REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
46. IZREDNA SEJA
(25. in 29. oktober 2013)

1 S 1	i s I
% % / £ i
Vv -<//
"^«ntunca»**
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 46. izredna seja (25. in 29. oktober 2013) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
DZ/VI/37. izredna seja
DNEVNI RED 46. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE (ZDavNepr), EPA 1543-VI OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2M), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1385-VI
3
DZ/VI/37. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................6
1. točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE (ZDavNepr), EPA 1543-VI OBRAVNAVA PO NUJNEM
POSTOPKU..................................................................................................................................6
JOŽE TANKO...............................................................................................................................6
MATJAŽ HAN...............................................................................................................................7
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.............................................................................7
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2M), DRUGA OBRAVNAVA,
EPA 1385-VI..................................................................................................................................7
MAG. MATEJA VRANIČAR.........................................................................................................8
MAG. MATEJA VRANIČAR.........................................................................................................8
BOJAN STARMAN.......................................................................................................................8
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.............................................................................................................9
SONJA RAMŠAK.........................................................................................................................9
MAG. MARKO POGAČNIK..........................................................................................................9
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................10
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................10
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................10
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................11
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................11
MAG. MATEJA VRANIČAR.......................................................................................................12
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................13
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................14
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................14
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................14
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................14
ALEKSANDRA OSTERMAN......................................................................................................15
JOŽE TANKO.............................................................................................................................15
ALEKSANDRA OSTERMAN......................................................................................................15
MAG. IVAN VOGRIN..................................................................................................................15
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................16
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................17
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................17
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................17
MAG. MATEJA VRANIČAR.......................................................................................................17
MAG. BRANKO GRIMS.............................................................................................................18
EVA IRGL....................................................................................................................................18
EVA IRGL....................................................................................................................................19
EVA IRGL....................................................................................................................................19
JOŽE TANKO.............................................................................................................................19
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................19
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................20
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................20
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................20
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................20
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................20
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................20
JOŽE TANKO ............................................................................................................................. 21
4
DZ/VI/37. izredna seja
JOŽE TANKO.............................................................................................................................22
JOŽE TANKO.............................................................................................................................22
JOŽE TANKO.............................................................................................................................22
JOŽE TANKO.............................................................................................................................22
MAG. MATEJA VRANIČAR.......................................................................................................22
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................23
MAG. MATEJA VRANIČAR.......................................................................................................23
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................23
JOŽE TANKO.............................................................................................................................24
JOŽE TANKO.............................................................................................................................24
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................24
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................25
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................25
MAG. BRANKO GRIMS.............................................................................................................25
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................26
ANDREJ ČUŠ.............................................................................................................................26
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................26
FRANC BREZNIK.......................................................................................................................26
JOŽE TANKO.............................................................................................................................27
5
DZ/VI/37. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
46. izredna seja
25. in 29. oktober 2013
Predsedujoči: Janko Veber........................................................predsednik Državnega zbora
Seja se je začela 25. oktobra 2013 ob 9.30.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 46. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanka in poslanca: gospa Iva Dimic, gospod Štefan Tisel in gospod Roberto Battelli. Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 46. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 24. oktobra 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje o dnevnem redu. Pred tem vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti nihče.
(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 46. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 69. seji 23. oktobra 2013 sklenil, da se Predlog zakona o davku na nepremičnine (EPA 1543-VI), ki ga je zboru v obravnavo predložila Vlada, obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija.
Besedo za predstavitev stališča dajem predstavniku vlagateljev zahteve gospodu Jožetu Tanku.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi!
Vlada Alenke Bratušek je nenasitna. Prihaja izključno z dvigi davkov in dajatev, z zniževanjem olajšav družinam in z zmanjševanjem transferjev, uvaja nove davke ter druga bremena, in tak je tudi davek na nepremičnine. Državljani razumejo in razumemo, da je treba v težkih trenutkih zategniti pas. To počne več ali manj vsak od nas, ko se znajde v težavah. Takrat naredimo inventuro, ločimo bistveno od nebistvenega, črtamo tisto, česar ne moremo financirati. Če ni pogojev za razkošje, si ga ne privoščimo. Ta vlada tega ni naredila. Ni izpeljala nobene racionalizacije, nobenega črtanja nepotrebnih stroškov, ni posegla v nobene privilegije. Nasprotno, celo tam, kjer to ni potrebno, na primer pri nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke, ste zagotovili nadstandardno rešitev, ugodnejšo, kot jo predpisuje zakon. Neto proračunski strošek zaščite za neetična, klientelistična in tudi nezakonita ravnanja lastnikov, članov uprav, nadzornikov, privilegiranih vlagateljev in privilegiranih kreditojemalcev v teh dveh bankah bo po podatkih Vlade in Banke Slovenije znašal najmanj 400 milijonov evrov. To je toliko, kot so predvideni bruto učinki zakona o davku na nepremičnine.
Ali je potrebno, da zaradi takih dejanj elitnih posameznikov bremenite vse državljane in gospodarstvo? Ni potrebno, ni smiselno in tudi ni pravično. Zakaj bi kazen za lumparije v teh dveh bankah porazdelili na vse? Še najbolj boste obremenili tiste, ki ste jim vseskozi prikrivali dejanske razmere in jim nakladali pravljice o dobri kondiciji teh dveh bank in tudi vseh ostalih bank - še letos, v teh mesecih. Niste sposobni realizirati določb zakona o zaplembi premoženja nezakonitega izvora in odvzeti tistim, ki so veliko večino svojega premoženja nakradli. Če bi samo nekaj tega vsako leto zaplenili, bodisi v nepremičninah bodisi v denarju, tega davka na nepremičnine ne
6
DZ/VI/37. izredna seja
bi potrebovali. Rešitev, da se boste tistim siromakom, ki tega davka ne bodo zmogli plačati, usedli na njihovo premoženje, na njihove nepremičnine, je cinizem brez primere.
Tistim, ki so pokradli naše premoženje, sta Vlada in koalicija zagotovili popolno zaščito. V zadnjem mesecu smo to doživeli kar dvakrat, ker niste podprli naših predlogov za objave podatkov o nepravilnostih v obeh tajkunskih bankah. Tistim, ki zaradi težkih razmer ne bodo zmogli plačati davka na nepremičnine ali pa so zaradi stečaja ali drugih okoliščin prejemniki varstvenega dodatka, pa boste nacionalizirali še tisto malo, kar so si pristradali. Če bo ta predlog zakona o davku na nepremičnine realiziran, bo v zadnjih 6 mesecih, odkar imamo vlado Alenke Bratušek, vsak državljan obremenjen s približno 500 evri dodatnega bremena - približno z višino minimalne plače. Toliko znašajo učinki povečanih davkov in drugih dajatev, znižanje socialnih transferjev, poslabšanje dohodninskih olajšav itd. S tem zakonom so zaradi nepravilnosti in nepravičnosti nezadovoljni vsi: zbornice - obrtna, gospodarska, kmetijska -, sindikati, občine, več ali manj vsi državljani in tudi velik del politike. Vseh teh je strah jutrišnjega dne.
Spoštovani predsednik, predlagam, da pred odločanjem o tej zahtevi odredite 20 minut odmora za posvet v poslanski skupini.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Imamo proceduralni predlog, da pred odločanjem dodelim 20-minutni odmor.
Gospod Han, izvolite, proceduralni
predlog.
MATJAŽ HAN (PS SD): Sicer akceptiram predlog gospoda Jožeta Tanka, vendar bi ga vljudno prosil, da si zaradi obiska IMF, ki je ta trenutek v hiši in nas čaka v sosednji dvorani, in če želimo biti verodostojni in se z njimi pogovarjati o ključnih zadevah, mogoče, da se boste lažje dogovorili, vzamete malo več pavze, da med tem časom lahko nekateri razpravljamo z gospodi v IMF, da vzamemo 45 minut pavze, da opravimo, dokončamo razgovor z gospodi, ki čakajo v sosednji dvorani. Razumem vašo skrb, vaš pogled, ampak zaradi ljudi, ki so prišli iz Evrope poslušat, kaj v Sloveniji delamo, je prav, da vsaj dokončamo pogovor, ki smo ga začeli ob
9.	uri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glede na proceduralni predlog gospoda Tanka, da pred odločanjem potrebujejo 20-minutni odmor, in ker o tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu, je ta trenutek nastopil s tem predlogom, zato sejo prekinjam. Ker bomo ob
10.	uri začeli že z redno sejo, bomo nadaljevali s to sejo v torek, 10 minut po zaključku glasovanj pri tej redni seji. Hvala.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. OKTOBRA 2013 OB 9.43 IN SE JE
NADALJEVALA 29. OKTOBRA 2013 OB 17. 34.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 46. izredne seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Romana Tomc, gospa Iva Dimic, gospa Janja Napast, gospa Alenka Jeraj, gospa Ljudmila Novak, gospod Rihard Braniselj, gospod Zvonko Černač, gospod Jožef Horvat, dr. Vinko Gorenak in gospod Dragutin Mate. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o davku na nepremičnine obravnava po nujnem postopku.
V petek, 25. oktobra 2013, sem to točko dnevnega reda na zahtevo Jožeta Tanka, vodje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, pred odločanjem prekinil, in sicer zaradi posvetovanja v Poslanski skupini SDS. Pri tem sem, spoštovani, spregledal razlago drugega odstavka 73. člena Poslovnika, ki jo je Komisija za poslovnik sprejela 20. 9. 2002. V skladu s to razlago predsedujoči seje zbora na podlagi zahteve vodje poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini pred odločanjem ne more prekiniti, če gre za sprejemanje odločitev v zvezi z zahtevo skupine poslancev iz desetega odstavka 21. člena Poslovnika. Glede na navedeno gospod Jože Tanko, vodja Poslanske skupine SDS, zato tudi ne more predstaviti stališča poslanske skupine.
Zato prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o davku na nepremičnine se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 27.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
7
DZ/VI/37. izredna seja
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje!
V svoji predstavitvi bi se rada dotaknila predvsem razlik, ki jih predlog zakona za drugo obravnavo vsebuje glede na predlog zakona za prvo obravnavo. Rada bi poudarila predvsem tri vsebinske spremembe. Z dopolnjenim drugim členom novele se po vsebini izenačuje davčna obravnava odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila kot nova pravica določena z Zakonom o delovnih razmerjih, z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Določeno je, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Pri tem se upošteva maksimalna višina odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar maksimalno ne sme preseči treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Poleg tega zakon določa tudi pravilo proti izogibanju veriženja teh pogodb zaradi ugodnejše davčne obravnave odpravnin, in sicer se določa, da je pri istem delodajalcu neobdavčena le prvo izplačana odpravnina, vse naslednje pa so obdavčene. Enaka ureditev je predlagana tudi za odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Prav tako je podobno, kot velja za odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, določeno, da je odpravnina med povezanimi osebami obdavčena.
Druga dopolnitev zadeva 6. člen predloga zakona, s katerim se odpravlja posebna olajšava, ki se priznava rezidentu po dopolnjenem 65. letu starosti kot zmanjšanje letne davčne osnove. Z dopolnitvijo 9. in 10. člena novele se pri določbah, ki določajo spremembo pri usklajevanju olajšav ter letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine, in sicer se usklajevanje spreminja iz avtomatskega v ad hoc - v tem delu se določa kriterij, na podlagi katerega nastopi obveznost za uskladitev. Na tej podlagi je določeno, kdaj se opravi obvezna uskladitev, in sicer takrat, ko letna stopnja inflacije preseže 3 %. Tem spremembam sledi tudi dopolnitev končne določbe 14. člena, da dosežemo notranjo uskladitev zakona.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospa Vraničar, samo trenutek.
Kolegice in kolegi, prosim vas, če prisluhnete predstavitvi zakona.
Oprostite, lahko nadaljujete.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani poslanke in poslanci, glede na predstavljene dopolnitve predloga novele Zakona o dohodnini ugotavljam, da so bili s sprejetimi spremembami v pretežni meri upoštevani predlogi socialnih partnerjev, tako pri davčni obravnavi odpravnin zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot tudi pri spremembi in usklajevanju olajšav in davčnih osnov iz lestvice za odmero dohodnine z določitvijo kriterija, kdaj je uskladitev obvezno potrebno izvesti. Upoštevajoč vse navedeno predlagam, da predlog novele Zakona o dohodnini podprete tako v drugi obravnavi kot tudi v tretji obravnavi, če bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, da se tretja obravnava opravi že na tej seji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Besedo za predstavitev poročila odbora dajem predsedniku odbora gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Še enkrat lep pozdrav vsem!
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 68. nujni seji 16. 10. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je v svojem mnenju podala konkretne pripombe k posameznim členom predloga zakona, in sicer k 9., 10., 12. in 14. členu. Člani odbora so bili seznanjeni z naslednjim gradivom: dopis Društva za družini naklonjeno družbo z dne 16. 10. 2013, dopis Zveze svobodnih sindikatov z dne 16. 10. 2013 ter gradivo Ministrstva za finance - izračun aktivne ukinitve indeksacije z dne 16. 10. 2013. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije, Poslanska skupina SDS k 2., 9. in 10. členu, Poslanska skupina Nove Slovenije k 9. členu ter Poslanska skupina SLS k 1. in 9. členu. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta ter predstavniki Civilne iniciative Apače, Društva za družini naklonjeno družbo ter Civilne iniciative za družino in pravice otrok.
