tlačan je ta, kdor red in zakon uči, sam se pa ne ravna po njem. Potem pa mi podavamo te zakone učencem. Torej moramo od njih zahtevati, da jih s p r e j m o brez ugovora. Tako zahteva družabni red. Ako jim pa naši zakoni in naš red ne bodo ugajali, naj jih pa popravijo po svoji pameti in po svojem okusu, ko bodo imeli moč zato. Ako pa le naletimo na indolenco ali celo na odpor, tedaj se moramo pa spomniti, kako
češkoslovaškega in jugoslovenskega učiteljstva.
V	imenu pokrajinske uprave: Vladni
svetnik dr. Vidic je pozdravil kongres v imenu pokrajinske vlade, naglašajoč, da se poklic učitelja ne izčrpava v izrazu »učiti«, nego tudi v izrazu »vzgajati«. Vojna je narod demoralizirala. Naloga učitelja je ustvariti novo generacijo, generacijo idealov, ki bo imela čut državnosti, ki ga v novih osvobojenih pokrajinah še pogrešamo. Nekdaj nam ni bilo treba tega čuta, ker je bilo usmerjeno naše delo na rušenje trhle države, ki nam ni mogla biti domovina. Popreje smo učili narod sovražiti državo, sedaj pa često pozabljamo, da imamo svojo lastno državo. ki jo je treba čuvati. (Klici: Tako je! Viharno odobravanje!«) Kongresu želim najboljše uspehe, da učiteljstvo odnese s kongresa in iz Slovenije najlepše vtise. Učiteljstvo naj preživi v Sloveniji prijetne dni in odnese v svoje kraje zavest, da za ta lep kos naše zemlje ne sme biti nikdar govora o amputaciji.«
(Dvorana je zavalovila v viharnem odobravanju in ploskanju).
V	imenu mestne občine ljubljanske: Obč. svet. Josip Pire je v imenu občine pozdravil kongres jugoslovenskega učiteljstva, želeč kongresu uspehov in naglašajoč temeljne naloge vzgojnega dela učiteljstva med narodom. Povdarjal je, da pozdravlja UJU v imenu občine. Ni zgolj formalnost, ki jo vršim, temveč je odsev notranjega prepričanja, da Vas pozdravljam kot sejalce prosvete v narodu. Vaše delo in duh preveva narod do zadnje koče. Zaradi dela med narodom Vas pozdravljam in želim, da utrdite organizacijo. Posebno pa želim, da spoznate naše prilike ter tako odprete pot za stvarno ujedinjenje, v katerem znamenju Vam kličem: Dobro došli!
V	imenu oddelka ministrstva prosvete: Načelnik Jovo Dj. Jovanovič je pozdravil kongres v imenu ministrstva prosvete. Kratko je omenil socijalni položaj učiteljstva, ki se mora izboljšati. Vsi vodilni člani ministrstva prosvete bodo z vso vnemo delovali za izboljšanje. .
V	imenu ljubljanske univerze: Univ. prof. dr. Osvald je pozdravil kongres v imenu ljubljanske univerze. V svojem pozdravnem govoru se je kratko dotaknil sodobne materijalistične družbe. Povojni bogataši ne kažejo posebno razpoloženja napram učiteljstvu, ki ga smatrajo za idealista. ki išče svoje življenje v zvezdah. Če je novinarstvo sedma velesila, je v današnjih dneh učiteljstvo prva velesila.
vele naši narodni pregovori ter jih p r e -v d a r n o uporabiti. Eden pravi: Šiba novo mašo poje. Drugi veli: Kjer je veliko biti, tam je malo vžiti. Če pa ne gre ne z lepa, ne z grda, pa pravimo: Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pa-sel?! — Pred 50. leti so šibo sicer odpravili, ker se je veliko zlorabljala. Učiteljstvo je bilo še samo vse premalo vzgojeno in je torej marsikdaj v šoli vladala strast, mesto pameti. A ta odprava šibe se je potem še bolj zlorablja-1 a — seveda v veliko škodo vsemu narodu. Vso odgojo so pomehkužili. Dali so otroku tako veljavo, kakoršne ne bi smel nikdar imeti.
Učitelj, ki stori v šoli svojo dolžnost, je truden in potrebuje počitka. Kje se pa more lepše odpočiti, kakor v božji naravi?! — Zato je čisto naravno, da je učitelj — vrtnar. Učitelj se po šoli najbolje odpočije med drevjem in cveticami. Tu se giblje v svežem zraku in ustvarja nove vrednote ter poleg vsega tega še regulira — svojo valuto. Od vrtnarstva do kmetijstva je pa samo pol koraka. Smelo trdim, da učitelj poleg svoje šolske službe razmeroma nikjer ne more svojemu narodu koristiti toliko, kakor z umnim vrtnarenjem in kmetovanjem. To sem uvidel že pred več nego
Qtrnn 9.
„IJ^TTFT icvi TnvADiC. dne 16. avgusta 1923.
Stev. 33 in 34.
Cilji učiteljstva morajo biti jasni in točni. Današnja generacija je na smrt bolna, in vprašanje je, kako jo nadomestiti z zdravo. To vprašanje je tako aktuelno, da, če bo še dolgo le klic v puščavi, nastopi konec evropski kulturi.
V	imenu Jugoslov. Sokolskega Sa-veza: Kongres UJU je nato pozdravil v kroju podstarosta Jugoslovenskega sokolskega saveza Engelbert Qangl sledeče: Bratje in sestre! Starešinstvo Jugoslov. sokolskega saveza mi je naročilo, naj današnjemu kongresu UJU sporočim njegove pozdrave. Izvršujem to naročilo toliko rajši in s toliko večjo radostjo, ker vem, da pozdravljam kot zastopnik kul-turno-vzgojne organizacije vzgojevalce in vzgojevalke našega naroda, ki so mnogi od njih v našem Sokolstvu odlični delavci in delavke. Bodite mi torej bratsko pozdravljeni. Zdravo!
Naloge Sokola in narodovega učitelja teko vzporedno: Vzgajamo fizično in moralno narod in ga dvigamo od one stopnje popolnosti, ki je sploh dosegljiva; usposabljamo ga za uspešno tekmovanje na vsakem polju javnega življenja in udcjstvovanja z vsemi kulturnimi narodi, da bomo prvi med prvimi, najboljši med najboljšimi, najzrelejši med nazrelejšimi, da bomo narod, ki ga bodo vsi spoštovali, narod, ki bodi njegova fizična in moralna moč domovini čast, bogastvo in ščit, a sovražniku strah in trepet. (Dolgotrajno navdušeno odobravanje).
Naš najvišji ukaz je blagor domovine, nihče nam ni več kakor ona, nihče ni bolj in samo naš kakor ona. Za domovino vse — zanjo življenje in smrt!
V	vsakem našem srcu vladaj in ravnaj vsak njegov utrip odločnost in možatost, značajnost in zavednost, vsakemu našemu dejanju bodi vzrok in pogon vztrajnost in nesebičnost, poštenost in požrtvovalnost, v mišljenju se izražaj plemenitost in resnicoljubnost, pogled jasno in ponosno obrnjen v daljavo in višino k vzorom lepote, svobode in resnice in v vsaki duši neutešeno in neutešljivo hrepenenje po združitvi z vsemi brati in sestrami, kjerkoli so in kakorkoli trpe v robstvu in duševnih mukah!
