Listek.
447
-j- Ljudevit pl. Vukotinovid. — Še meseca sušca so pokopali Hrvatje v Zagrebu slavnega Ilirca Ljudevita pl. Vukotinoviča. Pokojnik, porojen v Zagrebu dne" 13. prosinca 1813. leta, bil je po dovršenih pravniških naukih beležnik županijski, čuvar narodnega muzeja in potem veliki župan križevaški. Vukotinovid je v ilirski dobi mnogo deloval ter budil narodno zavest s pesmijo in prozo. Pisal je marljivo v Gajevo »Danico«, Vrazovo »Kolo« in pozneje v »Neven«. A sam je uredoval od leta 1859.—1862.' »Leptir« in pesmi »Trnule«. Bavil se je tudi z bilinstvom ter je napisal med drugimi: »Priroda i smrt«, »O promjenljivosti bilina i postanju novih vrsti«, »O descendenciji i rodoslovju bilina«, a z akademikom Schlosserjem krasno delo »Flora Croatica*, Znan stveni njegovi spisi so večinoma tiskani v »Radu« jugoslovanske akademije, kateri je bil  pokojnik od leta   1867.  pravi član.
Med drugimi je napisal in izdal povesti: »Stitonoša«, »Novi vojvoda«, »Pripo-viedke« dva zvezka; drami »Golub« in »Zadnji kip« ; pesmi »Ruže i trnje«. —¦ Pisal je tudi v »Gospodarski list« ; sploh je bil zelrt delaven, dokler ni stopil popolnoma v politiški tabor in je tako" prestal delovati na književnem polji. — Vukotinovič je umrl dne" 17.  sušca v Zagrebu                                                                                                       —o.
f Dr. Gjuro Pilar. Dne" 19. velikega travna je umrl v Zagrebu dr. Gjuro Pilar, vseučiliški profesor in član jugoslovanske akademije. Porojen leta 1846. v Brodu, dovršil je svoje študije v Bruselji in Parizu, leta 1870. pa prišel v Zagreb, kjer so ga imenovali za pristava narodnega muzeja. Ondu je uredil geološke in mineraloške zbirke, bil leta 1874 imenovan za ravnatelja geološkemu oddelku narodnega muzeja, leta 1875. Pa za rednega profesorja geologije in mineralogije na zagrebškem vseučilišči. Pilar je bil izvrsten učitelj  in  svetovno izobražen učenjak,   čegar ime slovi daleč izven domovine.
Prenos posmrtnih ostankov grofa Janka Draškoviča. Predno izpregovorimo o krasni spominski slavnosti, katero je minulega meseca praznoval ndrod hrvaški, bodo naj navedeni najvažnejši življenjepisni podatki o plemenitem Ilirci, vzglednem rodoljubu grofu Janku Draškoviči. Porojen je bil dne* 20. vinotoka 1770. leta v Zagrebu, dovršil prve nauke v rodnem mestu, vseučiliške študije pa na Dunaji. Po tedanjem običaji hrvaških plemičev je stopil v cesarsko vojsko in se kot kavalerijski častnik udeležil obleganja belgrajske trdnjave leta 1789. Služil je v vojski osemnajst let, bil imenovan za komornika in majorja, potem pa je ostavil vojaško službo, ker si je po nesreči zlomil nogo. Udeleživši se še hrvaškega vstanka leta 1809., napotil se je v Pariz, kjer je mnogo občeval s knezom Sorkovičem, Hrvatom iz Dubrovnika, in srbskim rodoljubom Savo Tekelijem. Leta 1832., torej v 62. letu dobe svoje, vrnil se je v Zagreb, in takrat se je pričelo njega neumorno delovanje za blaginjo naroda hrvaškega, njega jedinost, emancipacijo in napredovanje na podlagi ndrodnega jezika. Duhovit pisatelj, pesnik in voditelj mladih »Ilircev«, ustanovil je leta 1838. »Ilirsko čitalnico« v Zagrebu, osnoval v nji leta 1840 narodno gledališče, leta 1841. ustanovil gospodarsko društvo in nrirodni muzej, leta 1842. pa »Matico Ilirsko«, ki se je leta 1874. izpremenila v »Matico Hrvaško«. Potujočega v Gleichenberg, dohitela je že šestinosemdesetletnega moža nagla smrt v Radgoni dne" 14. rže"nega cve*ta 1856. leta. Umrl je v rodbini Schraflovi in bil položen  v rodbinsko rakev  te rodbine, kjer je počival nad  37 let.  —
Prenos posmrtnih ostankov grofa Janka Draškoviča, kakor ga je sklenila »Matica Hrvaška« na svojem lanskem občem zboru, zvršil se je tako sijajno, da Zagreb že dolgo ni videl tolikega sijaja. Truplo se je izkopalo dne" 12. m. m. in potem prepeljalo v Zagreb, kjer se je dne" 14. m. rn izprevoda na Mirogoj udeležilo vse, kar je sploh odličnega v Zagrebu; zastopan pa je bil tudi naš ndrod po odposlanstvih »Matice Slovenske«,    »Družbe   sv.  Cirila   in   Metoda«,   celjske   čitalnice,   ljubljanskega   in   celjskega