V razpravi je stališče glede predloga zakona predstavil tudi predstavnik Državnega sveta, ki je povedal, da Državni svet predlog podpira. Člani odbora iz vrst opozicijskih poslanskih skupin so opozorili na začasno ukinitev avtomatskega usklajevanja zneskov olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, kar v realnem življenju pomeni manj sredstev za vsakega davkoplačevalca. Zavzeli so se tudi za rešitev problematike dnevnih
8
DZ/VI/37. izredna seja
delovnih migrantov v tujino, ki so sicer rezidenti Slovenije. Predstavnica Vlade je povedala, da gre za začasno ukinitev avtomatskega usklajevanja zneskov olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Predlagana je bila tudi rešitev, da se koeficient mora določiti, če bi letna inflacija presegla 3 %. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje k predlogu zakona in sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 2., 6., 9., 10. in 14. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje in na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnilnega predloga zakona, v katerega so vključeni tudi sprejeti amandmaji. Državnemu zboru predlagamo, da tak predlog tudi potrdi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ker je Državni zbor na 17. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna, zato prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 2. člen in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
V Zakonu o dohodnini so opredeljene tri rešitve, o katerih bi v tem trenutku rad dal splošno pojasnilo. Prva se nanaša na pogodbo o zaposlitvi. Druga rešitev se nanaša na to, da se ukinja usklajevanje davčne lestvice, in ni več usklajevanja olajšav, predvsem za otroke. In tretja je ta, da se ukinja olajšavo za delavce, ki delajo preko meje. V Slovenski demokratski stranki se z navedenimi rešitvami ne moremo strinjati, predvsem s tistimi, ki slabijo dohodkovni položaj Slovenk in Slovencev. Tukaj mislim predvsem na potrebno usklajevanje z življenjskimi stroški. Usklajevanje z življenjskimi stroški je za tak zakon nujno potrebno. Moramo ga zadržati v tem zakonu in ne spreminjati oziroma dopolnjevati Zakona o izvrševanju proračuna s tem, da naj bi se to urejevalo tam glede na trenutno politiko vlade. Usklajevanje je preprečeno za naslednji dve leti, kar zmanjšuje dohodek prebivalstva, in sicer, kot je bilo v eni izmed izdaj predloga tega zakona, da tako rečem, objavljeno s strani vlade, za 20 evrov pri tistih, ki imajo najnižje dohodke, zajamčene plače, ter do 320, 330 evrov za 4-članske družine z dvema povprečnima plačama. To osnovno izhodišče, ki ga želim tukaj poudariti, je dejansko nesprejemljivo - dejansko zvišanje davkov, in sicer davka na dodano vrednost, dohodnine, uvajanje višje cene za vinjete,
povečevanje trošarin, uvajanje novih davkov na pijače. Enostavno v državi prihajamo do situacije, ki spravlja ljudi v bes in obup ter v vedno večje siromaštvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 9. člen in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Želi kdo razpravljati o 9. členu? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Kar na začetku moram reči, da bom amandma podprla. Mislim, da je s predlaganimi zakonskimi rešitvami ukinjanje olajšav in neusklajevanje s cenami življenjskih potrebščin - odprava indeksacije - izredno krivično in ruši pravično, socialno državo. Polne besede koalicije vsak dan poslušamo v tej dvorani, ko govorite o tem, da ste za socialno in pravično državo, s tem zakonom pa dejansko prizadenete najbolj šibke državljanke in državljane. Ravno zaradi tega absolutno podpiram predlog Slovenske demokratske stranke in mislim, da bodo državljanke in državljani končno spoznali, kdo je tisti, ki podpira socialno in pravično državo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Kolegice in kolegi!
Osebno bom ta predlog amandmaja vsekakor podprl, kajti ocenjujem, da bomo v primeru, da ta amandma ne bo podprt, prišli do nekega novega skritega davka, ki nam ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, in da bo to vsekakor kar precejšen udarec za vse tiste, ki v Sloveniji pošteno delajo, in da bo to nova obremenitev, ki bo nastala s prihodom te vlade. Navajam, da smo pod taktirko te vlade že prišli do uveljavitve obremenitev tako s strani davkoplačevalcev kot s strani gospodarstva, in da v primeru, da ta amandma ne bo podprt, lahko pričakujemo bistveno znižanje potrošnje v Sloveniji, kajti to bo direktna bremenitev na življenjski standard. Predvsem je pa zaskrbljujoče, da vlada Alenke Bratušek na nek način z ukrepi in z davčnimi obremenitvami bremeni predvsem velike družine, socialno šibke, upokojence in invalide.
Če bi samo naredili korak nazaj - pod taktirko vlade Alenke Bratušek in pod koalicijo Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, DeSUS in Državljanske liste bomo prišli do povišanja davka na nepremičnine, smo prišli do povišanja davka na dodano vrednost, zgornja in
9
DZ/VI/37. izredna seja
spodnja stopnja. Zaskrbljujoče pri spodnji stopnji je, da je ena izmed najvišjih v Evropski uniji in da so to sigurno tisti najbolj asocialni davki. Če pri tem dodamo še davek na srečke, zvišanje RTV naročnine, višjo ceno vinjet, in po vsej verjetnosti bo koalicija tudi zavrnila naš amandma in potrdila ta zakon, lahko na hitro pridemo do izračuna, da bo verjetno vlada Alenke Bratušek povprečni slovenski družini v naslednjem letu vzela eno povprečno plačo. Ko sešteješ vse te davke - sedaj vidim, da ....
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Mag. Pogačnik, oprostite, ker vas prekinjam, ampak ta amandma govori o usklajevanju davčnih olajšav, in vas prosim, da se osredotočite na amandma.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, in to
je ta posledica tega! V primeru, da bo ta amandma zavrnjen, da ne bo prišlo do usklajevanja z življenjskimi stroški, bo verjetno povprečna slovenska družina obremenjena s približno 360 evri novega davka, ki ga bo plačala iz tega naslova. Če seštejemo vse te davke, ki so bili že prej omenjeni, pridemo do tega, da bo povprečna družina plačala tisoč evrov letno več. Vinjeta, davek na dodano vrednost, nepremičnine - ko se to vse skupaj sešteje, sigurno pridemo na številko med 800 in tisoč evrov. Če ta naš amandma ne bo uveljavljen, bo prišlo do enostranskega posega v minimalno plačo. Minimalna plača na sami listi se ne bo poznala, ampak ko bo račun izstavil še Durs in dohodnina in vse skupaj, bo na letnem nivoju minimalna plača manjša za 20 evrov. To je potrdila tudi državna sekretarka. Zaskrbljujoče je, da se bo v primeru, da bo ta zakon uveljavljen - in še enkrat bi apeliral na vse poslanke in poslance, da naš amandma podprejo -, plačevanje dohodnine, procentualno gledano, na tisto, kar plačujejo danes, in tisto, kar bodo morali ... / oglašanje iz dvorane/ Predsednik, naprošam za malo ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ker sem tudi sam opazil, da je nastal nemir v dvorani, vas res prosim, da prisluhnete razpravi mag. Pogačnika.
Izvolite, imate besedo.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Verjamem, da je za koalicijo mučna tema, ko se pogovarjamo o dodatnih bremenitvah davkoplačevalcev, ampak kljub temu naprošam, da poskušate razumeti tudi naše argumente, ponovno premislite in poskusite tudi kakšen naš amandma potrditi. Procentualno gledano bo verjetno največja razlika med tem, kar se plačuje danes, in tistim, kar se bo plačevalo po novo sprejetem zakonu, in bo šlo v to smer, da bodo družine z več otroki bolj procentualno obremenjene kot tiste brez oziroma z enim. To pomeni, da se hipoteza, ki smo jo razvili, da vlada Alenke Bratušek obremenjuje predvsem tiste z večjimi družinami, socialno šibke, upokojence in invalide, potrjuje.
Zaskrbljujoče je predvsem tudi to, da gre za enostranski poseg v minimalno plačo, kljub temu, da predsednica Vlade temu nasprotuje oziroma to zanika. Mislim, da so številke zelo jasne, da bo tisti, ki zasluži minimalno plačo in ki ima samo osnovne olajšave, letno izgubil 20 evrov. Verjetno se pa potem postavlja novo vprašanje, ali so realni prihodki, ki jih ta davek predvideva tudi v proračunu - ali so to realni ali ne, glede na to, da gre po zadnjih podatkih Slovenija ob bok Grčiji in Cipru, ob bok Cipru glede na napovedi o največjem padcu bruto domačega proizvoda, in ob bok Grčiji v zvezi z naraščanjem števila brezposelnih. Še enkrat bi poudaril, da dajte premisliti. Mislim, da je amandma, ki ga predlaga Slovenska demokratska stranka, življenjski in realen, kajti z novimi obremenitvami davkoplačevalcev in posledično tudi z zmanjšanjem kupne moči vsekakor ne moremo rešiti gospodarske krize. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Dohodnina je osebni davek. Plačuje ga sleherni v tej državi glede na specifike njegove prihodkovne strani oziroma glede na to, koliko zasluži oziroma prejema prejemkov. Nekateri zaradi svoje neaktivne vloge, recimo upokojenci, niso dolžni dajati dohodninskih napovedi, vendar dohodnina v glavnem prizadene vse, zlasti pa prizadene aktivno prebivalstvo, tisto, ki ustvarja. Ta amandma, ki smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki, namerava oziroma predlaga odpravo neusklajevanja olajšav, tako splošnih davčnih olajšav kot olajšav za vzdrževane družinske člane, z inflacijo. Doslej je veljalo pravilo, da se olajšave vsako leto avtomatsko usklajujejo z rastjo cen življenjskih stroškov, kar pomeni, da se davčne olajšave dohodninskim zavezancem zvišujejo toliko, kolikor so se povišali življenjski stroški. S tem se davčnim zavezancem veča davčna olajšava. Posledično se zmanjšuje davek, kar pomeni, da se povečuje neto prejemek.
Če bo uveljavljena ta rešitev, ki jo je predlagala Vlada, in če bo amandma Slovenske demokratske stranke zavrnjen, bodo praktično vsi davčni zavezanci prihodnje leto plačevali več davka, kot bi ga plačevali, če te rešitve ne bi bilo. To je še en ukrep te vlade, ki dviguje davke v tej državi, in to izjemno neselektivno - ne spušča nikogar, tudi socialno najbolj šibkih oziroma tistih z minimalno plačo ne. Še zdaj se spomnim očitkov sedanje koalicije prejšnji vladi, ki je predlagala Zakon za uravnoteženje javnih financ, kjer pa smo bili selektivni. Niti z enim ukrepom v tem zakonu nismo prizadeli socialno najšibkejših. Niti z enim. Res pa je, da sta bila v glavnem izpostavljena višji sloj ter tudi srednji dohodkovni sloj. Ta ukrep prizadene vse, ki so davčni zavezanci, tudi tiste najšibkejše. Prizadene jih različno, kolikor uveljavljajo raznih
10
DZ/VI/37. izredna seja
davčnih olajšav, tako da je nemogoče povedati za vsakega posameznika, če si sam ne izračuna, koliko ga bo to prizadelo. Vendar nam je Vlada pomagala. Vlada je v prvotnem tekstu zapisala, da bo družina, povprečna družina -dva starša s povprečnimi plačami, ki imata dva vzdrževana družinska člana - plačala približno 330 evrov več dohodnine na leto kot doslej, kot če tega ne bi bilo.
Mislim, da je na tem mestu treba poudariti napačno politiko Vlade, ko zvišuje davke. Menim in se strinjam, da je treba uravnotežiti javne finance, da je treba zmanjšati primanjkljaj te države na 0, ne samo pod 3 % bruto domačega proizvoda, vendar se razlikujemo v tem, na kakšen način. Ne samo zdaj, ko smo v opoziciji, temveč tudi, ko smo bili na oblasti, smo predlagali, da se bistveno bolj poseže tudi v stroške funkcioniranja države, na odhodkovno raven. Predlagali smo racionalizacijo v najširšem smislu te besede, vendar ne tako racionalizacijo, da dela 5 ljudi po novem enako kot je prej delalo 10 ljudi, ampak da se tudi opravila krčijo in režejo, da ni potrebno ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Vizjak, dovolite mi, da vas spomnim, da smo o tem zakonu splošno razpravo že opravili, in vas prosim, da se osredotočite na 9. člen in amandma k 9. členu, ki govori o olajšavah. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani predsednik Državnega zbora!