Nikomur nočemo zla in krivice, a borimo se proti laži in hinavščini, proti nemorali in vsakršni izprijenosti, proti li-cemerstvu in lizunstvu, proti vsem izrod-kom materijalnih in moralnih pregreh in okuženj! Na lepi naši zemlji gospoduj telesno in duševno lep in zdrav narod, ki bodi zaveznik in sobojevnik vsem slovanskim narodom, da se dvigne pod so-kolskim praporom do neslutene veličine, moči in slave vesoljno kulturno Slovan-stvo, ki bodi dika in ponos vsemu človeštvu!
To hočemo, to moramo! To je oni sokolski duh. ki mora v vsakega našega človeka, ki mora prešiniti, prepojiti in prekvasiti ves naš narod brez razlike na spol in starost, na razred in stan, na vero in politiko! Ko bi bilo več tega sokolskega duha med nami, bi bile vse razmere v naši zemlji že davno urejene, bi se ne pobijali in ne sramotili med seboj, temveč bi v bratski ljubezni in vzajemnosti uživali bogate plodove svobode, ki nam jo je priborilo junaštvo orožja in brezprimernega žrtvovanja po zapovedi sokolskega gesla: V pesti sila, v srcu od-
ločnost, v mislih domovina! (Burno odobravanje).
Poživljam vas bratje in sestre, da pomorete temu in takemu sokolskemu duhu do splošne zmage, da postanete po pravici in resnici Sokoli učitelji in Soko-lice učiteljice — vodniki in vodnice našemu ljubljenemu ljudstvu. Temu pozivu pridružujem še enkrat svoje iskreno bratsko pozdravilo. Zdravo! Zdravo! Zdravo!
V	imenu profesorskega društva: V
tem imenu je povzel besedo prof. Jeran. Povdarjal je potrebo skupnega delovanja med učiteljstvom in profesorji. Skupne so naloge srednješolskega in ljudskošolske-ga učiteljstva, iste so težkoče pri izpolnjevanju vzvišenega posla vzgajanja. V profesorskem društvu vlada nazor, da ne sme biti osredotočeno delovanje profesorjev samo v pravcu intelektualnih zmožnosti, ampak da je treba posvetiti več skrbi za dviganje moralnih dobrin v mladini. Govornik želi kongresu mnogo uspeha, zavedajoč se, da je uspeh tega kongresa tudi uspeh profesorjev.
V	imenu Jugoslovanske Matice:
Predsednik Jugoslovanske Matice dr. Vladimir Ravnihar je pozdravil kongres v imenu one organizacije, ki vrši eno najbolj vzvišenih nalog, ko skrbi za gmotni in moralni blagor naših zasužnjenih bratov onstran meja. Govornik je izrazil svoje veselje, ko na tem mestu lahko ugotovi, da je uprav jugoslovensko narodno učiteljstvo oni faktor, ki je s svojim požrtvovalnim delom med ljudstvom največ pripomogel k uspešnemu razvoju in napredku našega obrambnega dela. Jugoslovensko Matico veže dolžnost globoke hvaležnosti do učiteljstva. Da je Ju-goslovenska Matica prodrla do zadnje koče, je zasluga učiteljstva. Učiteljstvo je zaneslo idejo Jugoslovenske Matice med najširše mase.
Velikih zaslug si je učiteljstvo pridobilo o priliki raznih dobrodelnih prireditev, ko je Jugoslovenska Matica zbirala denarna sredstva za ohranitev našega življa v tujini. V narodnoobrambnem delu gre našemu učiteljstvu najvišje priznanje.
Vzpodbujajoč učiteljstvo k nadaljne-mu intenzivnemu delu na tem polju, je predsednik Jugoslovenske Matice vzkliknil navzočim delegatom:
Ne pozabite, da so oči 100.000 zasužnjenih bratov uprte v nosilce naše nacijonalne misli med široke sloje naroda! Podjarmljeni sinovi našega naroda kličejo jugoslovensko učiteljstvo na trajno in materijelno pomoč, od njega pričakujejo opore v težkih trenutkih mračnega življenja pod tujim jarmom! V imenu te velike ideje, v imenu nesrečnih, zatiranih bratov pozdravljam kongres Jugoslovenskega učiteljstva in mu želim največjega uspeha. Zdravo!
V	imenu napredne omladine: V imenu naprednega študentstva je pozdravil kongres Rudolf Schauer. Povdarjal je posebno stik ostale inteligence z učiteljstvom, ki se že sedaj vrši pri delu v F. S. in na narodnem prosvetnem polju ter je želel, da se tozadevni sklepi ptujske pokrajinske skupščine čimpreje izvedejo.
V	imenu Ferijalnega Saveza: V imenu Ferijalnega Saveza pa Miladin Simič.
V	imenu jugoslovenskih novinarjev:
Novinarsko udruženje je poslalo na kongres g. Stepana Kobasico, ki je zagotavljal, da bodo novinarji vedno pomagali učiteljstvu pri njegovem težkem delovanju. V tem oziru ne poznamo nikakih strank, ampak razločujemo samo dvoje vrste ljudi: one, ki ljubijo državo in one, ki je ne ljubijo. Jugoslov. tisk bo povsod deloval za učiteljstvo in s tem služil domovini. Naglašal je, da med novinarji in učiteljstvom ni velike razlike. Imamo skupni cilj: jačati in utrditi temelje države, čuvati delo onih, ki so padli za narodno svobodo!
V	imenu čehoslovaških novinarjev: V imenu čehoslovaških novinarjev je pozdravil kongres g. Karel Čvančara.
Predsednik Stankovič je zaključil pozdravne govore z besedami:
Po teh pozdravnih govorih, ki so bili himna ideji učiteljskega dela, je naša sveta dolžnost, izvršiti začrtani program. Izpolnilo se je 100 let, odkar je bil rojen hrvatski borec za narodno svobodo Ivan Filipovič, učiteljstvo naj stopa za njim! (Slava mu!)
lOOletnica Ivana F lipoviča.
Urednik zagrebškega »Jedinstva«, glasila Pov. UJU Zagreb, Ljud. Krajačič je imel nato krasno zasnovan govor v spomin lOOletnice rojstva (24. julija t. 1.) našega stanovskega prvoboritelja pedagoga Ivana Filipoviča. Govor ponatisnemo iz »Jedinstva« v celoti.
Poklonitev vencev Prešernu.
Po končanih pozdravih je učiteljstvo korporativno odšlo pred Prešernov spomenik na Marijinem trgu ter se tam poklonilo velikemu duhu našega pesnika Prešerna. Pred spomenik je učiteljstvo položilo krasne vence, ki jih je poklonilo pesniku-velikanu UJU, drugega Čehoslo-vaška Učiteljska Obec in tretjega udeleženci II. kongresa UJU v Ljubljani.
Pred spomenikom je govoril predsednik UJU Milutin Stankovič in predsednik Čehoslovaške Učiteljske Obce Adolf Obst.
Po manifestaciji je učiteljstvo odšlo zopet v Unionsko dvorano in se je zborovanje nadaljevalo.
Referati.
Dopoldne in popoldne so nato sledili referati, in sicer:
a)	O jedinstvu osnovnega pouka v naši državi z obzirom na učne predmete v katerih je treba izvesti jedinstvo in enotnost pouka v celi državi. Ref. prof. Skavič iz Zagreba.
b)	Višja učiteljska izobrazba, V zvezi z vprašanjem Višje Pedagoške Šole, vprašanjem o sprejemanju učiteljev na Univerzo in vprašanjem reorganizacije učiteljišč. Ref. dr. Turič, prof. viš. ped. šole v Zagrebu.
c)	Problem moderne vzgoje v jugoslovanskem pravcu, dr. Stane Rape, učit. osn. šole v Ljubljani.
