GEOLOGIJA 50/1, 97–110, Ljubljana 2007 Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo Application of PSInSAR for observing the vertical component of the recent surface displacements in Julian Alps Marko KOMAC & Milo{ BAVEC Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, Ljubljana, Slovenija marko.komac@geo-zs.si, milos.bavec@geo-zs.si Ključne besede: permanentni sipalci, aktivna tektonika, deformacije povr{ja, PSInSAR, Julijske Alpe, Slovenija Key words: permanent scatterers, active tectonics, surface deformation, PSInSAR, Julian Alps, Slovenia Izvle~ek Metoda interferometrije permanentnih sipalcev, s katero je bilo opazovano obmo~je severozahodne Slovenije v obdobju med aprilom 1992 in decembrom 2000, se je izkazala za uporabno (vsaj) kot indikator vertikalne komponente relativnih hitrosti tektonskih premikov ter pri zaznavanju koseizmi~nih premikov povr{ja. Preliminarno smo ocenili tudi velikosti premikov (okrog 1mm/y) na obmo~ju raziskav, a so na tej stopnji raziskav rezultati sorazmerno nezanesljivi. Abstract Permanent Scatterer interferometry method has been used to observe subtle surface displacements in the north-western part of Slovenia between April 1992 and December 2000. The method proved to be very useful (at least) as indicator of the vertical component of relative tectonic displacements velocity and as the tool to detect co-seismic surface displacements. The preliminary displacements in the region (1mm/y about) have been estimated, yet at this stage they are to be taken with restrain. Uvod Moderna satelitska radarska metoda in-terferometrije permanentnih sipalcev (PSIn-SAR) omogo~a zelo natan~no opazovanje hitrosti vertikalne komponente premikov zemeljskega povr{ja (Ferretti et al., 2001, 2005; Bürgmann et al., 2006; Dixon et al., 2006; Ferretti & Crespa, 2006). Metoda je zato uporabna tudi v geologiji za opazovanje koseizmi~nih in aseizmi~nih tektonskih premikov (Massonnet et al., 1993, 1994, 1996; Dixon, 1995; Peltzer et al., 1996, 1999), po~asnih masnih premikov Ferretti et al; 2001; Hilley et al., 2004), posedanja ali nabrekanja tal (Carnec & Delacourt, 2000; Ferretti et al., 2000) ipd. Zaradi nekaterih tehni~nih omejitev (npr. 35-dnevna ponovitev snemanja, valovna dolžina radarskega signala, licence analiti~nih programskih orodij) je metodologija {e v fazi aplikativnega razvoja in obseg njene uporabnosti {e ni dokon~no definiran. V okviru Interreg III B projekta z naslovom Climate Change, Impacts and Adaptation Strategies in the Alpine Space (ClimChAlp) smo na Geolo{kem zavodu Slovenije izvedli analizo premikov permanentnih sipalcev (PS) na 98 Marko Komac & Milo{ Bavec obmo~ju dela severozahodne Slovenije. Primarni namen raziskave je ugotoviti premike povr{ja s stali{~a pojavljanja plazenj in obenem prou~iti uporabnost podatkov In-SAR in metode PSInSAR za druge geolo{ko osnovane aplikacije, npr. za ugotavljanje z aktivno tektoniko povezanih povr{inskih deformacij. Pobo~nim masnim premikom v tem prispevku ne posve~amo veliko prostora. Glavni poudarek je na aktivni tektoniki in dobro znani seizmi~ni aktivnosti obmo~-ja raziskav. Poudarjamo, da so vsi opisani premiki PS relativni, saj so merjeni glede na refe-ren~no to~ko v Tolminu. Ta je bila ocenjena kot relativno stabilna in sode~ po merskih podatkih sodi med najstabilnej{e to~ke na obmo~ju raziskav, kar pa ne pomeni, da se sama ne premika. Opozoriti je treba tudi na razliko med premiki v smeri potovanja radarskega signala (odklon od navpi~nice za 23°) in dejanskimi vertikalnimi komponentami premikov, ki predstavljajo projekcijo vektorja premika na navpi~nico. Obmo~je raziskav, uporabljeni podatki, referen~na to~ka Obmo~je raziskav se nahaja v severozahodnem delu Slovenije in pokriva pre- Slika 1. Obmo~je raziskav se nahaja v severozahodnem delu Slovenije, na meji z Italijo in pokriva jugovzhodni del Alp, Julijske Alpe. Ve~ino obmo~ja sestavljajo mezozojske karbonatne kamnine, mreža ledeni{kih in fluvialnih dolin s strmimi bregovi pa je zapolnjena s kvartarnimi sedimenti. Referen~na to~ka za podatke PSInSAR, ki je bila locirana v Tolminu, je ozna~ena z zeleno zvezdo. Geologija povzeta po Buserju (1987) in Jurkov{ku (1987). Fig. 1. The research area is located in the NW part of Slovenia, bordering the Italy and covering the south-eastern flank of Alps, Julian Alps. The area consists of Mesozoic carbonate rocks, the net of fluvial and glacial valleys is filled with Quaternary sediments. The reference point (a “zero” displacement point) was set in the town of Tolmin represented in the figure with the star. The research area is bordered with purple. The rest of the symbols in Fig. 1 are standard geological symbols. Geology after Buser (1987) and Jurkov{ek (1987). Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo 99 težno območje Julijskih Alp. Je nepravilne oblike in se razširja na preko 700 km2, med Mostom na Soči (13°46'50"E, 46°7' 41"N) na jugu, Kranjsko Goro (46°29'23", 13°47'7"E) na severu, Srpenico (13°33'12"E, 46°16'15"N) na zahodu in Bohinjsko Bistrico (46°16'1"N, 13°57'3"E) na vzhodu (si. 1). Območje raziskav pokriva najvišje predele Slovenije s polovico Triglavskega narodnega parka. Povprečna nadmorska višina območja je 1157 metrov, najvišji vrh dosega 2664, najnižja točka pa je 141 metrov. V okviru Interreg III B projekta Climate Change, Impacts and Adaptation Strategies in the Alpine Space (ClimChAlp) so bile na Geološkem zavodu Slovenije izvedene analize premikov PS na območju severozahodne Slovenije. Primarni namen raziskave je ugotoviti premike površja s stališča pojav- ljanja plazenj in obenem prou~iti uporabnost podatkov InSAR in metode PSInSAR za druge geolo{ke aplikacije. Za potrebe analiz je bilo uporabljenih 57 podob, pridobljenih v obdobju med 21. aprilom 1992 in 29. decembrom 2000. Za referen~no podobo je bila izbrana podoba, pridobljena na dan 26. 9. 1997 (sl. 2). Za referen~no to~ko, ki naj bi bila stabilna in naj bi stala na obmo~-ju brez premikov ali z minimalnimi konstantnimi premiki, je bil izbran PS na trias-nem dolomitu v Tolminu (46°11´3.44´´N, 13° 44´45.12´´E). Koherenca referen~ne to~ke zna{a 0,84. Na slikah 1 in 3 je predstavljena z zeleno zvezdo. Vsi premiki, opisani v tem prispevku, so relativni in vezani na to refe-ren~no to~ko. Ker vemo, da na tem obmo~-ju ni absolutno stabilnih to~k (cf. Rižnar et al., 2007), je podatek o relativnosti klju- Slika 2. Podoba amplitud SAR za referen~no podobo obmo~ja raziskav, posneta 26. septembra 1997. Efekt razpr{enega {uma je opazen po vsej podobi in negativno vpliva na njeno uporabnost (Bianchi & Ferretti, 2006). Fig. 2. Amplitude image for the Master image (September 26th 1997); the “speckle noise” effect can be seen across the whole image. Speckle impacts negatively on the quality and usefulness of SAR amplitude images (Bianchi & Ferretti, 2006). 100 ~en. Negativne hitrosti namre~ ne pomenijo (nujno) absolutnega spu{~anja neke to~ke pa~ pa (morda) le njeno po~asnej{e dviganje glede na referen~no to~ko. Za dvigovanja je mogo~e trditi, da so posledica aktivne tek-tonike, tista ekstremna so verjetno posledica lokalno omejenih razmer, medtem ko so vzroki gibanja navzdol bolj kompleksni zaradi so~asnega vpliva tektonike in gravitacije. Najverjetneje gre pri ekstremnih premikih navzdol za po~asne gravitacijske masne premike – plazove. Geolo{ka skica Obravnavano obmo~je je sestavljeno v najve~ji meri iz mezozojskih karbonatnih kamnin, nekaj je fli{nih klastitov, na skrajnem severnem delu pa tudi nekaj paleozoj-skih klasti~nih in karbonatnih kamnin (slika 1; povzeto po Buserju, 1987 in Jurkov{ku, 1987). Obmo~je leži (slika 3, 4) na {ir{em obmo~ju Južnoalpske narivne meje (nariva Južnih Alp na Zunanje Dinaride). Najve~ji del spada k Julijskem pokrovu, na jugozahodnem delu pokriva del t.i. Tolminskega pokrova in se na skrajnem jugozahodnem robu dotakne tudi Trnovskega pokrova (po Placerju, 1998). Meje posameznih pokrov-nih enot so na nekaterih mestih zelo jasne, drugod pa nekoliko bolj interpretativne (cf. Buser, 1987; Jurkov{ek, 1987). Slednje velja predvsem za narivnico Julijskega pokrova na obmo~ju Bovca in Polovnika ter za Južnoalpsko narivno mejo. Razen omenjenih struktur sta za razumevanje dogajanja na tem obmo~ju pomembna {e Idrijski in Savski prelom ter Ravenski prelom kot nosilec najmlaj{e seizmi~ne aktivnosti. Za vse na{tete prelome predvidevamo, da pri njih prevladuje desnozmi~na komponenta premikanja. Za Ravenskega je bilo to dokazano ob potresu leta1998 (Zupan~i~ et al., 2001; Bajc et al., 2001). Dokazana aktivna tektonika na obmo~-ju raziskav je posledica kompresijskega napetostnega polja s približno smerjo ?1 S–J (npr. Placer, 1998; Grenerczy et. al., 2005; Weber et al., 2006; Rižnar et al., 2007). Povzemamo, da so Idrijski, Savski in Ravenski prelom aktivni ter da je vsaj na opi-sovanem obmo~ju aktivna tudi Južnoalpska narivna meja. Pokrov Julijskih Alp kot tak zaradi svoje geometrije ne more imeti aktivne narivnice, vse pa kaže, da se ta vsaj na zahodnem robu ujema z eno od aktivnih Marko Komac & Milo{ Bavec struktur, domnevno povezano z Južnoalp-sko narivno mejo. [ir{e obmo~je zaznamuje srednja stopnja seizmi~ne aktivnosti (Poljak et al., 2000). V obdobju snemanja, ki je potekalo od aprila 1992 do decembra 2000, se je na obmo~ju raziskav v pogorju Krna zgodil mo~an potres z magnitudo MW = 5,6 (Gosar et al., 2001; Zupan~i~ et al., 2001; Bajc et al., 2001; Vidrih, 2006). V tem prispevku se dotikamo tudi možnosti zaznavanja koseizmi~nih povr{inskih premikov tega in podobnih potresov s PSInSAR. Interferometrija permanentnih sipalcev Umetno odprtinski radar ali SAR (ang. Synthetic Aperture Radar) je sistem senzorjev, name{~en na opazovalni osnovi, satelitu ali letalu, ki proti povr{ju oddaja ve~ zaporednih mikrovalovnih signalov z razponom valovne dolžine med 1 in 10 GHz. Sprejemnik oziroma kratka radarska antena, montirana na isti osnovi, zazna odboje emitiranih signalov od objektov na zemeljskem povr{ju. Sistem deluje po principu Dopplerjevega efekta in tako navidezno pove~a dolžino antene. Umetna odprtina predstavlja razdaljo v smeri leta, med trenutkom oddajanja signala in trenutkom, v katerem radar zaznava s povr{ja odbiti signal (O{tir, 2006). Opazovanje sprememb povr{ja z metodo SAR skozi dalj{e ~asovno obdobje temelji na zaznavanju sprememb med posnetki, kar pa je zaradi ~asovne in geometri~ne deko-relacije posnetkov ter atmosferskih