Amandma k 9. členu govori o usklajevanju olajšav z inflacijo, kar posledično pomeni višji davek, in jaz govorim, da je ta pot napačna. Želim to razložiti. Če vi na pol poslušate in tega niste razumeli, me prosim vsaj ne prekinjati pri moji obrazložitvi. Časa ima poslanska skupina dovolj, da obrazloži svoje stališče, in prav to delam.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Vizjak, ne gre za to, ali razumem, ampak sem vas samo opozoril, da smo splošno razpravo o zakonu in o davčnih posledicah že opravili. Trenutno pa je v razpravi 9. člen in amandma k 9. členu, in poslovnik jasno določa, da lahko govorite o vsebini amandmaja in 9. člena. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Mislim, predsednik, da je nedopustno, da mi kratite čas, kajti to, kar vi govorite, gre v čas Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Sem vas štopal, porabili ste približno 30 sekund našega časa, zato prosim, da nam zato tudi podaljšate. Tudi moj čas je zdaj na nek način osredotočenje na vašo intervencijo. Eno minuto? Dobro, hvala lepa. Imamo eno minuto več.
Spoštovani! Menim, da je pot, s katero vladajoča koalicija veča davke, in ta amandma je pot k temu - zaradi tega amandmaja Slovenske demokratske stranke, če ne bo
sprejet, bodo ljudje v tej državi plačevali več davka, kot bi ga plačevali, če te rešitve Vlada ne bi predlagala. Mislim, da je to, še enkrat, napačna pot, da je treba iti k uravnoteženju javnih financ po drugi poti - k obvladovanju stroškov, ne pa k večanju davkov, kar med drugim govori tudi ta amandma, spoštovani predsednik, in tudi amandma k naslednjemu členu. Bom takrat vse ponovil, ker vidim, da je treba, ker si očitno ne zapomnite. Ta člen je zgolj en ukrep, s katerim je ta vlada prizadela vso populacijo in verjetno ga bodo zaradi nizkega dohodkovnega položaja najbolj čutili najšibkejši, tisti z najnižjimi dohodki, ki pa aktivno delajo. Delajo, verjetno kolikor v najboljši veri morejo, dobijo za to minimalno plačo, in bodo plačevali zdaj več dohodnine, kot bi jo plačevali, če te rešitve Vlada ne bi predlagala.
To je prvi ukrep, ki je prizadel to skupino ljudi. Drugi ukrep, ki je prizadel isto skupino ljudi, ste že sprejeli. To je dvig DDV. Ti ljudje, ki zaslužijo malo - pa ne samo ti, ki delajo in zaslužijo malo, ampak tudi tisti, ki prejemajo razne transferje in pokojnine, so bili najbolj prizadeti z dvigom DDV, saj gre največji delež njihovih prejemkov za ta povečan davek na dodano vrednost, kajti oni praktično vse, kar dobijo, porabijo, in vse, kar porabijo, porabijo za osnovne življenjske potrebščine, in vsem tem se je davek tako ali drugače dvignil. Ta amandma in ta člen sta poleg DDV drugi udarec na to isto skupino ljudi.
Tretji udarec, ki ga pripravljate na to isto skupino ljudi, najšibkejših, je Zakon o izvrševanju proračuna, s katerim odpravljate usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev za prihodnji dve leti. Državno sekretarko sprašujem, ali ste že sešteli vse učinke raznih ukrepov na neke reprezentativne skupine posameznikov oziroma družin, recimo tudi podražitev dijaških vozovnic, podražitev vinjet itd. Spoštovani predsednik, vi se lahko nasmihate, ampak vsi ti ukrepi zadevajo določene skupine ljudi, ki niso dohodkovno močnejši v času krize, ampak so dohodkovno šibkejši v času krize. Na eni strani dodatno obremenjujete ljudi v trenutku, ko so tudi ob dohodek zaradi krize, ker je manj služb, in v teh službah, ki so ostale, so nižje plače, kot so bile. Primež in negativni učinki na to skupino ljudi so čedalje večji.
Res bi rad izvedel nek seštevek, koliko so vsi ti ukrepi, ki jih je ta vlada že osmislila in tudi realizirala v času te relativno kratke vladavine 7 mesecev, že povzročili dohodkovnega izpada oziroma zmanjševanja kupne moči prizadetih. Tako lahkotno predlagati nove in nove ukrepe na neko podlago že sprejetih ukrepov enostavno ni mogoče, če se ne zavedamo učinkov, ki so že bili tem ljudem povzročeni. Tu se bom zopet vrnil na Zakon za uravnoteženje javnih financ. ZUJF je znižal dohodkovni položaj in dodatno obremenil zlasti družine srednjega sloja. Takrat smo rekli: to je dovolj, ti ljudje so dovolj plačali, varčevati je treba drugje oziroma najti rezerve drugje. Ne, vi
11
DZ/VI/37. izredna seja
s temi ukrepi, in tudi ta člen in ta amandma govorita zopet o isti kategoriji, ki jo Vlada zopet tolče z ukrepi! Brez odgovora na vprašanje, koliko je bilo že doslej te kumulative ukrepov, se mi to res ne zdi prav, fer, in je tudi lahko krivično.
V Sloveniji, sem prepričan, bo na ta način izginil srednji sloj, kajti srednji sloj se pomika navzdol, na rob revščine. Tisti nizki je že tako ali tako na robu ali pod pragom revščine. Imeli bomo neko elito, ki je tako in drugače zavarovana, in imeli bomo nizek sloj. Ne bomo imeli tistega vmes. Kajti vsak, ki ima 5 minut časa, se spomni ukrepa, ki prizadene prav ta sloj in tudi nizki sloj zraven. Kam to vodi, spoštovani? Kam to vodi? Ne vem, verjetno marsikdo tega amandmaja ni prebral. Ta amandma pravi, da se naj tudi poslej usklajujejo davčne olajšave, ki jih posameznik uveljavlja pri dohodnini, z inflacijo. To pomeni, da želimo tistim, ki uveljavljajo splošno davčno olajšavo, ki jo tako ali tako vsi, in tistim, ki uveljavljajo druge davčne olajšave, še posebej za vzdrževane družinske člane, da jih lahko uveljavijo, da se jim davek zaradi usklajevanja davčnih olajšav zniža in posledično imajo več neto prihodka, kot bi ga sicer imeli. O tem, spoštovani, govorimo, in če bo treba še trikrat ponoviti, pa bom.
Še to, kar je bilo že rečeno. Dejstvo je, da je ta ukrep Vlade, da se poslej davčne olajšave več ne bodo usklajevale, poseg v minimalno plačo. Naj izgleda to še tako, ko pravite: saj minimalna plača je definirana v bruto znesku, bruto znesek ostaja enak. Že, ampak bruto zneska nihče ne dobi v denarnico - v denarnico dobi neto znesek. Neto znesek bo za vse prejemnike minimalne plače prihodnje leto nižji, kot bi bil, če te spremembe Vlada ne bi predlagala! Definitivno bo nižji! Zdaj mi pa povejte, ali to ni poseg v minimalno plačo?! Je poseg v minimalno plačo, postrani, s prevaro! Žalostno je tudi to, da teh rešitev niste uskladili. Niste jih niti resno usklajevali s socialnimi partnerji, pa zelo pomembno posegajo v položaj zlasti aktivnih v tej državi. Zaradi tega menim, da je nujno treba sprejeti amandma, ki ga predlagamo v Slovenski demokratski stranki. Predlagamo tudi neke vrste podporo Vladi, da te prihodke najde s selektivnim posegom v racionalizacijo javne uprave. Mislim, da naša javna uprava ni dolžna več delati vsega, kar je delala doslej.
Prej smo govorili o Zakonu o varstvu okolja - s čim vse se tukaj ukvarjamo povsem po nepotrebnem in s tem izgubljamo tisoče, če ne milijone ur funkcionarskih uslužbencev, pa ne samo funkcionarskih, ampak tudi uradniških uslužbencev. Ta pot dvigovanja davkov je za prihodkovno stran na videz najlažja, je pa dvorezna. Spoštovana državna sekretarka, sami dobro veste, da je veliko vprašanje, ali se od povečevanja davčnega bremena da izpleniti več davkov ali pa ljudje potem zaidejo raje v kakšne druge nelegalne oblike. Naj zaključim samo še s to mislijo. Najboljši humus za sivo ekonomijo, za bežanje od legalnih prihodkov in plačevanja
davkov, je to, da davke dvigujemo. To je humus za to, da se to širi in krepi. Ta vlada je napovedala spopad sivi ekonomiji in tudi ostalim oblikam nelegalnega dela, pri čemer pa povečuje davke. Prav povečevanje davkov je spodbuda, da nekdo zaide iz legalnega v nelegalno - si misli, zakaj bi plačeval, če je to davčno breme neznosno in lahko ponudim svoje stvari tudi ceneje, brez davka. Ta pot, spoštovani, je napačna, in mi smo vas dolžni na to opozoriti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati?
Besedo dajem državni sekretarki mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Rada bi povedala stališče Vlade do predlaganega amandmaja. S predlagano spremembo 118. člena Zakona o dohodnini - in moja razprava se nanaša tudi na naslednji, na 10. člen, da se ne bom potem še enkrat oglašala - in s predlagano rešitvijo v predlogu zakona ukinjamo avtomatizem pri usklajevanju. Avtomatizem usklajevanja davčne lestvice in olajšav ima smisel v pogojih visoke inflacije. V pogojih nizke inflacije ima smisel, da se olajšave in lestvica usklajujejo oziroma prilagajajo glede na vsakoletna pogajanja s socialnimi partnerji oziroma glede na vsakoletno oceno, kakšna uskladitev lestvic oziroma olajšav je glede na okoliščine primerna. Predlagana sprememba Zakona o dohodnini določa prav to. Ne ukinja usklajevanja kot takega, ampak zamenjuje avtomatizem v usklajevanju z drugim načinom, drugim mehanizmom, ki prav tako privede do usklajevanja olajšav in davčne lestvice, ko je glede na dvig življenjskih stroškov to dejansko potrebno.
Oba predlagana amandmaja pomenita vrnitev v rešitev, kakršno poznamo v veljavnem Zakonu o dohodnini. Predlagana sprememba zakona v primeru, da uskladitve za leto 2014 ne bo, pomeni, da nominalni znesek dohodnine ob nominalno nespremenjeni plači posameznika oziroma dohodkov posameznika ostane nespremenjen. Ko govorimo o zviševanju davkov, ljudje običajno pomislijo, da bodo plačevali več. Treba je poudariti, da predlagana rešitev ne pomeni, da bodo plačevali več. Plačevali bodo enako kot v letošnj em letu. Res pa je, da bi, če bi do uskladitve lestvice in olajšav prišlo, plačali manj. Koliko manj, je odvisno od individualnega položaja vsakega posameznika. Pri posamezniku z minimalno plačo brez otrok to pomeni 1,65 evra na mesec. Pri posamezniku z minimalno plačo in enim ali več otroci ta predlog zakona nima nikakršnega vpliva na njegovo davčno obveznost, ker je znesek njegovih olajšav tako visok, da do obremenitve z dohodnino v teh primerih niti ne pride. Pri povprečni plači predlagana rešitev pomeni razliko v višini 2,81 evra na mesečni
12
DZ/VI/37. izredna seja
ravni, in tako bi lahko pogledali različne dohodkovne razrede.
Zakaj večji učinek pri družinah z več otroci? Zaradi tega, ker so v Sloveniji davčne olajšave za družine z večjim številom otrok izdatnejše kot v primeru družin z enim ali dvema otrokoma. Pri olajšavi 9 tisoč evrov v nominalnem znesku se uskladitev ali neuskladitev olajšave pozna bolj kot v primeru, če je ta olajšava, na primer, 6 tisoč evrov, kolikor je za dva otroka. Govora je bilo o posegu v minimalno plačo. Tako kot sem že omenila, Zakon o minimalni plači določa bruto znesek minimalne plače, in v ta bruto znesek predlog zakona ne posega. Kolikšna je razlika med bruto in neto zneskom minimalne plače, je odvisno od osebnih okoliščin vsakega posameznika. Tako kot že rečeno, v primeru, da je predlagani amandma sprejet, in v primeru, da za leto 2014 ne pride do nikakršne uskladitve, bo prejemnik minimalne plače brez otrok, ki koristi samo osebno olajšavo, na mesečnem nivoju plačal 1,65 evra dohodnine več kot v letošnjem letu.
Govora je bilo o številnih različnih obremenitvah, ki se naj bi povečale v letošnjem letu. Meša se različne zadeve. Po eni strani govorimo o javnih dajatvah, ki so prihodek državnega proračuna oziroma recimo širše, prihodek javnih blagajn, po drugi stani pa se govori o drugih dajatvah oziroma o drugih plačilih, ki niso javne dajatve, ampak so plačila za določene storitve, ki se zagotavljajo oziroma za možnost uporabe določene infrastrukture, ki se prav tako zagotavlja. Zaradi tega je tlačenje vsega tega v en koš neprimerno oziroma zavajajoče. Kakšne so različne obremenitve, kaj pomenijo te različne obremenitve za posameznika, je nemogoče ugotoviti oziroma nemogoče izračunati, ker je vsak posameznik v tako specifičnem položaju, da že, ko gledamo samo dohodnino, rabimo vedeti celo vrsto osebnih okoliščin, da lahko ugotovimo, kakšno dohodninsko breme kdorkoli od nas nosi. Da bi k temu prištevali še posredne učinke drugih ukrepov, je pa praktično nemogoče. Upoštevaje vse navedeno naj še enkrat ponovim, da je naše izhodišče, da se s predlagano novo ureditvijo v Zakonu o dohodnini davčno breme ne povečuje, ampak se ohranja na nominalno nespremenjeni višini. Bi se pa to davčno breme zniževalo, če bi avtomatično usklajevanje ostalo.