Ker bodo vsi referati izšli v tisku, tu opuščamo razpravo o njih.
Zaključitev kongresa.
Predsednik g. Stankovič je ob koncu kongresa spregovoril par lepih stavkov, zahvaljujoč se celokupnemu učiteljstvu za njegovo veliko udeležbo in resno pri-sostvovanje na tretji glavni skupščini in drugem kongresu. Današnji kongres je pravo dostojanstvo učiteljskega dela. Razpravljali so se problemi, ki interesi-rajo poleg učitelja še vsakega iskrenega prijatelja narodovega napredka. Posebna zahvala pa veljaj slovenskemu učiteljstvu in zlasti g. Luki Jelencu. ki so storili vse, da vsem udeležencem kongresa pripravijo čim lepše bivanje v prestolici Slovenije, kar so v polni meri tudi dosegli.
Ob 17. je bil zaključen II. kongres Udruženja Jugoslovenskega učiteljstva.
Seja višjega šolskega sveta v Ljubljani 9. avg. 1923.
Enoten pričetek šolskega leta.
Višji šolski svet je sklenil, da se začne šolsko leto na osnovnih šolah v celi Sloveniji — kakor sploh v celi državi — 1. septembra. Ta dan se vrše vpisovanja.
3.	septembra so šolske maše, 4. septembra pa se naj začne povsod redni pouk. To velja tudi za šole v mestih, kjer se nahajajo srednje šole. V slučaju nujne potrebe lahko okrajni šolski sveti podaljšajo po svoji uvidevnosti posameznim učencem počitnice do 31. oktobra.
Srednje šole začno šolsko leto dne 10. septembra.
Odpustitev pomožnih učnih oseb.
Dalje je višji šolski svet sklenil odpustiti okrog 50 pomožnih učnih moči. Odvisne moči naj prosijo za službo v okrajih, kjer učiteljstva primanjkuje. Kdor ne bi hotel nastopiti službe v drugem okraju, se bo črtal.
Princip za otvarjanje in razširjenje meščanskih šol.
Glede meščanskih šol se načelno sklene, da se otvarjajo prvi razredi le tam, kjer se prijavi najmanj 20 učencev,
4.	(nastavni) razredi pa le, kjer se prijavi najmanj 15 učencev. V splošnem se
40. leti in postal sem vrtnar. In dasi so me stale nove strokovne knjige, nove sadike, nova drevesa in razna semena tekom let toliko lepih denarcev, da bi si bil pred vojno lahko za nje kupil hišico z vrtičkom, vendar mi ni bilo še nikoli žal za nje.
Užil sem v vrtu veliko veselja, ostal sem zdrav, da zaradi bolezni do danes še nisem ležal 24 ur skupaj v postelji, otrokom in odraslim sem delal veselje z rožami, drevjem itd. in me to vrtnarenje še danes tako veseli, da mi je od marca do novembra vsak dan prekratek vsaj za 2 uri. Zato se mi zdi nemogoča šola brez vrta in učitelj brez veselja do tega koristnega in lepega dela.
Povem naj še, da nikdar nisem tiščal v mesto, dasi so me vabili in mi ponujali službo v mestu. Slavni Cezar je nekoč rekel, da je raje v vasi prvi, nego v mestu drugi. Za prvenstvo mi ni bilo, a na deželi se človek vse bolj prosto giblje. Seveda — prostaško se ne sme gibati n i k j e r —v tudi v -najbolj oddaljeni in zapuščeni dragi ne, ker mora ostati sam sebi zvest in imeti vedno pred očmi svoj vzvišeni poklic kot nosilec napredka in kulture. Ako pa le začutim želje po mestni družbi, da ostanem ž njo v stiku in ne odrvenim, tedaj pa grem v gledišče ali na koncert v mesto, da se malo poživim. Splošno pa lažje živim stanu
primerno in tudi razmerno več lahko storim za svojega bližnjega na deželi, nego v mestu.
Naš stan uči ljudi in jim daje v roke orodje, da bi si tem lažje zgradili svojo srečo. Naš stan dela torej za napredek. Zato sem bil vedno napreden in sem delal za ljudsko izobrazbo tudi zunaj šole s petjem, predavanjem, kmetijskim poukom itd. Pritegnil sem k temu delu tudi druge prijatelje napredka in veselo smo se shajali in menili kako stoji svet in kako se moramo mi na tem svetu obračati.
Pregnali so me, a ugnali pa ne. Živel sem po svoji vesti in delal naprej. kolikor se je dalo v danih razmerah. ker sem bil vedno te vere, da pravica mora zmagati in da je poštenost najboljša politika. — Pa je tudi bilo tako. Zvesto delo, zmernost povsod in nekaj takta pa gre čas hitro in lepo naprej. Slabi doživljaji s časom poblede, lepi pa ostanejo v živem spominu in človeka mlade. Take lepe spomine imamo mi na naše shajanje. na naše izlete, na naše petje in to človeku dobro de na stara leta.
Tako sem torej precej lehko premagoval težave in lepo preživel 50 let v učiteljski službi in od teh dobro tretjino med vami. Konštatiram, da so bila to naj-
lepša leta dela in da se jih spominjam ne le z veseljem, nego tudi s ponosom.
Ne morem sicer podrobno ugotoviti, koliko je imel ta ali oni izmed vas dobička od tega. A splošno se pa lahko reče, da so ta predavanja veliko pripomogla, da si je vsak kolikor toliko' bolj udobno uredil svoje hiševanje.
Pa — kakor ima vsaka kolajna dve plati, tako je imelo to naše delo dvojne uspehe: na eni strani, kakor že rečeno, lep r a z v o j, na drugi strani pa g r d o zavist. Treba je bilo res včasih prav debelo požirati. Nek tedanji veljak (Bog mu daj dobro!) je sodil moje delo tako-le: »Vse pravilno socijalno dela. a — naš ni!« In ker nisem bil »naš« so me pregnali tja v borovniško drago. To je bilo pri tem dobro, da v tej dragi še zajcev ni, kaj šele medvedov, ki bi me bili na tla pobili, kakor pripoveduje narodna pesem o lovcu.
Zahvaljujem se Vam torej še enkrat za vse Vaše priznanje in voščila in Vam vsem želim, da bi sredi zdravih in dobro izrejenih otrok tudi Vi praznovali veselo 50letnico svojega rojstva, svoje poroke, svojega dela!
Zdravi!
Pri Slepem Janezu v Zapužah. 5. avgusta 1923.
J. Žirovnik.
otvarjajo novi razredi in nastavljajo nove moči le v okviru budžeta. Nove šole se bodo v bodoče ustanavljale le v krajih. kjer bodo na razpolago zadostni prostori za šole in za učiteljska stanovanja. Meščanska šola v Žalcu se ukine, ako do konca šolskega leta 1924./25. ne bo zajamčeno popolno kritje za vse šolske potrebščine. Meščanski šoli na Jesenicah dobita 4. (nastavni) razred.
Do oktobra nobenih upokojitev!
Sklepanje o prošnjah za upokojitev se odgodi do 1. oktobra.
Imenovanja.