vplivov zelo oteženo (Ferretti & Crespa, 2006). Metoda detekcije permanentnih sipalcev (ang. Permanent Scatter Thecnique – PSIn-SAR), ki so jo razvili v »spin-off« podjetju Tele-Rilevamento Europa, omogo~a detek-cijo to~k na povr{ju Zemlje s stalnim odbojem, kljub nekoliko druga~nemu ali zamaknjenemu opazovanju z opazovalne osnove (Ferretti & Crespa, 2006). S tako metodo, ki temelji na zapletenem algoritmu, je pri~akovati najbolj{e rezultate v poseljenih obmo~ji in obmo~jih golih skal. Objekti in izdanki kamnin so zaradi koncentriranega odboja emitiranih signalov nazaj proti senzorju najprimernej{i in najzanesljivej{i permanentni sipalci (PS). Metodologija je zaradi valovne dolžine emitiranega signala uporabna le za premike, ki so v smeri potovanja signala, manj{i od 28 mm v ~asu med dvema snemanjema. Slednje se obi~ajno po- Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo 101 novi vsakih 35 dni. Premiki se dolo~ijo glede na referen~no to~ko znotraj opazovanega obmo~ja, za katero se oceni, da ni podvržena ve~jim premikom, tako da dejansko opazujemo relativne premike. Metoda je na-tan~neje opisana v O{tir & Komac (2007). Sistem satelitov ERS, ki so vir podatkov za predstavljeno {tudijo, v letu 1994 in delno v letu 1995 ni deloval, zato v tem obdobju ni zabeleženih podatkov o premikih (Bianchi & Ferretti, 2006). Metoda je uporabna za zaznavanje vertikalne komponente sprememb na povr{i- ni. Zaznavanje relativnih sprememb vi{ine povr{ja je zanimivo na {tevilnih podro~jih (Ferretti & Crespa, 2006). Tako so lahko posedki kazatelj na pogrezanje obmo~-ja zaradi rudarjenja, ~rpanja podtalnice ali nafte iz rezervoarjev (Vasco & Ferretti, 2005), mikro-tektonskih premikov, plazenj (Colesanti et al., 2003a; Hilley et al., 2004), posedkov zaradi konsolidacije terena po izvedbi gradbenih posegov, posedanja in nabrekanja tal zaradi sezonskih vplivov (Colesanti et al., 2003b). Slika 3. Lokacije 16304-ih PS na obmo~ju raziskav, prikazane v razredih intenzitete premikov. Topli toni predstavljajo negativne premike, torej relativno spu{~anje in hladni toni pozitivne premike, torej relativno dviganje v odvisnosti od nivoja referen~ne to~ke (Tolmin – ozna~en z zeleno zvezdo). Hitrosti premikov so podane za smer potovanja signala. Fig. 3. The 16304 PS, located in the research area, are represented with displacement velocity classes (mm/year). Warm tones represent relative »downward« displacements and cold tones represent relative “upward” displacements in relation to reference point, marked with green star. The displacement velocities are given for the line-of-sight direction. Important structural elements (faults and thrusts) are also shown. 102 Marko Komac & Milo{ Bavec Rezultati raziskav in diskusija Obmo~je raziskav je z vidika interfero-metrije permanentnih sipalcev problema-ti~no zaradi pokritosti z vegetacijo in zaradi globokih dolin, saj zaradi njih pri opazovanju povr{ja pod kotom 23°, kot je to primer pri SAR pridobivanju podatkov, nastanejo t.i. sence. Kljub tema dvema omejitvama je povpre~na gostota PS na opazovanem ob-mo~ju 23/km2, minimalna zahtevana gostota za izvedbo analiz pa je 15 to~k na kvadrat- ni kilometer (Bianchi & Ferretti, 2006). Povpre~ni letni premiki so bili izra~unani za 16304 PS, katerih koherenca je bila ve~ja od 0,5 (sl. 3). Za dobrih 10 % PS (1646 to~k; sl. 4) z najmanj{imi variacijami v kakovosti podatkov (z najve~jimi koherencami) so bili pridobljeni podatki iz vseh 57-ih snemanj, kar je omogo~ilo njihovo ~asovno analizo. Za teh 1646 to~k so bili izdelani ~asovni nizi premikov za obdobje od leta 1992 do 2000, s katerimi je možno natan~neje opazovati premike povr{ja in jih primerjati z drugimi Slika 4. Lokacije 1646-ih PS na obmo~ju raziskav, za katere so bili izra~unani ~asovni premiki. Le-ti so prikazani v razredih intenzitete premikov. Topli toni predstavljajo negativne premike, torej gibanje navzdol in hladni toni pozitivne premike, torej dviganje, oboji relativno glede na referen~no to~ko (Tolmin – ozna~en z zeleno zvezdo). Hitrosti premikov so podane za smer potovanja signala. Fig. 4. The 1646 PS with temporal displacement measurements, located in the research area, are represented with displacement velocity classes (mm/year). Warm tones represent relative “downward” displacements and cold tones represent relative “upward” displacements in relation to reference point, marked with green star. The displacement velocities are given for the line-of-sight direction. Important structural elements (faults and thrusts) are also shown. Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo 103 prostorsko-~asovnimi dejavniki. Ker so bili interferometri~ni podatki pridobljeni le iz spu{~ajo~ih tirnic satelita (ang. descending orbit), se PS na obmo~ju raziskav nahajajo le na ravninah in na osojnih pobo~jih. Metoda ima kar nekaj {ibkih to~k in možnih sistemskih napak. Zelo problemati~no je na primer merjenje PS na pobo~jih, saj lahko ob horizontalnih premikih (glede na seiz-molo{ke podatke naj bi slednji prevladovali) na strmih pobo~jih dobimo zelo velike navidezne vertikalne premike. V konkretnem primeru prevladujo~ega desnega zmi-kanja in spu{~ajo~e se tirnice satelita pri~a-kujemo navidezno dvigovanje na severnih in spu{~anje na južnih pobo~jih. Upo{tevaje celotno populacijo PS (n = 16304), dosegajo najve~je relativne hitrosti premikanja PS proti satelitu 7,96 mm/leto, najve~je relativne hitrosti oddaljevanja od satelita pa (–)9,96 mm/leto. Vrednosti so podane za smer potovanja radarskega signala, torej z naklonom 23° od navpi~nice. V vertikalni smeri so najve~je relativne hitrosti gibanja navzgor 7,32 mm/leto, navzdol pa (–)9,17 mm/leto. Lastnosti izbranih 1646-ih to~k (PS) z najve~jim zaupanjem v kakovost podatkov so nekoliko druga~ne od lastnosti celotne populacije PS. Najve~je relativne hitrosti premikanja PS proti satelitu v smeri potovanja signala presegajo 6,65 mm/leto, naj-ve~je relativne hitrosti oddaljevanja od satelita v smeri potovanja radarskega signala pa presegajo (–)3,30 mm/leto. V vertikalni smeri so najve~je relativne hitrosti gibanja navzgor do 6,12 mm/leto, navzdol pa do (–)3,06 mm/leto. »Dviganje« Alp Relativno dviganje Južnih Alp (natan~-neje: navzgor usmerjena vertikalna komponenta vektorja premikanja) glede na njihovo predgorje ni novost in je bilo tudi na ozemlju Slovenije že delno kvantificirano (npr. Rižnar et al., 2005, 2007). Novost so izjemno visoke vrednosti tu predstavljenih meritev, ki pa jih moramo interpretirati skrajno previdno. Razlogov za mogo~o napa~no interpretacijo je ve~; od sistemskih merskih napak, napak v algoritmu, ki je bil izdelan predvsem za opisovanje vertikalnih premikov ne pa vertikalne komponente premikov, nadalje zgoraj opisanih navideznih vertikalnih premikov na pobo~jih, do dejstva, da najve~ji del to~k, ki potujejo »navzdol«, leži na sorazmerno mehkih kvartarnih sedi-mentih. Zato se v tem prispevku omejujemo predvsem na predstavitev rezultatov meritev in njihovo statisti~no obdelavo, možnost njihove interpretacije pa podajamo s pridržkom. Že na prvi pogled rezultati kažejo (sliki 3 in 4) na opazno razliko med smerjo premikov skupine PS v So{ki dolini, med Tolminom in Kobaridom, ter na drugi strani skupino PS v Julijskih Alpah. O~itno je, da se slednje dvigajo v primerjavi s Tolminom, kjer je locirana referen~na to~ka. Tak{no opazovanje je skladno s predpostavko o aktivnosti na obmo~ju Nariva Julijskih Alp, ki je nakazana tudi v prispevku Rižnarja in sodelavcev (2007). Bega pa dejstvo, da ne opazimo nobenih znakov aktivnosti Južno-alpske narivne meje oziroma da je vzdolž te, sicer ne najnatan~neje dolo~ene meje, signal PS ponekod celo nasproten od pri~akovane-ga. Problem bomo posku{ali re{iti s kategorizacijo posameznih PS-jev. Permanentni sipalci na obmo~ju Julijskih Alp, ki kažejo na posedanje ali pogrezanje so po vsej verjetnosti posledica po~asnih pobo~nih masnih premikanj, najverjetneje konsolidacije materiala v pobo~nih gru{~ih. Preglednica 1 podaja razli~ne vrednosti hitrosti pov-pre~nih vertikalnih premikov permanentnih sipalcev na obmo~ju Julijskih Alp, katerih koherenca je ve~ja od 0,74. Pri ocenah vertikalnih dvigov je bil upo{tevan kriterij povpre~ne hitrosti dviganja posameznega PS. Ob upo{tevanju vseh dvigajo~ih se PS (n = 91), kar je zelo konzervativen pristop, kaže izra~unana povpre~na hitrost na dviganje za slab milimeter na leto. Ob manj konzervativnem pristopu, kjer so upo{teva-ni le najbolj izstopajo~i PS (n = 5), katerih dviganje je ve~je od 2,43 mm/leto (zgornja 2,5 % populacije), ocenjujemo, da zna{a vertikalna komponenta premikanja na ob-mo~ju Julijskega pokrova glede na obmo~je Tolminskega povpre~no 3,35 mm/leto. Tako izra~unana hitrost je nepri~akovano visoka, zato ne smemo izklju~iti možnosti sistemske napake. V prihodnosti bomo poskusili s terensko kategorizacijo PS odpraviti nekatere od možnih napak. Koseizmi~ni premiki povr{ja Slika 5 prikazuje ~asovna niza dvigovanja Julijskih Alp ob upo{tevanju vseh dvi-gajo~ih se PS v Julijskih Alpah (n = 91) in PS, katerih povpre~no vertikalno dviganje 104 Marko Komac & Milo{ Bavec Preglednica 1. Povpre~ne relativne hitrosti vertikalnih komponent premikov permanentnih sipalcev na obmo~ju Julijskega pokrova za PS-e s ~asovnimi nizi premikov. Hitrosti premikov so bile izra~unane na podlagi razlike med kon~nim (hkon~) in za~etnim (hza~) nivojem PS glede na referen~no to~ko. ^as opazovanja je bil pri vseh enak in je zna{al 3174 dni. Zadnji stolpec podaja povpre~je za vse relativno dvigajo~e se PS-e, ki ležijo na obmo~ju Julijskega pokrova (n = 7260). Table 1. Average relative vertical displacement velocities of PS with temporal measurements, situated in the area of the Julian nappe. Velocities were estimated based on difference between the relative elevations at the end and at the beginning of the observations in comparison to reference point (column “Razlika”). Daily velocities are estimated in column “Dvig (mm/dan)” and yearly velocities in column “Dvig (mm/leto)”. The time of observation was 3174 days. In the first row, the estimated velocities are referred to the group of most extreme uplifting PS, and in the second row velocities are referred to all “uplifting” PS situated in the Julian nappe area. In the last column, the average relative vertical displacement velocities of all PS situated in the area of the Julian nappe that are being uplifted in relation to reference point (n = 7260). Permanentni sipalci (PS), kjer so Razlika (hkonc - hZac) (mm) Dvig (mm/dan) Dvig (mm/leto) Povprečje vseh PS na območju Julijskega pokrova (mm/leto) – premiki > 2,43 mm/leto (n = 5) 29,16 0,0092 3,35 3,53 (n = 244) – premiki > 0,0 mm/leto (n = 91) 8,21 0,0026 0,94 0,95 (n = 7260) je ve~je od 2,43 mm/leto (n = 5). Ob nedvoumnem aseizmi~nem premikanju lahko med decembrom 1996 in junijem 1997 opazujemo tudi nekatere izrazitej{e dogodke, ki bi jih lahko pripisali potresom (15. 