Glede na cilje, ki jih zasledujemo s predlogom Zakona o dohodnini, predlaganega amandmaja, da se ohrani obstoječa ureditev, ne moremo podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prej je bila izražena želja za razpravo, in vas vabim k prijavi za razpravo. Smo pri 9. členu in amandmaju k 9. členu.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Ko sem poslušal razlago državne sekretarke o tem, kako ne bo večjega davčnega bremena, ampak bo prišlo do tega, da bodo imeli davčni zavezanci oziroma davkoplačevalci enak znesek denarja, sem nekoliko začuden in se nikakor ne morem strinjati s tem, da bo realno stanje pri slovenskih davkoplačevalcih enako ali celo boljše. Na podlagi te razlage bi davkoplačevalci lahko bili veseli in bi lahko rekli: sedaj bomo imeli pa celo več denarja - v primeru, če bi imeli deflacijo. Ampak deflacije nimamo. Danes imamo inflacijo. Ta zakon oziroma ta rešitev, ki jo predlaga vlada Alenke Bratušek, pomeni, da bodo ljudje imeli realno manj denarja in da bodo zaradi tega, ker bodo imeli realno manj denarja, imeli slabši standard in bodo lahko kupili manj stvari in bodo lahko manj potrošili. To pomeni to, če govorimo o realnosti. Kajti vemo, da imamo inflacijo, vemo, da imamo inflacijo v Evropi, imamo jo v Sloveniji. Če se davčne olajšave in davčna lestvica ne usklajujejo, imajo ljudje toliko manj.
Ob tem, da bodo imeli manj denarja zaradi spremembe dohodnine, ki jo sedaj predlaga vlada Alenke Bratušek, bodo imeli manj denarja tudi zaradi povečanja davka na dodano vrednost, zaradi dviga cen nekaterih nujno potrebnih življenjskih zadev in potrebščin iz naslova tega davka, davka na dodano vrednost, in tudi zaradi povečevanja trošarin, cen itd. Tukaj se vsekakor ne moremo strinjati s to razlago. Strinjamo se lahko edino s tem, da ta vlada išče vire za napolnitev proračuna izključno pri ljudeh z najnižjimi dohodki in s srednji dohodki predvsem zaradi, ker je to najlažje. Zaradi tega, ker je to najlažje, in zaradi tega, ker je najlažje spremeniti eno določbo Zakona o dohodnini in reči: poglejte, plačajte vsi več. Tisti, ki imajo manj, težje plačajo več kot tisti, ki imajo več. To pomeni, kot je bilo že rečeno, da se bo povečevala tudi siva ekonomija. Višji davki - več sive ekonomije. To je nesporno, in morda nekatere enkratne ali večkratne akcije v zvezi s tem ne bodo prinesle ustreznega povečanja prihodkov v državnem proračunu.
Zakaj ne? Zaradi tega, ker ljudje enostavno ne bodo več mogli plačevati, in zaradi tega, ker bodo ljudje poiskali tisto nišo, da bodo lahko sploh dobili toliko denarja, da bi lahko preživeli, ne pa zaradi tega, da bodo plačevali še dodatni davek, ker tega enostavno ni več. Slovenska družba danes ne živi v takšnem blagostanju, da bi lahko stalno in neprestano povečevali davke, tako kot to sedaj delate vi. Ta sprememba dohodnine pomeni učinek na vse ljudi. Pomeni 30 milijonov evrov finančnega učinka. Glede na to, da imamo 4 milijarde javnih naročil v tej državi, bi prihranek pri javnih naročilih v višini 1 % pomenil 40 milijonov. Vendar to pomeni za to vlado veliko večji napor, veliko boljšo organiziranost, pomeni tudi vodenje drugačnih postopkov, in zaradi tega je najlažje narediti tiste ukrepe, ki so za vlado najlažji. Treba je upoštevati, da se razmere v državi spreminjajo. Razmere se spreminjajo iz dneva v
13
DZ/VI/37. izredna seja
dan. Ljudje so iz dneva v dan v slabšem materialnem položaju. Tukaj apeliram na koalicijo, da preprečijo, da bodo šle razmere v smeri, da bo na koncu ostal samo še mrliški pepel.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Marijan
Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovani gospod predsednik.
Amandma, ki ga je Slovenska demokratska stranka predlagala, bom podprl. Za to obstaja veliko razlogov. Danes sta poslanska kolega Andrej Vizjak in Andrej Šircelj zelo jasno z argumenti poskušala dopovedati, zakaj je ta rešitev, ki jo predlaga Vlada, slaba in nesprejemljiva za dano situacijo v naši državi. Poslušal sem gospo državno sekretarko, ki je med drugim govorila. Če bi jo poslušali tisti, ki se ne ukvarjajo s politiko, bi razumeli, da ta zakon po njeni oceni nima nobenih učinkov za državni proračun oziroma da ima pozitivne učinke za tiste državljanke in državljane, ki jih ta zakon obremenjuje. Zdaj bom povedal, da to ne drži. Tukaj piše: "Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Ocenjuje se, da bodo imele vse spremembe, predvidene v predlogu zakona, v letu 2014 za posledico letno zvišanje prihodkov državnega proračuna iz naslova dohodnine za okoli 33,2 milijona evrov." Lepo vas prosim, ali še obstaja kdo v tej državi, da bi nasedel na manipulacijo, iz katere izhaja, da nobenega nič ne obremenjujemo?
Neizpodbitno dejstvo je, da je ta zakon nov davek za naše državljanke in državljane. Zelo jasno, zelo korektno in zelo pošteno bi bilo povedati, da je to to. Potem ne bi imela opozicija nobenega problema. Bi razumeli, da ste to slovenski javnosti zelo pošteno povedali, vendar pa se opozicija, še najmanj pa Slovenska demokratska stranka, s takšnimi rešitvami v dani situaciji in v danih problemih, ki jih imamo v tej državi, zagotovo nikoli in nikdar ne bi strinjala, in nikoli in nikdar ne bi mogla in ne bo podprla takšnih rešitev, ki so v danem trenutku izjemno škodljive. V tej državi se vsi zavedamo, da je treba reševati javne finance, ki so še kako pomembne za to, da ta država obstane. Vendar pa sem na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide zelo jasno in eksplicitno povedal, in še enkrat bom ponovil, da je jasno, kje imamo manevrski prostor, kjer je treba poseči po zmanjšanju odhodkov iz našega proračuna.
Če nimamo dovolj prihodkov v proračun - to je dejstvo -, in če bi to naredili, ne bi imeli nobenega problema in ne bi potrebovali obremenjevati te skupine, ki jo sedaj obremenjujemo s tem zakonom. Točno vemo, da moramo v tej državi zmanjšati javno porabo, in nikakor ne razumem, da koalicija v Državnem zboru ne razume, da če smo na eni strani
pridelali 7 milijard evrov, porabili pa 9 in pol milijard evrov, da je treba nekaj storiti, nekaj spremeniti, je treba zmanjšati odhodke, če želimo ustvariti pogoje, da naredimo neko ravnovesje. Sedaj imamo tak proračun, kakršen je predlagan, v katerega pa spadajo tudi ti zakoni.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pojbič
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Oprostite, gospod predsednik, govorim ravno o tem ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne, glejte, moram vas, tako kot vse ostale opozoriti, da ste samo na začetku omenili, da boste podprli amandma k 9. členu, potem ste pa razpravljali o vsem, samo o davčnih olajšavah ne. Prosim, dajte se osredotočiti na 9. člen.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Gospod predsednik, hvala lepa za opozorilo, ampak vseeno mislim, da govorim o tem, da je ta zakon del te zgodbe. S tem zakonom se poskuša polniti državni proračun. Mislim, da temu ne morete oporekati, ker je to dejstvo. Ravno zaradi tega sem govoril, kje je ključni problem. Tega zakona sploh ne bi potrebovali na mizi, če bi na pravi način prišli s pravimi rešitvami, da bi na eni strani zmanjšali odhodke, če nismo toliko pridelali. Vsak normalen človek v državi, tudi družinski, če pridela tisoč evrov, ne more zapraviti tisoč 300 evrov, in mora najprej razčistiti s tem, da lahko zapravi samo tisoč evrov, 300 evrov pa ne more, ker jih ni pridelal. Mi pa to iz dneva v dan počenjamo. Ugotavljamo, da porabimo več, na tisti strani, kjer je poraba, ne naredimo ničesar, na drugi strani pa sprejemamo zakonodajo, ki obremenjuje ljudi, in skozi to poskušamo krpati razliko 30 %, kolikor preveč porabimo. To ni pravično zato, ker to plačujejo tisti, ki so najmanj krivi za to! Ta zakon obremenjuje večino ljudi, ki niso popolnoma nič krivi za to, da porabimo 30 % več, kot pridelamo. Popolnoma nič! Zato se mi zdi prav, da ta amandma, ki ga je Slovenska demokratska stranka predlagala, sprejmemo in poskušamo vsaj malo znotraj tega zakona ustvariti ustrezne pogoje, da ne bi nadaljevali s tem stanjem, o katerem sem govoril. Med drugim je v tem zakonu tudi rešitev, ki je povsem nesprejemljiva za rezidente, ki delajo v tujini.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pojbič, saj boste ostali pri 9. členu, kajne? O rezidentih govorimo pri drugih členih, zato vas še enkrat opozarjam.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Bom zelo na kratko zaključil.
Zelo dobro veste, da so ljudje, ki delajo v tujini, šli v tujino zaradi tega, ker tu niso dobili službe. Svojo rešitev so si iskali v tujini. Zdaj jih s tem zakonom obremenjujemo, da bodo morali
14
DZ/VI/37. izredna seja
tudi tu plačevati določen del davka. Dvojno bodo obdavčeni, kar se mi zdi nekorektno, nepošteno in neodgovorno. S tem bom zaključil, ker ne želim preveč globoko posegati v probleme tega zakona oziroma delovanje te koalicije in te vlade, in bom rekel samo tole za zaključek. Mislim in prepričan sem, da ta davek ne bi bil potreben v nobenem primeru, če bi ta vlada in ta koalicija znali na pravi način predlagati prave rešitve in iskati denar, ki bi moral priti v proračun tam, kjer odhaja nekontrolirano v žepe tajkunov, barab in lopovov, in ne bi obremenjevali teh ubogih ljudi, ki se iz meseca v mesec komaj preživljajo.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovana koalicija, od vas pričakujem, da boste začeli razmišljati v tej smeri, o kateri sem govoril, in tega zakona danes v Državnem zboru ne boste podprli, boste pa podprli amandma, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja ima besedo Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala ... / oglašanje iz dvorane/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Se
opravičujem, proceduralno ima besedo gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Predlagal bi le, da do vseh, ki razpravljajo pri tej točki dnevnega reda, ravnate enako. V razprave mojih kolegov ste že dvakrat ali trikrat intervenirali. Državna sekretarka tudi ni govorila samo o 9. členu, temveč tudi o 10. členu. To je vnaprej povedala, pa je niste niti opozorili. Če želite voditi razpravo in soditi razpravljavce z enakimi vatli, potem ne sme biti nobene tolerance niti do vladnih predstavnikov niti do koalicijskih, ki so tiho. Predlagam, da če ste državni sekretarki pustili razpravo, potem si to zaslužijo tudi vsi ostali, ki v tej dvorani razpravljajo, še toliko bolj, ker poslanci lahko razpravljamo tudi nekoliko širše, ne samo tisto strogo, tehnično gledano o predlogu. Tako da bi lepo prosil, da ne posegate v razpravo poslancev naše poslanske skupine.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za vaš proceduralni predlog. Verjamem, da so vas kolegice in kolegi iz poslanske skupine slišali in tudi vsi ostali. Poslovnik velja za vse enako. Trudim se, da vas opozorim v tistem trenutku, ko greste preko tega, kar dovoljuje poslovnik. Dejstvo je, da je razprava s strani poslank in poslancev bila širša in se je potem tudi predstavnica Vlade odzvala na to. Zato tudi poslovnik govori o tem, da moramo govoriti samo o členu, ko smo v fazi amandmajev, in ne širše. Če govorimo širše, potem se razprava širi
in je o vsem, samo o členu ne, in to je v nasprotju s poslovnikom. Prav je, da se tega zavedamo in poskušamo v čim večji meri držati.
Gospa Aleksandra Osterman, imate
besedo.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni!
Opredelila se bom do amandmaja koalicijskih strank k 9. členu. Koalicijske stranke so sprejele ta amandma, ki sicer ukinja avtomatsko indeksacijo, vendar obstajata dve varovalki. Prva varovalka je, da se ta indeksacija zopet uvede, ko bo letna stopnja inflacije dvignjena na 3 % ali več. Takrat se avtomatska indeksacija zopet izvede. Pomembno je vedeti, da obstaja še druga varovalka, ki je vgrajena v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015. Ta daje Ministrstvu za finance pristojnosti, da lahko zopet uvede avtomatsko indeksacijo in jo prilagodi koeficientu usklajevanja. Tako lahko, na primer, določi koeficient usklajevanja, ko 2 leti ali 3 zaporedna leta rast življenjskih stroškov narašča in je okoli 2,5 % na leto, standard državljanov pa se drastično poslabša ali opazno poslabša. Ta ukrep je napovedan v programu stabilnosti in v nacionalnem reformnem programu in je bil kot tak predmet ocene Evropske komisije.