Za nadučitelje so imenovani: Na Vačah Ivan Gabrovšek, v Železnikih Hinko Klavora, v Šf. Vidu nad Cerknico Anton Vodopivec, v Planini pri Rakeku Valentin Vlad. Požar, v Rovtah Ivan Stegovec, v Fari vasi Martin Marine, v Radečah pri Zidanem mostu Jos. Armič, v Kopriv-niku Vinko Ljubic, v Št. Lovrencu Anton Pregelj, v Gor. Sušicah Fran Zupančič, v Rakitni Viktor Engelsberger, v Štrek-ljevcu Albin Razpotnik, v Talčjem vrhu Albin Cebular.
Za učitelje, odnosno učiteljice so imenovani: v Višnji gori Ivan Turnher, v Toplicah pri Zagorju Irma Groharjeva, v Kovorju pri Tržiču Elizabeta Brton-celj-Kren, v Zalem logu nad Železniki Zora Pianecki, na Trati nad Škofjo Loko Gabrijela Pipanova in Henrik Paternost, v Šenčurju pri Kranju Katar. Megličeva, v Poljanah nad Škofjo Loko Lavrencija Perkova in Janko Kokalj, na deški osnovni šoli v Škofjj Loki Albert Debeljak, v Selcih nad Škofjo Loko Valerija Ivanče-va, v Trebnjem Julija Berlanova, pri Sv. Duhu nad Blokami Marija Steblaj-Sirni-kova, na Rakeku Ernestina Gospodari-čeva-Likar in Jožica Kobalova, v Starem trgu pri Ložu Marija Tomčeva, pri Sv. Trojici nad Blokami Viktorija Troštova, v Begunjah nad Cerknico Marija Selanova, v Planini pri Rakeku Pavla Ribarič-Kri-štofič, v Cerknici Josip Šušteršič^ na Uncu pri Rakeku Ana Meliva, v Žireh Franja Miklavčičeva in Cecilija Kržišni-kova, v Ribnici Avgust Lulik, v Stari Cerkvi Franja Ekartova, v Gotenici .Alojzij Tscherne, v Sori Erbežnik Avgusta, v Radečah pri Zidanem mostu Alojzija Razpotnik-Severjeva, v Žužemberku Vida Dereani-Krašovčeva, v Koprivniku Ana Piškurjeva, v Beltincih Julija Mlakarjeva in Jos. Vebrova, v Murski Soboti Gustav Cižek in Leopoldina Justinova, v Tomišlju Arnošt Adamič, za učitelja-voditelja, na Jezeru pri Preserju Štefan Schein, v Kopanju Fran Čuk, za učiteljico v Podlipi Julija Špicer, v Preski Andrej Bensa, v Št. Jurju pri Grosupljem
Ivanka Pirjevec-Mozetič, v Tomišlju Justina Kramarjeva, v Dragatušu Vincen-cija Bučar-Antonič, v Tribučah Aleš Šo-štarič, na Vinici Stana Kantetova. v Talčjem vrhu Antonija Pavlinova, v Vr-čicah Marija Judnič.
Za nadučitelje so imenovani: v Brežicah Ignacij Supan, v Ljubnem Rainer, v Šmartnem ob Dreti Josip Poberaj, na Bregu pri Ptuju Fran Jamšek, v Polen-šaku Ludvik Burja, v Sv. Vidu niže Ptuja Ljudevit Musek. v Libeličah Ivo Močnik.
Za učitelje, odnosno učiteljice so imenovani: v Kapelah (Brežice) Marija Pečnik-Kugljič, v Marenbergu Maks Pivc, v Pobrežju pri Mariboru Milica Jurkovič-Lukman, pri Sv. Vidu niže Ptuja Antonija Musek-Šerbec, v Zavrču Draga Cepičeva in Marjeta Lubečeva, _ v Sevnici Vilma Kladnik-Vrstovšek, v Št. Ilju pod Turjakom Pavla Rogina, v Pristavi Marija Fišer-Plhak, v Kotljah Antonija Sokol-Zaplotnik.
Imenovanja na meščanskih šolah.
Ravnateljska služba na meščanski šoli v Krškem se dodeli Jos. Vutkoviču, učiteljsko mesto istotam Jos. Žabkarju, ravnateljska služba na meščanski šoli v Ormožu Josipu Prijatelju.
Razširjenje šol.
Štirirazrednice v Bohinjski Bistrici, v Grahovem in v Kranjski gori se razširijo v petrazrednice. Vasi Svetje in Go-riše se prešolati v šolski okoliš Preska.
Vestnik za učiteljski naraščaj.
—uč Učiteljišče v Sarajevu- Ministrstvo prosvete je premestilo moško učiteljišče, ki je bilo svoj čas preloženo iz Sarajeva v Drvento. zopet nazaj v Sarajevo.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to je stanovanje, hrano in snaženje perila. Preskrbovalnina, ki se plačuje polletno vnaprej, znaša 240 Din mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahka zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 50 Din za en semester plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine in nekaj prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom, oziroma z izkazom premoženja in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let in največ 25 let, neoporoklji-vost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno, na celo polo, kolekovati s kolekom 3 Din in priložiti en kolek 10 Din za rešitev. — Prošnje je vložiti najpozneje do 15. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3 odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal na domačem posestvu v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
—t Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila svoje 51. šolsko leto v soboto, dne 28. julija na običajen skromen način. Ob sklepu šolskega leta je bilo vseh gojencev 59 (25 drugoletnikov
kot absolventov, 29 prvoletnikov in 5 praktikantov). Vsi so sinovi večjih alt manjših kmetovalcev (iz Slovenije -49, s Primorskega 4, iz Hrvaške 3, po 1 gojenec pa je iz Dalmacije, Črne gore in Srbije). Od 25 absolventov je dovršilo to najstarejšo kmetijsko šolo v Sloveniji 10 gojencev z odličnim, ostalih 5 pa s po-voljnim uspehom. Vsi letošnji absolventi se povrnejo na svoje domove odnosno na posestva svojh staršev, kar je posebno razveseljivo. Prvoletniki so — razun enega, ki ima poskušnjo iz dveh predmetov v glavnem radi nezadostnega znanja učnega jezika — končali prvi razred z odličnim oziroma s povoljnim uspehom. Zavod je prenapolnjen, ker ima njega internat prostora pravzaprav samo za 50 gojencev. Za prihodnje šolsko leto se je prijavilo že lepo število »novincev«; ker bo nekaj eksternistov (izven zavoda sta-nujočih), bo mogoče sprejeti še par učencev. Prošnje za sprejem se pošiljajo ravnateljstvu lahko še do sredi avgusta. Kako se napravljajo, je razvidno iz zadevnega razpisa v »Kmetovalcu« št. 12. od 3 0. junija t. 1. Kmetovalci, pošiljajte svoje sinove v kmetijske šole, ki so za dober kmetiški naraščaj danes in za bodoče važnejše kot kdaj prej!
—t Pogoji za vstop v prvi letnik drž. trg. akadem'je v Ljubljani. 1. Dovršeni IV. razred srednje ali meščanske šole. „2. Dopolnjeno 14. leto ali pa dokaz, da se 14. leto dopolni tekom sprejemnega leta. 3. Izpričevalo mora vsebovati najmanj zadostne rede. V učnem jeziku ter v vseh realijah najmanj »dober« (povolj-no). 4. Realni predmeti so: zgodovina, geografija, prirodopis, kemija, fizika, matematika, geometrija, geom. risanje, opisna geometrija, prostoročno risanje. (Opomba: Zadnji trije predmeti pridejo v poštev samo tedaj, ako so obvezni). 5. Vpisovanje se vrši od 11.—12. septembra. Mesečni prispevki za šolske potrebščine znašajo 50 Din. — Ravnateljstvo.