2. 1997 ML = 2,3; 25. 4. 1997 ML = 2,3; 10. 5. 1997 ML = 2), vzrok za bolj intenzivne premike v marcu in aprilu 1996 nam ni znan, najverjetneje pa je povezan s sistemati~no napako. Lahko pa bi bil povezan tudi s kopi~enjem energije pred potresom 13. 4. (ML = 4) in popotresom 16. 4. 1996 v Furlaniji (Živ~i}, 2006). Slika 6 prikazuje primerjavo povpre~-nega vertikalnega relativnega »spu{~anja« PS v vasi Drežnica (n = 58) in povpre~ne-ga relativnega vertikalnega dviganja PS na obmo~ju Julijskega pokrova (n = 91), ki je Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo 105 Slika 6. Primerjava povpre~nih relativnih vertikalnih premikov za obmo~je vasi Drežnica, kjer se nahaja 58 PS (modra linija) s povpre~nimi relativnimi vertikalnimi premiki vseh 91-ih PS na obmo~ju Julijskega pokrova, ki se dvigajo (ocenjena povpre~na hitrost dviganja nad 0,0 mm/leto). Premiki PS so podani v mm. Vse vrednosti so projicirane na navpi~nico in predstavljajo vertikalne komponente relativnih premikov. Fig. 6. Comparison of average relative vertical component displacements of 58 PS in the Drežnica village and average relative vertical component displacements of all uplifting PS situated in the Julian nappe (n = 91; PS with average displacement velocity above 0.0 mm/year), shown in blue and red respectively. All displacements are given in mm and are projected to the vertical axis. prikazan tudi na sliki 5. Vas Drežnica se »spu{~a« s povpre~no hitrostjo 1,4 mm/leto glede na referen~no to~ko. V vasi Drežnica se v obdobju med 28. 2. in 9. 5. 1997 pojavi nenaden dvig celotnega obmo~ja za dobra 2,4 mm, kateremu sledi posedek, skoraj dvakratne velikosti (3,98 mm). Podobno gibanje je opazno pri povpre~ju hitrosti PS za obmo~je Alp s hitrostmi nad 2,43 mm/ leto (sl. 5), le da je smer gibanja nasprotna. Analiza podatkov o potresih v obdobju med oktobrom 1996 in oktobrom 1997 pokaže, da sta se med 29. 11. 1996 (ML = 1,6) in 15. 2. 1997 (ML = 2,3) na ožjem obmo~ju vasi Drežnica, v oddaljenosti najve~ 7 km (Živ~i}, 2006), zgodila dva potresa, ki sta o~itno (z zamikom) botrovala dogajanju na obmo~ju Drežnice. Primerjava podatkov je zanimiva zaradi nasprotne usmeritve trenda relativnega gibanja, ki nedvomno dokazuje pripadnost dveh obmo~ij dvema, med seboj povezanima tektonskima domenama. Slika 5. Grafi~ni prikaz povpre~nih premikov glede na referen~no to~ko v Tolminu, iz katerih ocenjujemo vertikalno komponento hitrosti premikanja PS na obmo~ju Julijskega pokrova glede PS na Tolminskem pokrovu. Prikazani so vertikalni premiki za skupine PS kot so razdeljeni v Preglednici 1. Trend dviganja, ozna~en z rumeno barvo, predstavlja povpre~je relativnih vertikalnih komponent premikov vseh 91-ih PS na obmo~ju Julijskega pokrova, ki se dvigajo (ocenjena povpre~na hitrost dviganja nad 0,0 mm/leto) glede na referen~no to~ko. Trend dviganja, ozna~en z modro barvo, predstavlja povpre~je relativnih vertikalnih komponent premikov 5-ih PS na obmo~ju Julijskega pokrova z najve~jimi relativnimi hitrostmi dviganja (zgornja 2,5 % populacije z ocenjeno povpre~no hitrostjo dviganja nad 2,43 mm/leto) glede na referen~no to~ko. Premiki PS so podani v mm. Vse vrednosti so projicirane na navpi~nico in predstavljajo vertikalne komponente relativnih premikov. Fig. 5. Displacement trends of PS within the Julian nappe according to the reference point. The trend indicated in yellow represents the average relative vertical component displacements of all uplifting PS situated in the Julian nappe (n = 91; PS with average displacement velocity above 0.0 mm/year), and the trend indicated in blue represents the average relative vertical component displacements of the group of most extreme uplifting PS, situated in the Julian nappe (n = 5 PS with average relative displacement velocity above 2.43 mm/year) according to the reference point. All displacements are given in mm and 106 Marko Komac & Milo{ Bavec V obdobju med 15. 3. in 18. 4. 1996 so vidni so~asni relativni spusti PS na obmo~-ju Drežnice in relativni dvigi PS na obmo~-ju Julijskega pokrova. Zrcalna slika pojava se ponovi v obdobju med 9. 4. in 14. 5. 1999, tokrat je relativni dvig opazen na obmo~-ju Drežnice in relativni spust na obmo~ju Julijskega pokrova. Glede na seizmolo{ke podatke (Živ~i}, 2006) menimo, da so to lahko koseizmi~ni premiki povr{ja. Koseizmi~ni premiki povr{ja ob potresu v Krnskem pogorju 12. aprila 1998 Kot že omenjeno se je v obdobju opazovanja obmo~ja raziskav z metodo PSInSAR na obmo~ju zgornjega Poso~ja zgodil mo~an potres z magnitudo MW = 5,6 (Gosar et al., 2001; Zupan~i~ et al., 2001; Bajc et al., 2001; Vidrih, 2006). O{tir (2000) je s pomo~-jo diferencialne interferometrije analiziral premike, nastale zaradi omenjenega dogod- ka. Obmo~je, analizirano z metodo DInSAR je na sliki 7 prikazano z zelenim odtenkom. Na obmo~ju Bov{ke kotline je dokazal minimalne vertikalne premike, nastale ob potresu 12. 