Glede ukinitve avtomatičnega usklajevanja olajšav lahko rečemo, da to drži samo deloma, saj se avtomatično uskladijo, ko inflacija preseže ali, kot sem rekla, doseže 3 % na letni ravni, v primerih, ko teh 3 % ne dosega, pa ima Ministrstvo za finance dodatno pooblastilo, da v primeru poslabšanja standarda poseže in določi koeficient, po katerem se bodo olajšave uskladile. Ne drži, da se s tem posega v minimalno plačo. S tem se absolutno ne posega v nobeno plačo, ki je praviloma pogodbena obveznost delodajalca. Ker smo danes dostikrat slišali o minimalni plači državljanov, naj poudarim, da tisti državljani z minimalno plačo, ki imajo enega ali dva otroka, ne bodo plačali nič, tisti brez otrok pa bodo plačali en evro več na mesec.
Zato bom amandma koalicije podprla.
Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Ivan
Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice z ministrstva, spoštovani kolegi in kolegice!
Poskušajmo pogledati z druge strani. Ne vem, zakaj bi nasprotovali temu amandmaju koalicije. Ta amandma koalicije zasleduje 22-letno delo slovenskih vlad in politike, in ta model ekonomskega razvoja je Slovenijo pripeljal v odlično stanje. Imamo gospodarsko rast, imamo nizko brezposelnost, dvigujemo pokojnine, plače v javnem sektorju naraščajo in vse je v odličnem stanju. Se motim? Verjetno, kajne? Vidite. Ta
15
DZ/VI/37. izredna seja
ekonomski model, na katerem temelji ta amandma, je zabloda, kajti ne moreš neprestano govoriti, da nimaš denarja za zdravstvo, za to in za ono, in obremeniti tiste, ki se ne morejo braniti - državljane in gospodarstvo. Počasi ne bomo imeli več davkoplačevalcev. Resnično. Ne vem, če sledite podatkom, koliko podjetij se vsak dan preseli v tujino. Tudi fizične osebe se preseljujejo.
Argument, da samo ukinjamo avtomatsko indeksacijo za davčne olajšave, je tako, bi rekel, mislim, da moja 5-letna hčerka ne bi verjela. Kajti ko mi enkrat ukinemo davčne olajšave, v situaciji, v kateri smo, ne bomo dočakali, da bi jih nazaj uvedli, ne pri takšnem vodenju ekonomske politike. Kajti ta naš ekonomski model temelji v glavnem na iskanju najbolj perfektnih načinov za delitev. Morali bi se pa ukvarjati s perfektnimi načini za ustvarjanje novih davkoplačevalcev in da obstoječi davkoplačevalci lahko. Mi pa s tem amandmajem ukinjamo, in tudi poseg v minimalno plačo je. Sem že enkrat prosil, da bi bilo korektno, če s finančnega ministrstva pridejo s konkretnimi simulacijami, ker enostavno ne verjamem, pa tudi računati znam. Bruto plačo smo ohranili. Bruto minimalna plača je bruto minimalna plača. Ampak če smo davčne olajšave ukinili, potem smo neto minimalno plačo zmanjšali, ker bo davčni zavezanec plačal več dohodnine.
V tem je tudi štos tega zakona, saj če ne bi bilo tega, da bi preko tega zakona pobrali več davkov, potem ga tudi ne bi rabili sprejemati in bi obstoječi zakon ostal. Saj to vsi vemo. Potem bi bilo dobro, da nas ne bi imeli - malo imam občutek, da nas imajo nekateri poslanci za slabo prištevne. Kajti računati znamo. Računati znamo in to je problem. Z vsakim zakonom naložimo dodatno davčno breme gospodarstvu in prebivalstvu. Ampak verjetno bo nekje konec. Veste, dobro se je ozreti nazaj v zgodovino, ko je bila nazadnje državna proslava ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini in je prvoborec povedal naslednje, sem si zelo zapomnil. Rekel je: "Ko so postale razmere nevzdržne, smo se morali in smo se po inerciji uprli. Ali se ne bojimo, da se bo to zgodilo? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji razpravljavec je gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.
Imam neko dilemo. Moram priznati, da sem si dvakrat prebral celo zadevo in da imam dvom v vse svoje profesorje, ki so me kdajkoli učili na ekonomiji, na pravni fakulteti, ker menim, da so me učili napak. Zdaj gre tukaj za neko kontradiktornost. Po eni strani je Slovenska demokratska stranka pripravila amandma k tako imenovanemu 9. členu, ki se glasi: "Člen se spremeni tako, da se glasi: 118. člen se
spremeni tako, da se glasi: zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem in drugem odstavku 112. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena ter v prvem odstavku 117. člena tega zakona, se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije." To je amandma, ki ga je pripravila Slovenska demokratska stranka.
V razpravi sem cel čas poslušal, da ta zakon slovenskim davkoplačevalcem ne vzame nič. Govorili ste o 1,65 evra na mesec v povprečni slovenski družini. Tukaj pa ravno berem: "Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Ocenjuje se, da bodo i mele vse spremembe, predvidene v predlogu zakona, v letu 2014 za posledico letno zvišanje prihodkov državnega proračuna iz naslova dohodnine za okoli 33,2 milijona evrov." Ne vem, ali je to neka pogruntavščina tako imenovanega kreativnega računovodstva. Tega v tem trenutku ne razumem. Ne razumem zaradi tega, ker zavajate slovensko javnost kot tako. Mislim, da je to razumljivo. To je bila ena skrita zadeva, bil je skriti davek. Če mislite, da bo naslednje leto inflacija ali celo deflacija v Sloveniji - mislim, da ravno napačno. Makroekonomski temelji, ki ste jih izpostavili, vaša makroekonomska politika je šla v fazo, kjer ne boste zmanjševali javne porabe in kjer boste ves morebitni primanjkljaj v državnem proračunu reševali s tem, da boste dvignili celo vrsto davkov in trošarin.
Kaj se je zgodilo v tem času? V tem času se vam bo proračun podrl. Prvič, del proračuna ste pripravili v fazi tega, da ste pripravili tako imenovan nepremičninski zakon, ki je v bistvu še danes, lahko rečem, neusklajen, ker je zelo nepravičen. Po drugi strani je cela vrsta dvigov trošarin, ki nam bodo dvignile inflacijo, cela vrsta davkov na dodano vrednost -spodnje in zgornje stopnje bodo dvignile inflacijo. Lahko pričakujemo dvig inflacije. Ali bo ta inflacija nekaj manj kot 3 %? Po vsej verjetnosti bo. Ampak kot takšna bo - če ne bo do teh olajšav prišlo konec leta ali v začetku prihodnjega leta, ko bomo / nerazumljivo/ dohodnino, bodo ljudje doplačevali. In ne bodo doplačevali evra, 5 ali 10, ampak nekaj več. Lahko rečem, da ste pripravili, moram priznati, sofisticirano zadevo. Na prvi pogled, lahko rečem, je tistim, ki zelo grobo pregledajo te zadeve, všečno, po drugi strani ste pa ljudem avtomatsko dodali pri njihovi dohodninski napovedi - plačevali bodo več.
Če nekako strnem svoj del razprave, bi lahko rekel takole. Verjamem, da je to najlažje, da je politično mogoče bolj spretno kot tisto, kar je počela Janševa vlada - da smo cele dneve razpravljali, celo leto, cele noči gledali, kateri populaciji ljudi v tej državi bi vzeli zaradi tega, da bi bila ta krivičnost najmanjša. Vi obdavčite vse enako, tiste najnižje, tiste najvišje - vsi so enaki.
16
DZ/VI/37. izredna seja
Nismo vsi enaki. Nekateri se trudijo, niso imeli priložnosti in imajo res minimalne plače. Tukaj je kolega Pojbič začel, pa ste ga prekinili - ravno rezidenti, ki delajo v Avstriji, to najbolj opazijo. Ne bom se spuščal v dvojno obdavčevanje, ker menim, da so zadeve sporne. Tudi ta vlada bi se lahko usedla v avto, se zapeljala do Dunaja in se vprašala, katera rešitev je optimalna za naše rezidente v Avstriji. Niti malo truda. Lahko bi sklenili državni sporazum z Avstrijo in bi lahko tem ljudem vsaj malo prišli nasproti, kot temu rečemo. To je tisto, kar je nepravično.
Ta razlika med pravom in pravičnostjo je v zgodovini pokazala, kdaj je prišlo do tistih velikih kriz, tudi tistih najhujših, ko govorimo o državljanskih vojnah. Točno to je ta problem. Ta velik razkorak med pravom in med pravičnostjo. Vedno je razkorak, ampak pri nas je prišlo do enega širšega razkoraka. To je tisto, kar me boli, zaradi tega, ker bodo vse te zadeve, predvsem te neracionalne javne porabe, plačevali ljudje z najmanjšimi dohodki. To je dejstvo. Od tega ne morete zbežati. Vse ostalo pa so težke odločitve. Težko je še enkrat, recimo, reči - to je tisto, kar je Ustavno sodišče povedalo -, da privilegirane pokojnine, za katere smo mi dali predlog, da se zmanjšajo - da je to ustavno sporno. Je bilo ustavno sporno, ampak niso povedali, da je bil slab sam namen Janševe vlade kot take ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Breznik, saj sami dobro veste, da smo pri 9. členu in amandmaju ...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Glejte, govorim glede 9. člena, kakšne so bile vaše rešitve, kam so pripeljale in kaj ste nam hoteli danes zakriti. Govorim, kakšna je ta druga stran, kakšne rešitve ponujamo. Po drugi strani pa vas razumem. Vsi se moramo strinjati s tem, da moramo zmanjšati proračunski primanjkljaj in, kot veste, se zavezati, da mora biti naslednje leto manj kot 3 %. Razumemo vas in vam hočemo pomagati. Pomagamo s tem, da vam pomagamo z rešitvami. Ne dvigujte davkov, sem govoril tukaj pred tremi meseci. Kaj se dogaja? Cela vrsta naših državljanov beži v Avstrijo, kupujejo v Avstriji. Cela vrsta ljudi tanka gorivo v Avstriji, cela vrsta Avstrijcev, ki je hodila k nam kupovati cigarete, in ki so, če so zboleli, si raka zdravili v Avstriji ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Poglejte, gospod Breznik. Zakaj mislite, da smo imeli splošno razpravo pri tem zakonu? Zato, da smo o vseh teh stvareh lahko govorili. Zdaj smo pa pri amandmaju.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Bistveno je, da razložimo, kaj ste vi hoteli točno ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne, bistveno je, da spoštujemo poslovnik, gospod Breznik. V tej fazi je treba to spoštovati.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Poglejte, mislim, da sem eden izmed poslancev, ki ga nekako najbolj spoštujem, najmanj ga izrabljam, in verjamem, da mi boste dali možnost, da zaključim ta del razprave, ker menim, da je zelo potrebno. Hočete na najlažji način s skritimi davki dodatno obdavčiti državljanke in državljane te države. To je dejstvo. Dobili smo vas s prstom v marmeladi. Tudi to morate priznati. Priznajte, da bo slovenskim d ružinam, posameznikom naslednje leto, če ta amandma ne bo sprejet, država toliko in toliko vzela preko dohodnine. To je dejstvo in tega ne morete zakriti. Ali bo inflacija manj kot 3 %? Po vsej verjetnosti bo, ampak če bo manj kot 3 %, bodo ti ljudje izgubljali. Pravite, da ima vaš amandma varovalko, če bo inflacija šla preko mej, kar je za Evropsko unijo preko 3 %, da ta varovalka obstaja. Kaj pa če je 2,8, 2,4? Koliko je bila lansko leto? Ali ne bodo izgubili? Ali boste rekli, da ne bodo izgubili?!
To je rezultat kreativnega računovodstva, na katerega opozarjam. To je tisto, o čemer tukaj filozofiramo. Ne pije vode ta zadeva, nima argumenta. Ne morete mi govoriti, da boste - od kod boste 33,2 milijona evrov privarčevali ali pa dobili več v proračun iz naslova dohodnine, če noben ne bo nič prikrajšan? 33,2 milijona. Pa to je za Nobelovo nagrado, ljudje božji. Kak Pedro Opeka, dajte ga na stran, šparajmo ga za naslednja tri leta. Predlagajmo tiste, ki so to predlagali, za Nobelovo nagrado za ekonomijo! Mislim, da bodo Američani, ki tudi hudo zapravljajo, izredno veseli, ker so to novi vidiki v kreativnem računovodstvu. To moram priznati. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem državni sekretarki mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Bilo je izrečenih nekaj, recimo temu, neresnic, in moram se odzvati na te trditve. Najprej kar se tiče moje razprave. Govorila sem o nominalnih številkah. Vsi poznamo razliko med nominalnimi in realnimi številkami oziroma med nominalnim in realnim dohodkom. Rešitev, kakršna je predlagana v dopolnjenem predlogu zakona pod pogojem, da ne bo prišlo do uskladitve lestvice in olajšav v letu 2014, za zavezance pomeni, da bodo v letu 2014 ob nespremenjeni nominalni plači in bruto plači prejeli nespremenjeno neto plačo. Ker pa bi se, če bi ostalo v veljavi avtomatično usklajevanje, njihovo breme znižalo - koliko bi se znižalo, smo govorili prej -, potem to v sumi milijona zavezancev pomeni, da bo državni proračun imel, lahko rečemo, za 30 milijonov več prihodkov. Lahko pa zadevo tudi obrnemo in rečemo, da državni proračun zaradi te spremembe ne bo izgubil 30 milijonov, ki bi jih izgubil, če bi do te rešitve prišlo.