—t Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1923./24. otvor-jeni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in strugarska mojstrska šola; 7. kiparska in rezbarska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. javna risarska šola; 10. javna modelirska šola in 11. štukater-ski tečaj. Vse podrobnosti glede vpisovanja, sprejemnih pogojev itd. so razvidne iz razglasa v »Uradnem listu« št. 72, z dne 4. avgusta 1923 in iz objave na razglasni deski v vestibulu zavoda. Še potrebna pojasnila daje na zahtevo tudi ravnateljstvo šole.
Naša kulturna organizacija.
Ferijalni Savez učiteljstva.
III. kongres Ferijalnega Saveza v Beogradu, 15.—18. julija t. 1.
Slovenskih delegatov je bilo trideset: 23 dijaških ter 7 učiteljskih. Učiteljstvo je bilo to pot prvič zastopano na kongresu F. S. Od slednjih so zastopane: novomeška učit. P. F. S., kočevska učit. P. F. S., kamniška učit. P. F. S., mariborska učit. P. F. S., kranjska učit. P. F. S., ljutomerska učit. P. F. S. ter učit. P. F. S. v Murski Soboti.
Kongres je otvoril v nedeljo ob 10. uri dopoldne v dvorani nove beograjske univerze predsednik Upravnega Odbora F. S. g. prof. Vlado Lapajne. V svečanem govoru, je omenil cilj in delo F. S. ter pozdravil navzoče zastopnike beograjske javnosti ter delegate iz cele kraljevine. V imenu prosvetnega ministarstva je pozdravil F. S. g. inšpektor Vajda, ki je na-glašal, da goji prosvetno ministarstvo do F. S. velike simpatije in da vestno zasleduje njegovo delo. Prav posebno je pozdravljal vstop učiteljstva v F. S., od česar si obeta še uspešnejšega in smotre-nejšega dela v tej mladi organizaciji. (Mimogrede bodi omenjeno, da imamo v g. inšpektorju Vajdi velikega propaga-torja in zaščitnika naše idealne organizacije na merodajnem mestu). V imenu profesorskega društva je pozdravil kongres g. inšpektor' Kaugerga, v imenu Sokol-stva g. polkovnik Lazarevič.
V imenu učiteljstva je govoril tov. Pirnat. Pozdravil je F. S. v imenu jugoslovanskega učiteljstva ter še posebej v imenu učiteljskih ferijalcev-pijonirjev, ki jih je sedaj v Slovenij približno 1000 včlanjenih v 14 podružnicah F. S. ter ene učit. podružnice v Kruševcu v Južni Srbiji, ki je bila prva med nami. Na pozdravne besede g. inšp. Vajde je izvajal, da nova in mlada organizacija F. S. s svo-
jimi krasnimi idejami ni osvojila samo src naše omladine, navdušila je zanje tudi vzgojitelje naroda, naše učiteljstvo. Organizacija, ki bazira na principu narodnega edinstva v najširšem smislu besede, organizacija, ki druži v sebi vsa jugoslovanska plemena, vse vere in vse stranke, organizacija, ki se od tega svojega idealnega programa v triletnem svojem obstoju še ni za las premaknila, ta organizacija nam obeta postati popolna, lahko upamo najpopolnejša. Organizacija dijaškega F. S. kot je obstojala do uanes, pa je samo del one velike celote, ki se bo v teku nekoliko let izkristalizirala iz skromnih pocetKov, neizogibnih zmot in smotrenega dela, one velike celote, ki mora nastati, ako hoče F. S. ustreči vsemu in doseči svoj vzvišeni cilj. Velika naloga, morda največja, čaka tu učiteljstvo. v mladini je bodočnost naroda, mladina pa je v rokah učiteljstva. Pa ni se bati za mladino. Nacijonalizem jugoslovanskega učiteljstva je dovolj preizkušen in dokazan, l udi naša organizacija uJU, ki vsebuje ogromno število 17.000 članov, temelji na istem principu kot F. S., na principu narodnega edinstva. Koliko pridobi z njihovim vstopom v K b. jugoslovanska nacijo-nalna garda, ni treba povdarjati. Že mala deca v osnovni šoli se bo seznanila s krasnimi idejami h. S., navduševala se bo zanje ob strani svojih učiteljev, širila jo bo med svojci in znanci, lasla bo z njo — in ko uoraste?! domislimo na sad! — Zavreči ni materijelne strani. Nič več ne bo imel F. S. svojih zavetišč (Svratišt) ter drugih potnih olajšav (prostih prenočišč ter hran) le po mestih, v zadnjem gorskem selu najde utrujeni fe-rijalec gostoljubnega druga. Brate Srbin pride k nam v Slovenijo ali na Hrvaško. Ne bo hodil le po mestih, ki so si vsa podobna, med našega kmeta pojde in ga spozna, kot spozna kmet njega. Mi in Hrvatje pojdemo med srbske seljake. Tako se bo ustvarjala plemenska in verska strpnost, tako se bo ustvarjalo narodno e d i n s t v o.
Tudi profesorji polagoma pristopajo v F. S. Ako ministrstvo saobračaja ne bo preozkosrčno in bo omililo svoje pedantne zahteve pri voznih ugodnostih ter tako posebno učiteljstvu pripomoglo, do počitniških potovanj ter nad vse potrebnega proučavanja naše domovine, bo F. S. ob letu svojemu cilju že mnogo mnogo bliže, vsaj ne bo vseboval le ferijalcev-dijakov, temveč enako število ferijalcev-učiteljev in profesorjev. V učiteljsko-di j aško -profesorskem F. S. je končni cilj Ferijalnega Saveza. (Burno odobravanje. G. inšp. Vajda govorniku čestita).
Tudi razne dijaške organizacije so poslale kongresu svoje pozdrave. G. Sa-vič je tomačil pozdrave dijaških društev »Jurislav Janušič« ter »Vseslovanska Omladina«, g. Kregar pozdrave naprednega dijaštva. Pozabiti ne smemo tudi zastopnika jugoslov. skautov g. Popovi-ča. Zastopnik ministarstva ter številni zastopniki raznih kulturnih društev so dokaz zdravih idej nadstrankarskega Ferijalnega Saveza ter njegove popularnosti. V tem smislu so se izražali vsi govorniki kot tudi beograjsko časopisje, ki je ves čas z zanimanjem sledilo kongresu ter v dolgih in laskavih člankih pisalo o F. S. ter njegovem delu za dobrobit članstva in države.
(Dalje prihodnjič.)
Naša samoizobrazba.
—s »O pouku risanja« predaval pri Ljutomerskem učiteljskem društvu dne 3. maja 1923 tov. J a n č i č.
—s »Kako se nam otežkočuje šolsko in izvenšolsko delovanje«, predaval pri Logaškem krožku dne 27. maja 1923 tov. Požar.
—s »O ocenjevanju učiteljstva«. predaval Dri Logaškem učiteljskem krožku dne 27. maja 1923 tov. Stegovec.
—s »Domoznanstvo v ožjem in širšem oomenu«. nredaval pri učiteljskem društvu za Maribor in bližnjo okolico dne 24. maja 1923 tov. Klemenčič.
Splošne vesti.