4. 1998, ki se na obmo~jih prekrivanja s PS (sl. 7), pridobljenimi za predstavljene analize, statisti~no dobro ujemajo (O{tir & Komac, 2007). ^asovni potek premikov PS na obmo~ju, ki ga pokrivajo podatki (sl. 7), pridobljeni z obema metodama, kaže na opazno premikanje podlage Bov{ke kotline ob potresu in na popotresno uravnavanje povr{ja (sl. 8). Dobro opazni premiki po-vr{ja v vzhodnem delu Bov{ke kotline so se zgodili z manj{im ~asovnim zamikom glede na potres in so na PSInSAR podatkih opazni {ele v obdobju med 24. 4. in 29. 5. 1998, torej z zamikom dveh do desetih tednov. Pov-pre~ni relativni vertikalni posedek 21-ih PS zaradi potresa je bil, glede na njihovo stanje (torej ne glede na stanje referen~ne to~ke) na 24. 4. 1998 (–)8,4 mm. Temu posedanju Slika 7. Obmo~je vzhodnega dela Bov{ke kotline, kjer so bili izmerjene relativne vertikalne komponente premikov. Z rde~o barvo so ozna~eni PS, katerih premiki skozi ~as so prikazani na sliki 8 in v preglednici 2. Obmo~je, prikazano na sliki je v ve~ini pokrito s podatki DInSAR analiz, ki jih je opravil O{tir (2000). Fig. 7. East part of Bovec basin area where relative vertical component displacements have been measured. Red points represent PS for which temporal displacements are show in Fig. 8 and in Table 2. The area displayed in the Fig. 7 is almost whole covered with the DInSAR data, on which O{tir (2000) has performed analyses (shown in transparent green). Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo 107 Slika 8. Grafi~ni prikaz relativnih vertikalnih komponent premikov v vzhodnem delu Bov{ke kotline glede na referen~no to~ko. Lokacije PS so prikazane na sliki 8. Premiki PS so podani v mm. Vse vrednosti so projicirane na navpi~nico in predstavljajo vertikalne komponente relativnih premikov. Prikaz se nana{a le na obdobje med januarjem in septembrom 1998, torej nekaj mesecev pred in nekaj mesecev po potresu v Poso~ju na dan 12. 4. 1998. Fig. 8. Relative vertical component displacements of PS situated in the east part of Bovec basin according to reference point. Locations of PS are show in Fig. 7. All displacements are given in mm and are projected to the vertical axis. The figure only shows the displacement time span from January to September 1998, covering several moths before and after the 1998 Easter earthquake. The surface displacements related to the earthquake are well seen, first a subsidence of an average 8.4 mm occurred somewhere between two to ten week after the earthquake, followed by an uplift of an average 12.3 mm. The time lag of displacements could be the consequence of post-earthquake surface “equilibration” or a consequence of systematic error of data during their processing, but the later is of negligible possibility. je sledilo dviganje, v povpre~ju za 12,3 mm glede na stanje na 29. 5. 1998, v naslednjih obdobjih snemanja SAR podatkov pa so se povpre~ni relativni premiki umirili (preglednica 2). Relativni premiki glede na refe-ren~no to~ko so identi~ni, a imajo druga~e izražene vrednosti in so prikazani v preglednici 2. Iz slike 8 je možno jasno razbrati »nihanje« povr{ja med aprilom in avgustom 1998, ki bi lahko bilo posledica postopnega in zato ~asovno nekoliko zamaknjenega popotresnega uravnavanja povr{ja. ^asovni zamik premikov v odvisnosti od potresa bi lahko bil tudi posledica sistemske napake pri obdelavi podatkov PSInSAR, kar pa je malo verjetno. Zaklju~ki Julijske Alpe se v primerjavi s svojim predgorjem nedvomno dvigajo oziroma je vertikalna komponenta vektorja premikanja obrnjena navzgor. Pojav je bil v preteklosti že nakazan. Relativna hitrost dviganja posameznih to~k znotraj Pokrova Julijskih Alp, dobljena z metodo PSInSAR, je nekoliko druga~na od predhodno ocenjenih in je ocenjena na 3,35 mm/leto. Ob bolj konzervativni oceni, ki upo{teva vse dvigajo~e se PS (povpre~na relativna hitrost vertikalne komponente dviga je ve~ja od 0,0 mm/ leto) na obmo~ju Pokrova Julijskih Alp, je povpre~na hitrost dviganja ocenjena na slab milimeter na leto. Ocenjene hitrosti moramo razumeti z resnim pridržkom, ker so bile pridobljene na podlagi statisti~ne obdelave podatkov in brez dejanske terenske ocene PS. Bolj neposredno uporabna se je metoda izkazala za identifikacijo koseizmi~nih premikov na povr{ju. Najbolj izrazito reakcijo povr{ja smo ugotovili v Bov{ki kotlini in sicer v povezavi z velikono~nim potresom 1998. Nadaljevanja raziskav bomo usmerili v analizo horizontalne komponente premikov in geolo{ko oceno kvalitete in pomena posameznih permanentnih sipalcev. Zahvala Pri~ujo~a {tudija je bila sofinancirana iz kohezijskih skladov Evropske komisije skozi program Interreg IIIB – Alpine Space, iz 108 Marko Komac & Milo{ Bavec Preglednica 2. Relativne vertikalne komponente premikov PS, ki ležijo v vzhodnem delu Bov{ke kotline (slika 8), glede na referen~no to~ko. Prvi stolpec podaja identifikator PS-a, drugi in tretji njegovo geografsko {irino in dolžino, stolpec z oznako “v” predstavlja izra~unano povpre~no relativno vertikalno hitrost