17
DZ/VI/37. izredna seja
V tem smislu je podana tudi obrazložitev v predlogu zakona, ki govori o dodatnih prihodkih za državni proračun oziroma o finančnem učinku za državni proračun v višini 30 milijonov. Poslanci so se v tem krogu razprav dotaknili še nekaterih drugih javnih prihodkov, ki pa niso stvar te vlade oziroma verjetno še razmišljajo o tem, kaj je bilo lani ob proračunski razpravi predvideno in nerealizirano. Govora je bilo o dvigu trošarin. Trošarine se letos niso dvigale, razen za toliko, kolikor je bilo določeno že v lanskem letu. Do zvišanja trošarin na električno energijo, ki jo je predvidel lanskoletni proračun za letošnje leto, ni prišlo. Govora je bilo o davku na pijače. Ta davek je pripravljala prejšnja vlada, vendar predlog ni bil sprejet in se davka na sladke pijače ne pripravlja. Tako da bi bilo primerno, da uporabimo podatke, ki so stvarni, da ne rečem realni.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prej je bil izražen interes za razpravo, zato vas vabim k prijavi. Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
To je fajn zakon za retorično telovadbo, kar je zdaj pokazala gospa državna sekretarka, ki ji lahko tudi iz koalicije priznate, da se res trudi, ko zagovarja nekaj, česar ni mogoče zagovarjati. Preprosto povedano v slovenščini, kaj bo učinek tega zakona - učinek tega zakona bo en sam. Če bo sprejeto to, kar predlaga sedanja vladajoča koalicija, bodo ljudje po sprejetju tega zakona živeli slabše, imeli manj denarja, imeli nižjo kakovost življenja, kot bi jo imeli, če ta zakon ne bi bil sprejet, pika. Vse ostalo je čisto sprenevedanje in telovadba z besedami. Kakšen bo učinek tega zakona in zakaj je vredno podpreti amandma in tudi preostale amandmaje, ki jih je predlagala SDS, je jasno: če bodo obveljale rešitve, ki jih predlaga sedanja vladajoča koalicija, bo v obtoku še manj denarja, še manj denarja se bo obračalo v gospodarstvu, manj bodo ljudje potrošili, razvoj bo še bolj pešal, in na koncu bodo vsi slabše živeli. Nikakor pa to ne bo saniralo državnega proračuna, ker ta izračun, ki je tukaj, za teh 30 milijonov evrov, temelji na napačnih predpostavkah.
Treba je razumeti, kako neka sprememba davčne politike, neka sprememba davkov dejansko učinkuje. To je ključni argument za naš amandma v zvezi s tem členom in za vse, kar smo v zvezi s tem zakonom predlagali. Da bi to v celoti osvetlili -nekaj so že moji kolegi, da ne bom ponavljal -, naj samo navedem ta predlog in ga postavim v luči celotnega zakona. Poglejte, recimo, ta primer. Ta zakon predvideva tudi ukinitev vseh olajšav za dnevne migrante v celoti. Veste, kaj to v praksi pomeni? To pomeni, da jim bo država vzela nekje do četrtine zasluženega denarja. To pomeni, da bodo tisti, recimo, na Gorenjskem,
od koder sem sam, ki jih je zdaj že zelo veliko število, ki dnevno hodijo služiti kruh v sosednjo državo, plačevali davek dvakrat, enkrat v Avstriji in potem še preostali del v Sloveniji, in imeli manj denarja, manj zaslužili, manj jim bo v žepu ostalo. Zagotovo - to gremo zdaj lahko staviti -se bo kot končni učinek tega pojavilo samo to, da se mnogim med njimi preprosto ne bo več splačalo voziti se na delo v Avstrijo. Veste, kaj to pomeni? Ostali bodo na sociali v Sloveniji.
Na koncu bo končni rezultat, ko boste vse te učinke sešteli, da denarja za proračun ne bo prav nič več, na proračunu bo pa več ljudi, ki bodo zahtevali svojo socialno upravičenost, denar iz javnih sredstev, iz proračuna. Na ta način samo siromašite te ljudi in siromašite državo kot celoto. Res je, da je tej vladi uspelo zelo malo stvari, ki bi si zaslužile predpono "vrhunski". Ampak na ta način siromašiti konkretne posameznike, dnevne migrante in državo kot celoto, je pa res vrhunska neumnost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
S tem smo izčrpali prijavljene. Je še interes za razpravo? Vabim vas k prijavi. Besedo ima gospa Eva Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.
Najprej naj povem, da bom tudi sama, tako kot moji poslanski kolegi, podprla amandma Slovenske demokratske stranke k 9. členu in tudi ostala dva amandmaja; o predhodnem smo že govorili, enega pa še imamo na dnevnem redu. Tako kot sta pojasnila že kolega Šircelj in Vizjak v uvodu, če bo sprejet Zak on o dohodnini, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, potem morajo državljanke in državljani vedeti, da ne bo več usklajevanja dohodninske lestvice in ne bo več usklajevanja davčnih olajšav, na primer, za otroke. To pa pomeni, da bodo vsi davčni zavezanci plačevali več davka. Tu lahko mirno rečemo, da vlada Alenke Bratušek očitno zna samo še dvigovati davke in preizkušati predvsem najranljivejše skupine. V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da glede na finančno situacijo v tej državi to ni prava in ni dobra rešitev, predvsem pa to ni pravična rešitev, saj bo ta zakon, Zakon o dohodnini, če bo sprejet, še dodatno obremenil najšibkejše in najbolj ranljive skupine.
Poglejmo samo podatke Statističnega urada Republike Slovenije, ki pravijo, da je bilo pod pragom revščine ali socialno izključenih lani 392 tisoč ljudi oziroma 14 %. Če pogledamo, kaj so povedale slovenske humanitarne organizacije, lahko vidimo, da je kar 744 tisoč prebivalcev Slovenije lani vsaj enkrat potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij. To so podatki, ki bi morali biti zaskrbljujoči tudi za koalicijo, ne samo zaskrbljujoči, ampak kar alarmantni. Imam občutek, da v koaliciji ne vedo, kakšno je realno stanje v državi, ker če bi vedeli, potem danes ne bi razpravljali o Zakonu o dohodnini in ne bi vpeljevali vedno novih
18
DZ/VI/37. izredna seja
davkov, ki najbolj obremenjujejo tiste, ki so že danes na robu preživetja.
Tudi sicer vlada Alenke Bratušek uveljavlja zelo zanimive ukrepe in s tem še bolj potiska na rob tiste, ki že danes nimajo, da tako rečem, česa dati v lonec. Uveljavlja se nepremičninski davek. Alenka Bratušek oziroma njena vlada zvišuje cene vinjetam, dodatno obremenjuje predvsem družine z več otroki, zvišuje cene prevoza otrok v šolo, da ne govorim o tem, da bomo danes zaradi odločitve vlade Alenke Bratušek, da gre v nadzorovano likvidacijo dveh zasebnih bank, morali vsi skupaj plačevati še tajkunske kredite. Vse to so stvari, ki kažejo na to, da bi v tej koaliciji morali resno razmisliti, ali ste sploh še zmožni upravljati s to državo. Mislim, da so tu potrebni razmisleki tudi v tej smeri. Da ne govorim o tem, da je vlada Alenke Bratušek povišala sodne takse. Kaj to pomeni? To pomeni, da bodo tisti ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospa Eva Irgl, oprostite, ker vas prekinjam, vendar opažam, da imate vsi, ki razpravljate, enako temo. To smo že kar nekajkrat slišali, in vas moram enako kot vse ostale opozoriti, da to ni povezano z 9. členom in amandmajem k 9. členu, zato vas prosim, da se osredotočite na ta člen.
EVA IRGL (PS SDS): Gospod predsednik, natančno veste, da bodo posledice vidne čez nekaj časa, in mi govorimo o posledicah, ki bodo prišle, če se uveljavi Zakon o dohodnini.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Se
opravičujem, govorimo o 9. členu in o olajšavah k temu členu, tako da prosim, da se osredotočite na to.
EVA IRGL (PS SDS): Vem o čem govorite, ampak prav je, da tudi vsebinsko širše pojasnimo državljankam in državljanom, kaj ta zakon prinaša. Ne vidim problema, zakaj tega ne bi smeli storiti. Ampak dejstvo je nekaj, in bom zaključila, gospod predsednik, zato, da ne boste rekli, da širimo razpravo, ker nam je ne dovolite. Vlada Alenke Bratušek je v pol leta uspela vse te ukrepe narediti. To situacijo je pripeljala do, bom rekla, propada socialne države. Na drugi strani pa je v pol leta vladi Alenke Bratušek uspelo tudi to, da posameznikom ohranja privilegije preko zelo visokih pokojnin. To pa ji je tudi uspelo. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Proceduralno ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Očitno bi moral vsak od nas, ki razpravlja pri kakšnem amandmaju k temu členu ali k drugemu členu, brati samo tisto, kar je vsebina amandmaja. Ampak amandma ima tudi obrazložitev, in bi bilo dobro, da dopustite tudi razpravo v kontekstu obrazložitve amandmaja.
Napisali smo, da se ta del nanaša tudi na politiko vlade Alenke Bratušek. Mislim, da na tak način, da vam samo prebiramo 9. člen in ga stokrat preberemo - to ni namen. Zadevo je treba obrazložiti iz različnih zornih kotov, in to počnemo. Prav nobene potrebe ni, da kakorkoli posegate v razpravo. Že prej sem vas opozoril, da je državna sekretarka sama povedala, da ne bo razpravljala samo o 9., ampak tudi o 10. členu, pa je niste opozorili, da ne razpravlja o vsebini 9. člena.
Sama je povedala, poglejte magnetogram. Lahko prekinemo sejo in vam bom prinesel pokazati, ko je to povedala. Predlagam, da vodimo razpravo tako, kot je tekst amandmaja in obrazložitev k amandmaju -to je komplet. Tako kot je obrazložitev zakona komplet. Nima se smisla sprenevedati. Vem, da je zadeva boleča, da vsi tisti iz koalicije, ki so do sedaj zelo radi razpravljali pri takih temah, danes ne razpravljajo ali pa jih v celo v dvorani ni. Očitno je zadeva taka, da je težko karkoli dobrega povedati v bran tej rešitvi. Ministra za finance skoraj ne poznamo. Če ne bi gledali televizije, ne bi vedeli, da je tekel na ljubljanskem maratonu, da je bil, ne vem, v Bruslju. V dvorani Državnega zbora, ko zagovarjamo ključne proračunske zakone, ga ni, se ne prikaže. To je tudi dodaten problem.
Gospod predsednik, opozorili smo vas in zavedali ste se, da morajo predstavniki Vlade biti tukaj, ampak pride vedno samo drugi rang, tistih "prime" uradnikov ministrstva, funkcionarjev pa ni. Ministra ni skoraj pri nobeni zadevi, in bi bilo dobro, da tudi po tej plati zagotovite kakšne kompetentne sogovornike.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ravno zaradi zagotavljanja zagovornikov smo že izpeljali številne postopke, tudi v tem mandatu oziroma mojem predsedovanju, da smo se prilagodili prisotnosti ministru za finance. Želel je nagovoriti Državni zbor in je to možnost tudi imel. Sami veste, da so lahko poleg ministra tukaj prisotni tudi državna sekretarka in drugi, ki so pooblaščeni za to, da sodelujejo v razpravi. Poslovnik to omogoča. Glede obrazložitve, ki ste jo navajali -obrazložitev je podana k temu amandmaju, vendar poslovnik je jasen, omogoča razpravo o členu in o vsebini amandmaja k tistemu členu. Še enkrat poudarjam, da dajmo vložiti veliko več naporov v to, da se tega poslovniškega določila držimo, kot pa da bežimo od poslovnika.
Naslednji razpravljavec je gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsedujoči, se bom poskušal držati.
Še enkrat bom ponovil nekaj zadev, kar se tiče uskladitev olajšav. Državna sekretarka je prej povedala, češ da oni v trošarinsko politiko kot vlada niso posegli. Poglejte, moji podatki, ki jih imam - samo za trošarine na cigarete v polletju letošnjega leta mislim, da smo 40
19
DZ/VI/37. izredna seja
milijonov evrov manj pobrali. Ministrstvo za finance ima podatke, v katerih pravijo, da smo izgubili 1,5 milijona. Ne ločijo podatkov tistih, ki so, tistih cigaret in vseh tistih cigaretnih dodatkov, ki so šli iz carinskih skladišč. Moji podatki skoraj cca ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Breznik, verjamem, da je težko o enem amandmaju govoriti ...