— Obolel je naš poverjenik UJU tov. Luka Jelene. Podvreči se je moral operaciji, ki je srečno izpadla in se gosp. ravnatelj sedaj prav dobro počuti ter je upati, da v kratkem zapusti bolnico. Prejtadan je prisostvoval še seji višjega šolskega sveta, ki se je vršila takoj po kongresu in je trajala do pol desetih zvečer. Želimo, da ga pozdravimo čimprej
zopet v svoji sredi enako trdnega, kakor smo ga bili vedno vajeni videti.
Osebna zahvala kralja Jugoslovanskemu učiteljstvu. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da je Nj. Vel. kralj poslal kongresu UJU osebno zahvalo na brzojavni pozdrav, ki slove sledeče: Stankovič, predsednik kongresa učit. SHS. Bled, 8. avgusta. Srdačno zahvaljujem na pozdravu. Slavni dani, koje spominjete, bili su moguči stoga, što su učitelji spremili na-raštaje, koji su za veliku borbu bili sposobni. Uveren, da če učitelji i sada ispuni-ti svoju dužnost prema ujedinjenoj otadž-bini i vaspitati i nove naraštaje, koji če svršeno delo učvrstiti i braniti, ja im šaljem kraljevski pozdrav. Aleksander. — To je odgovor na sledečo brzojavko, ki jo je učiteljstvo poslalo Nj. Vel.: »Uje-dinjeno srpsko, hrvatsko i slovensko učiteljstvo sa glavne skupštine i kongresa u Ljubljani pozdravlja Vaše Veličanstvo kao nosioca velike nacionalne ideje, ko-joj ujedinjeno učiteljstvo služi i kao vodju iz slavnih dana. narodne borbe za slobo-du i ujedinjenje. — Predsednik Miljutin Stankovič.
Osebna zahvala kralja hrvatskemu učiteljstvu. Hrvatsko učiteljstvo je prejelo od Nj. Vel. sledečo osebno zahvalo: Skavič. Udr. Jugoslov. Učit. — Bled. Najtoplije zahvaljujem na pozdravu, koji mi šaljete u ime učiteljstva Hrvatske i Slavonije, računajuči na Vašu patriotsku potporu. Uveren sam, da čemo udruže-nim snagama naš narod doista dovesti u lepšu budučnost. — Aleksander.
—	Svoji k svojim! Šolske voditelje, tovariše in tovarišice pozivamo, da se drže sklepov pokrajinske skupščine in naročajo svoje potrebščine pri lastnih stanovskih gospodarskih podjetjih. Kongres nam je pokazal kaj zmoremo, če smo gospodarsko trdni. Glejte, da se bo vsakdo držal gesla: Svoji k svojim, in vzpodbujajte nezavedneže!
—	Prihodnja številka »Učiteljskega Tovariša« izide 29. t. m. Prosimo potrpljenja posebno cenjene dopisnike, naj se na to ozirajo ter naj to upoštevajo. Poročilo o koncertu in telovadbi ter druga podrobna poročila o prireditvah pri kongresu prinesemo prihodnjič.
—	V zadevi pragmatike čakamo še poročil, kako se bo izvajala glede učiteljstva ter bomo pravočasno prinesli poročila predno se bo pričel zakon izvajati. Stojimo na stališču, da se s poročili ne prenaglimo, ker slede potem sicer razočaranja in preklicevanja. Toliko po-vpraševalcem.
—	Umrla je po težki, dolgotrajni bolezni g. Franja Lundrova, vdova po pokojnem Fr. L u n d r u , bivšem nad-učitelju na Raki. Blaga pokojnica je bila dobro znana in globoko spoštovana v učiteljskih krogih, zlasti na Krškem polju. Po stari slovanski šegi so bila vrata gostoljubne Lundrove hiše na stežaj odprta vsem dobrim, iskrenim tovarišem. Stotero niti, krvnih in duševnih, jo je vezalo z učiteljskim stanom. Že v nežni mladosti je prišla iz Idrije na Ig gospodinjit svojemu bratu, pok. n a d u č i -telju Fr. Govekarju, našemu stanovskemu prvoboritelju. Tamkaj je spoznala svojega bodočega soproga Frana Lundra in mu bila dolgo vrsto let vzorna družica v zakonu, kakoršnih se redko najde. V najtežjih časih duševne in materialne mizerije našega stanu je bila krepka opora svojemu možu, osobito v najtežjih trenutkih, ko je moral zaradi poštenega narodnega glasovanja v krškem okrajnem šolskem svetu iz priljubljenih Radeč. Vzorna žena — vzorna mati! V najskromnejših razmerah je vzgojila šest otrok, kojih polovica pripada našemu stanu. Bodi blagi slovenski ženi lahka domača gruda!
—	Neki »Argus« piše v 23. štev lki »Učiteljskega lista« »da poročila v listih niso podala verne slike zborovanja v Ptuju, temveč so le izrabila zborovanje v svoje umazane strankarske namene, le v enem listu (v »Novi Pravdi« od 12. t. m.) je izšlo poročilo, ki osvetljuje .nekoliko položaj v organizaeji.« — Ker je tudi »Učiteljski Tovariš« prinesel poročilo o pokrajinski skupščini v Ptuju, pozivamo »Argusa«, naj stopi izza plota in naj dokaže svoje trditve, ki jih je naprtil našemu tisku, vodstvu organizacije in celokupni skupščini.
Uredništvo »Učiteljskega Tovariša«.
—	Umrla je 6. t. m. tovarišu Ivanu Gantarju iz Orehovice pri Št. Jerneju po kratki bolezni soproga Kati Gantarjeva, roj. Knausova, vdovljena Hauptmanova. Bodi vzorni gospodinji in skrbni materi blag spomin, hudo prizadetemu prijatelju in tovarišu pa najsrčnejše sožalje. — K. T.
—	Začetek šolskega leta 1923./24. na osnovnih šolah v Sloveniji. Z ozirom na
toč. 1. in 5. svojega normalnega razpisa z dne 20. junija 1922, štev. 7671, je višji šolski svet odločil na gremijalni seji dne 31. julija 1923, da se prične šolsko leto 1923/24. dne 1. septembra 1923 z vpisovanjem, dne 3. septembra 1923 s šolsko mašo in dne 4. septembra 1923 z rednim poukom na vseh osnovnih šolah v Sloveniji, tudi tam, kjer so srednje šole, zakaj tudi na srednjih šolah se prične šolsko leto dne 1. septembra 1923 s sprejemnimi, naknadnimi in ponavljalnimi izpiti.
—	Popravek. V kongresni številki »Učit. Tov.« je bil objavljen moj članek starejšega datuma. Stroške za tečaj je kasneje pokrila gospodarska zadruga »Ekonom« v Ljubljani, vodstvo tečaja je pa honoriral oddelek kmetijstva v Ljubljani. S tem je bila razbremenjena docela občina, ki ni pokazala najmanjšega interesa za koristno stvar. — Božo Račič.
—	Železniki. Šola v Železnikih je priredila ob sklepu šolskega leta razstavo. Razstavilo se je: ženska in deška ročna dela, izdelke risanja in pisanja.
—	Zahvala. Vsem, ki so se me ob moji 501etnici učiteljevanja in posebno še ob proslavi te petdesetletnice, katero je priredil »Zirovnikov zbor« v Št. Vidu v nedeljo, 5. avgusta 1923 pri »Slepem Janezu« tako prijazno spominjali, se tem potom prav toplo zahvaljujem. — Janko Ž i r o v n i k.