PS in “Koherenca” kvaliteto interference. Zadnjih sedem stolpcev prikazuje relativne vertikalne premike (v mm) glede na referen~no to~ko. Zadnja vrstica podaja povpre~ja za posamezne stolpce. Table 2. Relative vertical displacement components of PS situated in the east part of Bovec basin (Fig. 8) according to reference point. First column is PS identification, second and third represent geographical latitude (N) and geographical longitude (E) respectively. Column “v” represents average relative vertical velocity component of PS, and column “Koherenca” represents coherence level of each PS. Last seven columns represent relative vertical displacements (in mm) according to reference point. Last row represents average values for all 21 PS in the Table 2. # Geog. {irina (S) Geog. dolžina (V) v Koherenca Premiki glede na referen~no to~ko (mm) 09. 01. 98 20. 03. 98 24. 04. 98 29. 05. 98 03. 07. 98 06. 08. 98 07. 08. 98 11. 09. 98 05H30 46,330465° 13,569659° -0,80 0,92 -1,12 -0,26 -0,30 -8,81 5,09 -0,79 -0,34 -0,08 05H31 46,330425° 13,569679° -0,73 0,90 -2,03 0,30 -0,76 -9,10 2,92 -0,87 -0,01 -1,78 05H34 46,330254° 13,569843° -0,65 0,89 0,99 -1,28 -2,14 -11,17 4,53 -1,65 -0,09 -1,59 05H2Z 46,330501° 13,569660° -0,47 0,88 0,63 -0,33 -1,19 -8,85 8,52 -1,74 -1,51 1,79 05H35 46,330221° 13,569818° -1,03 0,87 0,18 -1,13 -1,99 -9,49 6,20 1,45 -1,28 -1,17 05H37 46,330140° 13,569872° -0,79 0,86 1,89 -1,14 -2,24 -10,18 5,99 0,21 -2,05 -0,73 05A1J 46,336699° 13,568143° -0,43 0,86 0,39 1,86 -0,17 -10,95 10,88 2,29 -0,81 0,22 05DAP 46,336427° 13,562688° -0,35 0,86 -0,61 0,91 -0,64 -7,99 5,09 0,96 -0,59 -1,15 05H2Q 46,330772° 13,570047° -0,37 0,85 1,16 -1,81 -1,84 -10,11 7,48 -4,14 0,13 -0,97 056B9 46,337858° 13,583440° -0,15 0,84 0,57 2,06 0,15 -6,46 2,05 1,02 -1,77 -0,64 05A1H 46,336732° 13,568162° -0,36 0,82 -1,62 1,40 -0,71 -8,75 9,51 2,05 -0,41 1,08 059ZP 46,337298° 13,569501° -0,08 0,80 -3,76 1,71 -0,44 -8,12 -6,21 -0,28 1,55 0,98 05A16 46,337110° 13,568084° 0,11 0,80 -1,21 0,34 -2,18 -9,22 12,00 2,13 0,61 -1,30 05H2R 46,330736° 13,570042° -0,78 0,78 1,64 -1,61 -1,67 -9,77 5,82 -0,51 -0,01 -0,53 05H2Y 46,330536° 13,569670° -0,59 0,77 1,75 -1,13 2,28 -11,81 5,24 -3,71 -3,12 2,00 056AY 46,338160° 13,583134° -0,02 0,77 -1,46 2,13 1,08 -5,90 -0,08 3,95 -5,13 0,64 059ZQ 46,337265° 13,569482° -0,77 0,75 -2,52 2,83 -1,14 -8,72 -10,48 1,69 0,13 -0,02 056AR 46,338222° 13,583447° 0,12 0,75 2,64 0,90 -0,58 -7,84 1,92 0,25 -2,86 0,34 059ZM 46,337348° 13,569657° -0,42 0,74 -4,23 2,84 0,63 -8,26 -3,03 0,39 3,34 1,57 059ZL 46,337366° 13,569778° -0,33 0,74 -2,50 -0,82 -0,68 -10,64 -6,43 1,81 0,95 0,82 056B7 46,337892° 13,583458° 0,63 0,74 1,61 1,17 0,55 -7,76 1,23 -3,54 -1,46 0,35 Povpre~je (n = 21) -0,39 0,82 -0,36 0,43 -0,67 -9,04 3,25 0,05 -0,70 -0,01 Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo 109 lastnih sredstev Geolo{kega zavoda Slovenije, sredstev Agencije za raziskovalno dejavnost R Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor. Avtorja se zahvaljujeta sodelavcem, ki so kakor koli pomagali pri izdelavi analiz ali pa so s svojim znanjem in izku{-njami svetovali pri nastanku prispevka. Literatura Bajc, J., Aoudia, A., Sarao, A. & Suha-dolc, P. 2001: The 1998 Bovec–Krn mountain (Slovenia) earthquake sequence. – Geophys. Res. Lett., 28, 1839–1842. Bavec, M., Budkovi~, T. & Komac, M. 2005: Geohazard – geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja. Primer ob~-ine Bovec = Estimation of geohazard induced by mass movement processes. The Bovec municipality case study. – Geologija, 48/2, 303–310, Ljubljana. Bianchi, M. & Ferretti, A. 2006: Land deformation monitoring using satellite radar data processed with the Permanent Scatterers Technique (POLIMI PS Technique TM). Processing Report Slovenia, western area ERS descending dataset (Poro~ilo o izvedbi analiz – 06.008C). – Tele-Rile-vamento Europa, 30 p., Milano. Buser, S. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Tolmin in Videm, 1 : 100.000. – Zvezni geolo-{ki zavod, Beograd. Bürgmann, R., Hilley, G., Ferretti, A. & Novali, F. 2006: Resolving vertical tectonics in the San Francisco Bay Area from permanent scatterer InSAR and GPS analysis. – Geology, 34/3, 221–224. Carnec, C. & Delacourt, C. 2000: Three years of mining subsidence monitored by SAR in-terferometry, near Gradane, France. – Journal of Applied Geophysics, 43, 43–54. Colesanti, C., Ferretti, A., Prati, C. & Rocca, F. 2003a: Monitoring Landslides and Tectonic Motion with the Permanent Scatterers Technique. – Engineering Geology, 68, 3–14. Colesanti, C., Ferretti, A., Novali, F. , Prati, C., & Rocca, F. 2003b: SAR Monitoring of Progressive and Seasonal Ground Deformation Using the Permanent Scatterers Technique. – IEEE Transactions on Geoscientific Remote Sensing, 41, 1685–1700. Dixon, T.H. 1995: SAR interferometry and surface change detection (ed.). – Report of a Workshop Held in Boulder, Colorado : February 3–4, 1994, Universtity of Miami. (http://southport.jpl. nasa.gov/scienceapps/dixon/index.html, 2006) Dixon, H.T., Amelung, F. , Ferretti, A., No-vali, F. , Rocca, F. , Dokka, R., Sella, G., Kim, S.W., Wdowinski, S. & Whitman, D. 2006: Subsidence and flooding in New Orleans. – Nature, 