FRANC BREZNIK (PS SDS): Samo malo ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne samo malo, opozarjam vas na to, da nismo pri trošarinah, ampak pri dohodnini.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Ja, ampak tema, ki sem jo dobil iz njene strani, češ da vlada na trošarinski politiki ni nič naredila - govorim o prihodkih v proračun, in sedaj napram temu, ker imate napačno politiko, dvigujete dohodninsko lestvico ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ja, ampak gospod Breznik, poglejte, poslovnik vam ne dovoljuje, da govorite o trošarinski politiki, če smo pri 9. členu zakona, ki je tukaj vložen v proceduro.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Ja, ampak bil sem izzvan s strani državne sekretarke in sem primoran na to odgovoriti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Državna sekretarka je odgovorila na številne navedbe, ki so bile v dosedanjih razpravah podane, z namenom, da ne bo treba odpirati razprav na to temo. Prepričan sem, da ste tako to tudi razumeli.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Ne, nisem tako razumel, predsedujoči. Nisem razumel in ne razumem. Zato, ker je ta koalicija, ki je sedaj, govorila tukaj eno leto, da moramo gledati prihodkovno stran proračuna. To sem poslušal eno leto, sedaj pa jim jaz hočem pomagati, da bodo dobili prihodkovno stran proračuna. Ampak ne prihodkovno stran proračuna, da boste dvigovali davke in dvigali dohodninske lestvice, ampak da boste resnično dobili v proračun nekaj sredstev. Hočem vam pomagati, sem v bistvu del koalicije ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Poglejte, gospod Breznik, verjamem, da hočete pomagati, vendar ta hip ne delate tega, ker kršite poslovnik. Moral vam bom izklopiti mikrofon, če boste nadaljevali s to razpravo, ki ni vezana na 9. člen Zakona o dohodnini.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Dobro, se bom pa vrnil v opozicijske vrste in bom spet ravnal kot klasični opozicijski poslanec. Ni problema, poglejte, bom takoj zamenjal vlogo, stopil bom
tukaj nazaj. Pomoči ne potrebujete, bomo pa nadaljevali s temo tako imenovanega kreativnega računovodstva, za katerega vas predlagam za Nobelovo nagrado, ker menim, da argumenti, ki ste jih nam danes tukaj hoteli podati, niso na mestu. Nekoč so me učili, da obstajajo tri vrste politikov - dobri politiki, pokvarjeni politiki in naivni politiki. Najslabši je naivni in ta dela ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Breznik, o tem bomo lahko govorili tudi po končani seji, tako da se vam opravičujem, ampak resnično vam moram izklopiti mikrofon, ker ne govorite o 9. členu, ne govorite o amandmaju, pa še vaš je.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k
prijavi.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Da vam mogoče malo osvežimo temo: pogovarjamo se o amandmaju, s katerim želi Slovenska demokratska stranka ohraniti veljavno ureditev, da se zneski davčnih olajšav avtomatsko usklajujejo z inflacijo vsako leto. Ko smo poslušali državno sekretarko, je rekla: "Saj v bistvu nič takšnega ne spreminjamo, saj samo posegamo v avtomatizem, možnost pa še vedno obstaja." Sprašujem jo, ali bo prišlo do usklajevanja davčnih olajšav v prihodnjem letu in letu 2015. Ne bo prišlo, kajti Zakon o izvrševanju proračuna imamo na mizi in prihodnji dve leti tega usklajevanja ne bo. Govorimo čisto relevantno, da bodo posamezniki, dohodninski zavezanci plačevali več davka, več dohodnine, kot bi jo plačevali, če te spremembe zakona, ki jo predlaga Vlada, ne bi bilo. To drži. Cenim napore državne sekretarke, da nas želi prepričati, da to ne bo nič kaj takšnega, saj se nominalno ohranja isti davek, ampak spoštovani, državni proračun bo profitiral 33 in pol milijona evrov na račun teh rešitev, kar pomeni, da bodo to dohodninski zavezanci plačali, enostavno povedano. Če to plačajo dohodninski zavezanci vseh rangov, od najnižjih, samo tistih, ki aktivno delajo, pomeni, da bodo ti ljudje imeli manj denarja, kot bi ga imeli sicer, da bodo plačevali več davka, kot bi ga plačevali sicer, in da bodo imeli zaradi tega tudi nižji življenjski standard, ker poleg tega, da se jim znižuje prihodek relativno, v primerjavi, če te rešitve ne bi bilo, se jim draži tudi življenje.
Spoštovana državna sekretarka, še kako je na mestu, da ob tem omenjamo posredne in neposredne vplive na proračun posameznika ali družine. Ali se poveča, na primer, cena vinjete ali prevoz - to vse vpliva na proračun, če temu dodamo družinski proračun in tudi proračun države, če želite. To, da ste povečali participacijo za posameznega dijaka, da mora več plačevati - bo treba manj iz proračuna dati za ta namen. To sami dobro veste. Ta rešitev vpliva na proračun. Če ne bi, je ne bi osmislili. Enako velja tudi za vinjete. Luknjo
20
DZ/VI/37. izredna seja
v Darsu bo namesto proračuna reševal cestninski zavezanec. To vse vpliva na proračun, ali želite priznati ali ne. Temu je tako, in vse to nalagate na pleča populacije davkoplačevalcev. Tudi ta rešitev je ena v tem mozaiku. Ne morem sprejeti vaše teze, da je težko oziroma nemogoče ali celo nepomembno položiti račun o kumulativnih učinkih, in sicer tega ukrepa, spoštovani predsednik, ko se ne usklajujejo davčne olajšave, številnih drugih ukrepov, tudi tistega, ki v je naslednjem amandmaju, in tudi vseh teh, ki so že sprejeti in tistih, ki so še predlagani.
Menim tudi, da je ta ukrep, ukrep neavtomatskega usklajevanja, naravnan iz enega samega razloga - da se zmanjšuje proračunski primanjkljaj, da se polni državni proračun. To je edini namen. Razumel bi še, spoštovana državna sekretarka, da je ta ukrep vezan na neko kratko obdobje zmanjševanja proračunskega primanjkljaja in da je predmet ureditve v Zakonu o izvrševanju proračuna, kar je usmerjeno na neko kratko krizno obdobje. Vi pa ste predlagali sistemski ukrep. Iz dohodnine črtate avtomatsko usklajevanje in hkrati uvajate izjemo v ZlPro, češ da boste, če bo treba, to naredili v Zakonu o izvrševanju proračuna. Mislim, da je to slaba rešitev, da bi moral avtomatizem ostati v sistemskem zakonu in izjema v Zakonu o izvrševanju proračuna. Zdi se mi, da bi bilo to bolje, kajti če se bo ta sistemska rešitev vlekla v nedogled, potem bomo na koncu vsi plačevali maksimalno dohodnino. To je tako, kajti če se davčne olajšave ne bodo usklajevale, bomo konvergirali vsi k istemu. To je v neki prihodnosti. Zato menim, da bi bilo v tem primeru dobro misliti zgolj na nekaj let in narediti za teh nekaj let izjemo, sicer bo problem.
To, kar je gospa poslanka iz Pozitivne Slovenije rekla - da ste z amandmajem koalicije naredili obliž na te rešitve, češ da ste dali noter varovalko, da pride do usklajevanja takrat, ko je 3-odstotna inflacija. Spoštovani, sprašujem vas, in tudi gospo, ki je to branila, kdaj bo in kdaj je bila v tej državi nazadnje inflacija več kot 3%. Nazadnje je bila, saj je državna sekretarka povedala, leta 2007, takoj po prevzemu evra, kar je normalno, ker so vsi nabili cene zaradi konverzije tolarjev v evre. Sami veste, da je takrat iz ene marke nastal en evro in podobno. Takrat se je to naredilo in od takrat ne več. Tudi v prihodnje je veliko vprašanje, kdaj bo inflacija tako velika, da bi prišlo do avtomatskega usklajevanja. To je pesek v oči in čisto navadno sprenevedanje. Spoštovana državna sekretarka, želim, da mi obrazložite, zakaj ste se odločili to sistemsko rešitev dati v dohodninski zakon, da ni več avtomatskega usklajevanja, in zakaj niste raje dali, da je avtomatsko usklajevanje, razen če vlada oziroma zakonodajalec z Zakonom o izvrševanju proračuna ne poseže v to, kar bi bilo po mojem za zapiranje nekih proračunov v nekem kriznem obdobju primerneje kot pa ta rešitev v tem primeru.
Ali je to del ene strategije, ki jo bomo deležni tudi na drugem področju? To bi verjetno tudi upokojence zanimalo. Ali poslej tudi ne bo več sistemskega usklajevanja pokojnin? Ali poslej tudi več ne bo sistemskega usklajevanja socialnih transferjev oziroma zneskov minimalnega dohodka, če želite? Ali je to del politike, da se indeksacija oziroma avtomatsko usklajevanje ukine na vseh nivojih, pri dohodnini, pri pokojninah, socialnih transferjih in podobno? Kajti to je tudi v neki podzavesti marsikaterega snovalca proračunov, da bi še na takšen način porezal in zagotavljal neko zaprtje proračuna in s tem najbolj pohodil ljudi, ki že tako ali tako težko živijo iz meseca v mesec.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da so vsi, ki so želeli razpravljati, dobili besedo, ampak je še izražen interes za razpravo. Vabim vas k prijavi za razpravo.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Prej je gospa državna sekretarka učinke Zakona o dohodnini na družinski proračun obrazložila na približno podoben način, kot je Maša Kociper razložila fiskalno pravilo. Če bi ta trditev držala, gospa državna sekretarka, potem lahko na isti način razložimo tudi vse bilance podjetij. Odvisno, s katere strani gledamo. Če bi držalo, kar ste vi povedali za družinski proračun, potem ne bi šlo nobeno podjetje v stečaj, ker bi, če bi vse prav na glavo postavili, tudi tam bila bilanca pozitivna.
Tako da se mi zdi, da iz petnih žil je argumente. Tudi ta vaša obrazložitev je zelo podobna tisti, ki jo je nedavno nazaj izjavil gospod Stepišnik, ko je govoril o gospodarski rasti: gospodarska rast je, samo je malo negativna. Tudi učinek tega dohodninskega zakona je malo negativen. Če se tega zakona in te rešitve Vladi ne bi splačalo predlagati, potem ne bi v obrazložitev zapisala, da ima 33 milijonov učinkov za proračun. Če iz dohodnine denar prenesemo v proračun, potem ga vzamemo pri družinah. Ni drugega vira, družine in espeji. Če boste tam vzeli 33 milijonov, potem pomeni, da bodo vsi ti, ki jim boste to vzeli, imeli manj. Ali mi lahko kdo, recimo gospa Črnak Meglič ali gospa Potrata ali gospa Žgajner Tavš, razloži, ali bodo imeli ti državljani več za položnice, jim bo ostalo več za položnice ali manj. Naj mi nekdo to razloži, če se ne bo nič nikomur poznalo. Prepričan sem, da bodo imeli manj.
Zdaj pa sprašujem naprej. Ali je to, da na takšen način to urejamo, pravično? Je to pravična porazdelitev bremen? Zaradi tega ukrepa bodo nekateri spet padli na lestvici in se bo povečeval tisti del, ki bi bil upravičen do varstvenega dodatka. Zagotovo. Bodo vzeli ali ne, to je njihova odločitev. Ampak če bodo, se boste usedli na premoženje - jim boste vpisali hipoteko za vse tisto, kar bodo dobili. Malo prej smo obravnavali Zakon o bančništvu. Tam smo
21
DZ/VI/37. izredna seja
predlagali, da postanejo stvari javne, da vemo, kdo je kaj odnesel iz bančnega sistema. Ste bili proti. Zdaj sprašujem, ali ste zagovorniki socialnih pravic in socialnega, bom rekel, položaja državljanov ali ste zagovorniki privilegiranega položaja tistih, ki so naredili bančno luknjo. V tem primeru ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: V tem trenutku, gospod Tanko, ste sami zelo dobro obrazložili. Govorite o Zakonu o bančništvu, tako da vas prosim, da se vrnete na 9. člen in amandma ...
JOŽE TANKO (PS SDS): Govorim o primerjavah, gospod Veber. Upam, da razumete
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ni možna primerjava na takšen način.
JOŽE TANKO (PS SDS): Kako da ne?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ker smo pri 9.
členu, in ta amandma resnično govori o olajšavah. Pa še vaš je, tako da se dajte že iz spoštovanja do vašega amandmaja držati ...