—	Službena 501etnica in odlikovanje Janka Žirovnika. Kdo ga ne pozna našega g. Žirovnika? Ni ga tovariša in skoro ne otroka, tako se je razširil po svojih narodnih pesmih med narod. Življenje je žrtvoval narodu in našemu stanu. Še vedno je aktiven in skoro si upamo trditi, da je zadnji v našem stanu, ki obhaja svojo službeno 501etnico. Tovariš Žirov-nik je mnogo prestal v klerikalni dobi; bil je odlična napredna korenina, vnet in spreten narodno-prosveten podroben delavec. Posebno velike so njegove zasluge za razširjenje narodnih pesmi med narod, ki jih je izdal v večjih izdajah v korist Učiteljskega konvikta. Plačila od naroda ne bo prejel, a v veliko zadoščenje mu je lahko, da sam gleda uspehe svojega dela. Dne 5. t. m. mu je priredil njegov »zbor« pri »Slepem Janezu« proslavo službene 50letnice in hkrati proslavo odlikovanja z redom Sv. Save. Zbrala se je tam Glasbena Matica, zbrali so se tovariši, žal le, da radi istočasnega kongresa ne v takem številu, kakor je to Žirovnik zaslužil. Vendar je bila proslava prisrčna. V imenu zbora je izročil gosp. Pipan jubilantu častno diplomo, delo aka-demičnega slikarja M. Gasparija. Na drugem mestu prinašamo zahvalo našega jubilanta svojim čestilcem, hkrati pa kličemo: Bog živi Janka Žirovnika še mnogo let v naši sredi!
—	Inšpektor Fr. Vajda v ministrstvu prosvete v Beogradu je imenovan na vojno akademijo v Gružu. Kakor na eni strani pozdravljamo to imenovanje iz osebnih razlogov do g. prof. Vajde, ki je doprinašal tekom svojega prideljenja v ministrstvu velike žrtve v interesu naše narodne in državne stvari, tako moramo na drugi strani obžalovati, da ga izgubimo na sedanjem mestu. V inšpektorju g. Vajdi je imelo slovensko šolstvo in uči-teljstvo — ne samo srednješolsko, temveč tudi ostalo — svojega izrednega zastopnika, ki ni samo kot vzoren administrativen delavec, temveč tudi kot priznan šolnik in pedagog vršil svojo nalogo. Slovensko šolstvo in učiteljstvo mu je dolžno mnogo hvale in prepričan naj bo g. inšpektor, da mu ohranimo svoje simpatije tudi na novem mestu vsi, ki poznamo njegovo delovanje.
—	Slovenski inšpektor v ministrstvu prosvete je g. dr. Janko L o k a r , dose-daj gimnazijski ravnatelj v Murski Soboti. Zanaprej naj se torej nikdo več ne obrača na dosedanjega inšpektorja prof. F. Vajdo.
—	Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti u Zagrebu javlja tužnu vijest, da je posljednji od osnivača i prvih pravih njezinh članova, nestor slavenske filologije dr. Vatroslav Jagič nočas u 86. godini života umro u Beču. Mrtvo tijelo zaslužnoga pokojnika prevest če se u njegov zavičaj u Varaždin i ondje sahra-niti u porodičnoj grobnici. Veliki pokojnik, dika i ponos hrvatskoga naroda i svega slavenskoga svijeta, počivao mirno u rodenoj zemlji! — U Zagrebu, dne 5. avgusta 1923.
—	Kakor nam poročajo je dobil dr. Franjo Žgeč eno od državnih mest za študij naših državljanov v inozemstvu in podje v Pariz. Dr. Žgeč je našemu delu učiteljstva dobro poznan iz letošnje pokrajinske skupščine v Ptuju. Njegovo delo »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«, ki je odlikovano s sveto-
savsko nagrado Nj. Vel. je založilo Pov. UJli v Ljubljani in ga prejme učiteljstvo v pričetku šolskega leta potom okrajnih učiteljskih društev. Dr. Žgeč se namerava tudi izven domovine posvetiti v prvi vrsti pedagogiki.
Obrambni vestnik.
—ob »Slovenec« je skušal z otročjimi dovtipi zbrisati velik utis, ki ga je napravil učiteljski kongres na javnost v Ljubljani. Zamolčal je popolnoma, da je kongres pozdravil tudi v imenu občinskega sveta g. Pire, ki je govoril na kongresu vse drugače nego piše »Slovenec«; povdarjal pa je, da ni bilo iz Hrvatske Radičevih učiteljev v Ljubljano. Ako je že stranka SLS tako zaslepljena, da še vedno pričakuje pomoči od Radiča, smo pa prepričani, da ni tako omejenega Slomškarja, ki bi imel še kaj zaupanja do tega komedijanta, ki ne zna druzega, kakor izpodkopavati ugled državi. To naj si zapomni tudi »Slovencev« kvara-žugon.
-ob »Učiteljski list« je nasedel nekemu širokoustnemu frazerju, ki je stresel svoj žolč in omlatil vse naokrog v stanovskem glasilu naših neodrešenih tovarišev. Menda poročevalcu pritiska vročina na možgane, da je videl v Ptuju položaj in stvari, ki jih ni bilo. »Učiteljskemu listu« svetujemo več previdnosti glede presoje dopisov »iz Slovenije« in več takta, da se ne bo vmešaval v zadeve, ki ga ne tičejo. Zdraharjev imamo že doma dovolj, jim ni potreba še podpore tudi od zunaj — da bi le imeli tudi toliko delavcev, kolikor imamo širokoustnežev. — »Argusu« svetujemo, da prečita samo zadnja dva napada »Slovenca«, ki jih je prinesel po našem kongresu in bo uvidel, da ni mogoče iti v vode, v katere bi on rad zaplaval. Če mu ni všeč ...
—ob Nesramna laž. »Slovenec« je po kongresu poročal, da je družba jugoslov. učit. v Klemenčičevi gostilni na Bledu pila in ni plačala. Informirali smo se na merodajnem mestu in izvedeli, da je »Slovenčeva« notica izmišljena laž in podlo natolcevanje. Notica dovoljno kvalificira tudi »Slovenčeve« urednike.
Učiteljski pravnik.
—§ Vsi oni, ki nimajo stalne službe.
Višji šolski svet pozivlje z ozirom na odlok pokrajinske uprave oddelka za pro-sveto in vere z dne 27. dec. 1921, štev. 6824, vse one učne osebe brez stalnega učnega službenega mesta, ki že imajo zrelostni izpit ter jih je pristojna okrajna (mestna) šolska oblast razrešila od službe na dosedanjem začasnem učnem mestu, naj se prijavijo v službo sklicujoč se na ta odlok pri okr. šolskih svetih v področju okrajnega glavarstva v Brežicah, Črnomlju, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Slovenjgradcu, predvsem pa pri okrajnem glavarstvu (šolskemu oddelku v Murski Soboti. Vsaka zgoraj omenjena učna oseba mora prijavo vložiti do 25. avgusta t. 1., in sicer vsaj pri treh navedenih okr. šolskih oblastih, če že nima zagotovila za določeno učno mesto v kateremkoli izmed omenjenih krajih. V prijavah mora navesti vse tri okraje, za katere se je prijavila. Višji šolski svet bo smatral, da je učna oseba, ki se ne izkaže 1. oktobra t. 1., da je službo že nastopila, izstopila iz šolske službe s posledicami §§ 15. in 18. naredbe bivše deželne vlade z dne 14. februarja 1919, štev. 361 Ur. 1.; njeno mesto bo v staležu zasedel z drugo učno osebo. Prizadete učne osebe se opozarjajo, da bi se smatrala odklonitev po okr. šolski oblasti določenega učnega mesta za izstop iz učiteljske službe z zgoraj navedenimi posledicami. Ako bo morda prejela učna oseba pomotoma dekret od več okr. šolskih oblastev, velja brezpogojno oni s prejšnjim datumom. V dvomljivih primerih bo določil mesto višji šolski svet. Ta razglas naj vzamejo na znanje tudi one zgoraj omenjene učne osebe, ki bi morda ne prejele še posebnega obvestila od pristojne okr. šolske oblasti. Potni stroški na novo učno mesto se povrnejo. — Predsednik: dr. Stanko Bevk s. r.