441, 587–588. Ferretti, A., Bianchi, M., Prati, C. & Roc-ca, F. 2005: Higher-Order Permanent Scatterers Analysis. – EURASIP Journal on Applied Signal Processing, 20, 3231–3242. Ferretti, A. & Crespa, S. 2006: Advances in Differential SAR Interferometry: from DInSAR to PSInSARTM. – CSTARS “Height” Workshop October, 24th 2006, Miami, Florida. Ferretti, A., Prati, C. & Rocca, F. 2000: Nonlinear subsidence rate estimation using permanent scatterers in differential SAR in-terfe-rometry. – IEEE Trans. Geosci. Remote Sensing, 38/5, 2202–2212. Ferretti, A., Prati, C. & Rocca, F. 2001: Permanent Scatterers in SAR Interferometry. – IEEE Transactions On Geoscience And Remote Sensing 39/1, 8–20. Gams, I. & Ramov{, A. 1990: Julijske Alpe = Jullian Alps. – In: Javornik, M. (Ed.) Enciklopedija Slovenije, 4, Mladinska knjiga, 352–354, Ljubljana. Gosar, A., Stopar, R., Car, M. & Muccia-relli, M. 2001: The earthquake on 12 April, 1998 in Krn mountains (Slovenia): Ground motion amplification study using microtremorsand modelling based on geophysical data. – Journal Appl. Geophys., 47/2, 153–167. Grenerczy, G., Sella, G., Stein, S. & Keny-eres, A. 2005: Tectonic implications of the GPS velocity field in the northern Adriatic region. – Geophys. Res. Lett., 32, L16311, doi: 10.1029/20-05GL022947. Hilley, G.E., Bürgmann, R., Ferretti, A., Novali, F. & Rocca, F. 2004: Dynamic of slow-moving landslides from perma-nent scatterer analysis. – Science, 304/5679, 1952–1955. Jurkov{ek, B. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, lista Beljak in Ponteba, 1 : 100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Komac, M. 2005: Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas – primer ob~ine Bovec = Probabilistic model of slope mass movement susceptibility – a case study of Bovec municipality, Slovenia. – Geologija, 48/2, 311–340, Ljubljana. Komac, M. & Ribi~i~, M. 2006: Landslide susceptibility map of Slovenia at scale 1 : 250.000 = Karta verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji v merilu 1 : 250.000. – Geologija, 49/2, 295–309, Ljubljana. Massonnet, D., Rossi, M., Carmona, C., Adragna, F. , Peltzer, G., Feigl, K. & Raba-ute, T. 1993: The displacement field of the Landers earthquake mapped by radar interferometry. – Nature, 364, 138–142. Massonnet, D., Feigl, K.L., Rossi, M. & Adragna, F. 1994: Radar interferometric mapping of deformation in the year after the Landers earthquake. – Nature, 369, 227–230. Massonnet, D., Thatcher, W. & Vadon, H. 1996: Detection of post-seismic fault zone collapse following the Landers earthquake. – Nature, 382, 612–616. O{tir, K. 2000: Analiza vpliva združevanja radarskih interferogramov na natan~nost modelov vi{in in premikov zemeljskega povr{ja : doktorska disertacija. – Univerza v Ljubljani, 175 str., Ljubljana. O{tir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. – Založba ZRC, pp. 250, Ljubljana. O{tir, K. & Komac, M. 2007: PSInSAR and DInSAR methodology comparison and their applicability in the field of surface deformations – A case of NW Slovenia. – Geologija, 50/1 (v tisku), Ljubljana. Peltzer, G., Rosen, P.A., Rogez, F. & Hudnut, K. 1996: Postseismic rebound in fault stepo-vers caused by pore fluid flow. – Science, 273/52-79, 1202–1204. 110 Marko Komac & Milo{ Bavec Peltzer, G., Crampé, F. & King, G. 1999: Evidence of the nonlinear elasticity of the crust from Mw 7.6 Manyi (Tibet) earthquake. – Science, 286/5438, 272–276. Placer, L. 1998: Contribution to the macro-tectonic subdivision of the border region between southern Alps and External Dinarides. – Geologija, 41, 223–255. Poljak, M., Živ~i}, M. & Zupan~i~, P. 2000: The seismotectonic charcteristics of Slovenia. – Pure Applied Geophysics, 157, 27–55. Rižnar, I., Koler, B. & Bavec, M. 2005: Identifikacija potencialno aktivnih struktur vzdolž reke Save na podlagi topografskih podatkov in podatkov nivelmanskega vlaka. – Geologija 48/1, 107–116, Ljubljana. Rižnar, I., Koler, B. & Bavec, M. 2007: Re-centna aktivnost regionalnih geolo{kih struktur v zahodni Sloveniji. – Geologija, 50/1, 111–120, Ljubljana. Vasco, D.W. & Ferretti, A. 2005: On the use of quasi-static deformation to understand reservoir fluid flow. – Geophysics, 70/4, O13–O27. Weber, J., Vrabec, M., Stopar, B., Pavlov-~i~ Pre{eren, P. & Dixon, T. 2006: The PIVO-2003 experiment: a GPS study of Istria peninsula and Adria microplate motion, and active tectonics in Slovenia. – V: Pinter, N., Gre-nerczy, G., Weber, J., Stein, S., Medak, D. (eds): The Adria microplate: GPS geodesy, tectonics and hazards. NATO Science Series, I V, Earth and Environmental Sciences, 61, 305–320, Springer. Vidrih, R. 2006: Geolo{ki vidiki potresa 12. aprila 1998 v zgornjem Poso~ju : doktorska disertacija = Geological aspects of the earthquake on 12 April 1998 in upper So~a valley : Ph. D. thesis. – NTF Univerza v Ljubljani, 432 str., Ljubljana. Zupan~i~, P. , Ceci}, I., Gosar, A., Placer, L., Poljak, M. & Živ~i}, M. 2001: The earthquake of 12 April 1998 in the Krn Mountains (Upper So~a valley, Slovenia) and its seismo-tectonic characteristics. – Geologija, 44/1, 169– 192. Živ~i}, M. 2006: Katalog potresov. – Urad za seizmologijo in geologijo, ARSO. Neobjavljeno.