—§ Stanarina in ogrev. Podpisani sem vložil na višii šolski svet v Ljubljani prošnjo da mi isti nakaže vse prejemke no čl. 33, in 88. zakona o narodnih šolah z dne 23. julija 1919 torei tudi ogrev in stanarino oziroma nove, kdo mi naj plača isto Na mojo prošnjo sem dobil sledeči odgovor: Višji šolski svet v Ljubljani naročuje z odlokom z dne 9. marca 1923, štev. 1606 sledeče: Učitelj S. P. v Ljubečni ori Celju se nai obrne radi stanovanja in ogreva na kraini šolski svet v Ljubečni. Morebitne spore naj reši v 1. stopnji okrajni šolski svet. Opozarja
se ori tem na to. da ni izdalo ministrstvo nrosvete naredbe. s katero bi razširilo do.očila zakona z dne 19. aprila 1904 na vso kraljevino kakor to predvideva čl. 88. zakona z dne 23. julija 1919, št. 643 »Urad. 1.«. Zato ni mogoče se sklicevati na omenieni člen. Samo za čas od 1. av-srusta 1922 dalje določa čl. 299. finančnega zakona z dne 31. juliia 1922, št. 324 »Ur. L«, da moraio nositi stroške za stanova-nie in ogrev učiteljstva prizadete občine, dokler se ne plačuje stanarina po zakonu o draginjskih dokladah. Po tem odloku nam moraio plačati krai. šolski sveti s 1. avgustom 1922 dalje stanarino In ogrev. To v vednost tovarišem! — Petrovič.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članarina in darila za Učiteljski konvikt. Okrajni šolski svet v Kranju je poslal vsled sklepa prizadetega učiteljstva na okrajni učiteljski konferenci dne 23. julija 1923 v Kranju znesek 85 Din (osemdesetpet) kot obresti od denarja, ki ga je zbiral od imenovanega učiteljstva, ki je naročevalo sladkor po znižani ceni. — Hvala!
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Deška osnovna šola Studenci ori Mariboru je imela v soboto, 16. junija v prostorni telovadnici Sokolskega doma s svojimi učenci šolsko prireditev. Igrala se ie dvodeianka »Škrati«, kateri je sledil telovadni in pevski nastop dečkov. Prireditev ie bila prav dobro obiskana in ie doseela prav dober moralni in gmotni uspeh.
—po Šolski oder. Na šolskem odru v Cirkovcah ie 10. junija priredilo učiteljstvo z domačimi igralci igro »Revček An-drejček«._
LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Pragmatika. V zadevi službene pragmatike se obrača več naših članov radi informacij na nas. Odgovarjamo vsem tem in drugim, da o pragmatiki, sprejeti v narodni skupščini, nočemo in ne moremo poročati vse dotlej, dokler ni obnarodovana v »Službenih Novinah«, ki jo priobčijo v kratkem, ker nočemo nasesti vestem dnevnih listov, kar se, žal, večkrat zgodi in pozneje izkaže kot popolna neresnica.
—lu Trbovlje: »Umetniška razstava bratov Kraljev«. Vaš članek je bil sicer že postavljen za drugo slavnostno številko ob kongresu, je pa moral radi tesnega prostora zadnji hip izpasti.
—lu G. R. M.: Prihodnjič. Kako glede uvodnih vrstic?
—lu Druge prosimo potrpljenja, če je zopet moralo kaj izostati.
—lu Poročevalce o šol. odrih opozarjamo, da je bil sprejet na pokr. skup- v Ptuju sledeč sklep: Poročanje o »šol. odrih« v časopisje: Okrajna učiteljska društva naj delujejo pri svojih članih na to. da bodo poročevalci o prireditvah šolskih odrov poročali Učit. tov. popolnoma na kratko, zgolj vzpored v informacijo
drugim delavcem na nar. prosvetnem polju v svrho izbire iger in nastopov in v svrho izbire iger in nastopov in v svrho statističnega pregleda. Pač pa odsek odobrava to delovanje, želi da se čimbolj razširi in da bi bila ta poročila obvezna za vse, ki prirede kak tak nastop. — Priporoča se posebno, da se naprosi kakega la-jika, ki bo poročal o prireditvi tudi v dnevno časopisje.
—lu Književne vesti in ocene so morale ostati za prihodnjo številko.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik- F^anc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.

Obče znana restavracija
pri
ii
i na Gosposvetski cesti štev. 14, (^ v Ljubljani
priporoča se p. n. učiteljstvu za poset,
Ivanka Gorše
restavraterka.
•VW
ZIKO
Pokusite......- - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Popolnoma nadomešča pravo kavo, zato je tudi najcenejša. Dobi se v vseh boljših trgovinah." Prijatelji nekdanje Vydrovke jo lahko naroče tudi direktno po povzetju najmanj 5 kg. Pražarna ,, Žika". d. z o. z. Ljubljana, Rožna dolina.
. . Pošljite nemudoma zopet 5 kg Žike. Ker je kuhinja par dni brez nje, je vse narobe. M. P. Bled, 27. 7. 1923.
. . . Žike smo se tako privadili, da ne potrebujemo nobene druge kave ... F. H. naduč. Svežina, 2 5 1923.
. Žika je res takšna, kakor je bila svoj čas Vydrovka, zato mi pošljite zopet 5 kg . . . I. S. Rečica, 3. 6. 1923.
V korist „Jugoslovenske Matice"!
99
IDES
99
za či
razstopljiv v mrzli vodi. prekaša vse tu- in ino-— zemske izdelke in tekoče ekstrate! —
■II
Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za več kot 100%
cenejši kakor tekoče črnilo! Antracen in kovinasta črnila. — Zahtevajte vzorce in cenike kateri, se pošiljajo brezplačno.
„IDES „IDES"
99 IDES" tvornica kern, izdelkov Tacen pri Ljubljani
Priporočamo tvrdko
Josip Peteline
Ljubljana,
Sv. Petra nasip 7.
Cene zmerne!
Postrežba točna!
Najboljši šivalni stroji „GRITZNER" v vseh opremah in sistemih, olje, igle, posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika. Galanterije, modno blago, čipke, vezenine, gumbi, bombaži, I. M. C. prejica, pletenine, milo, jedilno orodje: alpaka, aluminium, palice in sploh vse potrebščine za šivilje, krojače črevljarje in sedlarje na malo in veliko. (Za šole znižane cene).
i
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša zlata, predobra in nenadomestljiva mama, stara mamica, tašča, teta in svakinja, gospa
Franja Lunder roj. Govekarjeva
naduciteljeva vdova
danes dne 14. avgusta po dolgotrajni, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Bogu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 16. avg. 192ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 5, na pokopališče na Viču, kjer se položi v grob pokojnega soproga.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 14. avgusta 1923.
Žalujoče rodbine:
Lundrova. Tomšičeva. Stresova in Dostalova.