JOŽE TANKO (PS SDS): Težko veste, kaj mislim povedati, čeprav ste tukaj že en mandat dlje kot jaz, ampak vseeno ne veste, kaj mislim povedati. Sedaj govorim samo o tem, ali je ta zadeva narejena tako, da povečuje socialne pravice in olajšuje življenje tistim, ki jih ta zadeva zadeva ali ne. Pri gospodih, ki sedijo v bankah, ste rekli, da se jih ne smemo dotikati. Tu sprožate procese zmanjševanja njihovih prihodkov in njihovih virov za življenje. Moram vas opozoriti in vas spomniti na vaše silne razprave o tem, kako ste pripravljeni in kako zagovarjate pravično porazdelitev bremen. Sedaj nam pa naj razložijo gospodje oziroma predvsem gospe iz vaše poslanske skupine, kako si zamišljajo to pravično porazdelitev bremen. Na eni strani imate gospode v bankah, ki so nedotakljivi, ne smemo vedeti nič o njih. Na drugi strani imamo upravičence, dohodninske zavezance, praviloma nizke, ker je tudi tisti del gospodarstva, espejev, malega podjetništva, ki zapade pod ta zakon, nekje na spodnji meji in se prebija s težavami čez. Ravno te kategorije so tiste, ki so deležne največje milosti koalicije. Ali so to socialni ukrepi ali niso? Gospod predsednik, so socialni ukrepi ali niso? PREDSEDNIK JANKO VEBER: Poglejte, gospod Tanko, veste, da se kot predsedujoči ne morem vključevati v razpravo. Ne sprašujte me kot predsednika, kaj mislim o tem. Še enkrat vas opozarjam: dajte se držati poslovnika.
JOŽE TANKO (PS SDS): Držim se amandmaja, ne poslovnika. Bilo bi dobro, če se še kdo drži poslovnika, tudi predsedujoči. Pri vseh teh zadevah, ki smo jim priča v tem obdobju, gre za to, da se sprejemajo asimetrični ukrepi. Proti tistim, ki imajo moč in ki lahko v medijih kupijo
zadevo, se ne zgodi nič, proti nizkim kategorijam, proti tistim, ki so na spodnji meji, pa se sprejemajo permanentni ukrepi. Ni čudno, da skoraj nihče iz koalicije, predvsem iz vaše poslanske skupine, ne brani te rešitve dohodninskega zakona. Ker je problem enostavno ta, da ne zna nihče obrazložiti, kako je to pravično porazdeljeno. Nihče. Imajo lahko doktorat, vendar tega ne znajo razložiti. Taki ukrepi, ki jih predlagate, rušijo socialno državo. Ti ukrepi ne povečujejo socialne države. Povečujejo razlike zato, ker so nekateri nekaj milijard evrov odnesli iz države, tudi našega denarja, in se jim ne zgodi nič, so zaščiteni, vsem tem pa po malem jemljemo zato, da bomo pripravili podlago, da bomo tisto luknjo na nek način poskusili zapolniti.
Moram reči, da bom ta amandma podprl. Predlagam oziroma prosim pa, da bi kdo iz koalicije te rešitve kompetentno zagovarjal. Državna sekretarka je izhod v sili v tem delu, kjer imamo parlamentarno razpravo, in te ni. Dobro bi bilo, da bi kdorkoli izmed tistih, ki se imate za socialno čuteče - vidim, da je teh zelo malo - poskusil to obrazložiti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vlada se lahko kadarkoli vključi v razpravo. Željo za to je izrazila državna sekretarka, zato dajem besedo mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Dve konkretni vprašanji sta mi bili postavljeni in bi rada nanju odgovorila. Zakaj v sistemski zakon? Že uvodoma sem rekla, da je sistem avtomatičnega usklajevanja olajšav in lestvice rešitev, ki smo jo poznali v obdobju visoke inflacije. Zgodovinsko se je vlekla ves čas skozi Zakon o dohodnini, od prvega iz leta 1992 naprej. Ko smo preverjali posamezne rešitve, smo ocenili, da glede na ustalitev letne stopnje inflacije ta rešitev s sistemskega vidika ni več primerna in da je primerneje avtomatizem nadomestiti z usklajevanjem, kadar se pojavi potreba po tem. V zakonu sta predvideni dve možnosti. Kadar inflacija ne doseže 3 %, se lahko z Zakonom o izvrševanju proračuna določi koeficient, s katerim se lestvica in olajšave uskladijo. Če pa letna stopnja inflacije doseže 3 % ali preseže ta odstotek, potem se mora obvezno določiti koeficient uskladitve v Zakonu o izvrševanju proračuna.
Res je, predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 te uskladitve ne predvideva, in za leto 2014 to pomeni, da se prihodki iz naslova dohodnine ne bodo zmanjšali za 30 milijonov, kolikor bi se, če bi avtomatično usklajevanje lestvice in olajšav ohranili na nivoju oziroma enakem sistemu, kot smo ga poznali do zdaj. S tem odgovarjam tudi na drugo vprašanje, kako lahko govorimo o dodatnih prihodkih za državni proračun, hkrati pa govorimo, da se nominalni dohodki posameznikov, davčnih zavezancev, ki bodo imeli enake nominalne
22
DZ/VI/37. izredna seja
bruto dohodke, se jim tudi neto dohodki v letu 2014 ne bodo spremenili. Še enkrat poudarjam, gre za nominalne zneske, in ti zneski ostanejo nespremenjeni. Ker pa bi se nominalni razpoložljivi dohodek povišal, če bi se uveljavilo avtomatsko usklajevanje, tega usklajevanja ne bo, in se ohrani obseg prihodkov iz naslova dohodnine na nivoju, ki je za 30 milijonov višji, kot bi bil, če bi tako usklajevanje morali doseči. Upam, da sem bila zdaj bolj jasna kot prej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo želijo še nekateri, zato vas vabim k prijavi za razpravo.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Spoštovana državna sekretarka, vprašal sem vas, zakaj razlika v pristopu, zakaj ta nekonsistentnost. Vam bom še enkrat zastavil enako vprašanje, na katerega mi niste odgovorili.
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju imamo poseben člen, ki govori o usklajevanju pokojnin, kako se pokojnine usklajujejo z inflacijo in rastjo plač. Je avtomatizem oziroma o tem odloča skupščina ZPIZ itd. Sistem usklajevanja je vzpostavljen in ni arbitraren. Je vzpostavljen in se točno ve, kako se usklajujejo. Imamo Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki govorita, kako se usklajuje minimalni dohodek oziroma kako se posledično usklajujejo socialne pomoči in vsi transferji posameznikom. Imamo sistem, spoštovana državna sekretarka, kako se praktično avtomatsko usklajujejo pasivni prihodki, prihodki tistih, ki so pasivni, ki so bodisi zaslužili pokojnino in jo zdaj upravičeno dobivajo bodisi dobivajo državne pomoči. In imamo zdaj odmik od tega pravila v ZIPro, kjer ste napisali, da prihodnje leto in leto 2015 tega usklajevanja ne bo. To je en pristop. Imate drug pristop pri dohodnini, kjer obdavčujete aktivno prebivalstvo in pravite: ne, zdaj pa ni več avtomatskega usklajevanja, temveč bo vlada vsako leto v ZIPro povedala, ali bo. To je drugače.
Moralo bi biti enako. Moralo bi v dohodninski zakonodaji ostati usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav, in morali bi hkrati narediti izjemo v Zakonu o izvrševanju proračuna. To bi bilo enako - enak pristop pri dohodnini, pri pokojninah in pri socialnih transferjih. Vi pa ste pri dohodnini ubrali drug pristop in vas sprašujem, zakaj. To ni pravično, kajti tudi pri minimalnem dohodku, ko govorimo o socialnih pomočeh, tudi pri pokojninah se stvari usklajujejo z inflacijo. Tukaj bo pa usklajevanje predmet vsakoletne razprave v ZIPro, in ste že povedali, da ga naslednji dve leti ne bo. Še enkrat, prosim razložite mi, zakaj je aktivnim prebivalcem, tistim, ki ustvarjajo, plačujejo dohodnino, prečrtana avtomatska indeksacija in usklajevanje, medtem ko pasivnim
to ni prečrtano, in izjemo za prihodnji dve leti uravnavate v Zakonu o izvrševanju proračuna. To je drugačen pristop do tistih, ki so tako ali drugače ali davčni zavezanci ali pa prejemniki stvari iz proračuna. Prosim razložite mi, zakaj ste tukaj ubrali drug pristop.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem državni sekretarki mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Gre za dve različni zadevi. Pri Zakonu o dohodnini gre za plačilo davka, in za tega sem razložila, v čem je bil premislek, zaradi katerega smo se odločili za sistemsko spremembo. Po drugi strani gre pri Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in tem tretjem, ki ste ga omenili, za odhodke iz državnega proračuna. V tem primeru gre za zagotavljanje prihodkov oziroma dohodkov tistih z resnično najnižjimi sredstvi za preživljanje. V okviru Vlade je bila opravljena razprava o pristopu pri eni oziroma pri drugi vrsti, pri davkih oziroma pri prejemkih iz državnega proračuna oziroma pokojninske blagajne, in sprejeta takšna odločitev, kakršna je na mizi. Več o tem bo verjetno možno govoriti ob Zakonu o izvrševanju proračuna.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vabim vas k prijavi za razpravo.
Mag. Andrej Vizjak, imate besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Vse tri rešitve, ko govorimo o usklajevanju pokojnin, ko govorimo o usklajevanju minimalnega dohodka oziroma s tem povezanih socialnih transferjev, in ko govorimo o usklajevanju dohodninske lestvice ali pa dohodninskih olajšav, vplivajo na dohodkovni položaj. Pri dohodnini posredno, kajti ob isti bruto plači bo prihodnje leto zaradi te ureditve nekdo ob del neto plače, ker bo moral več davka plačati, ker bo imel nižje olajšave, kot bi jih imel sicer, če tega zakona ne bi bilo. Pri vseh treh kategorijah gre za njihov prihodkovni položaj v naslednjem letu. Vendar se pokojnine praviloma usklajujejo. To je zapisano v sistemski zakon in to je prav. To smo tudi izpogajali s socialnimi partnerji. Minimalni dohodek se usklajuje. Celo po zloglasnem ZUJF se usklajuje z letom 2014. Sedaj ste v Zakonu o izvrševanju proračuna naredili izjemo. Rekli ste: socialni transferji ter pokojnine se prihodnji dve leti ne bodo usklajevali. Ne vem, kako so sicer upokojenci oziroma upokojenske asociacije to požrle, ampak O. K.
Pri dohodnini, ki vpliva na dohodkovni položaj ne samo tistih z visokimi plačami, ampak tudi tistih z minimalnimi plačami, ste naredili pa obratno logiko, in ste rekli: ne, ne bo se več usklajevalo avtomatsko, ampak se bo usklajevalo samo izjemoma, če se bomo mi tako odločili. To je drugačna logika. Prej ste govorili,
23
DZ/VI/37. izredna seja
da ste na nek način poskusili razložiti, da se pri onih dveh kategorijah nanaša na neke minimalne prihodke. Ne, spoštovana, tudi te privilegirane, izjemne pokojnine se bodo usklajevale poslej sistemsko v pokojninskem in invalidskem zakonu, tudi te najvišje, ki znašajo tisoč 500 in več evrov. Mislim, da ste tu naredili en sistemski feler, en kiks, ki ga ne morete obrazložiti kar tako, češ da ste se pač tako odločili. To ni prav. Če imamo na eni strani v sistemskem zakonu usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev, je tudi prav, da imamo v sistemskem zakonu praviloma usklajene dohodnine, razen če se vlada v ZlPro ne odloči in potem parlament odloči drugače. Tu ste šli po drugačni poti, in kljub temu da se, vidim, res zelo trudite, mislim, da tudi z naše strani leti neko sočustvovanje z vami, ker morate braniti te zoprne rešitve, pri čemer vidim, da vam koalicijski poslanci nič ne pomagajo. Kljub temu mi na to dilemo, ki je malo sistemske in strokovne narave, niste odgovorili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vabim vas k prijavi za razpravo, ker je še izkazan interes.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Takrat, ko smo imeli dobro gospodarsko rast, so bile zelo aktualne položnice. Zdaj pa me zanima, glede na to, da sprejemamo samo ukrepe, ki poslabšujejo dohodkovni položaj, dohodninski položaj prebivalstva, kje bo postavljena skrinjica za zbiranje položnic v Državnem zboru in kdo bo to zbiral - ali bo to še gospa Žgajner Tavš ali se ji bo pridružil še kdo iz ostale koalicije, recimo gospa Potrata ali gospa Črnak Meglič. Prosil bi odgovor na to.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Tanko, verjamem, da boste ta odgovor lahko dobili, ampak v sklopu tega člena mislim, da ne.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 10. člen in amandma k 10. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Gospod Jože Tanko, imate besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Gospod predsednik, dejali ste, da pri prejšnjem amandmaju ne bom dobil odgovora. Koalicija ima zdaj zadnjo priložnost, da poda odgovor pri tem amandmaju.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo tudi pri 10. členu.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 9. 10.
2013. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 2. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Ali lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 46.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 9. členu. Amandma je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Ta amandma Slovenske demokratske stranke predlaga, da se usklajevanje lestvice dohodnine in olajšav nadaljuje in da ostane zadeva takšna, kakršna je danes, in takšna, kakršna je bila 20 let, odkar je dohodnina v veljavi - sicer nekoliko drugačna na začetku. Predvsem zaradi tega, da bi se zagotovil enak materialni položaj vseh davčnih zavezancev, vseh ljudi v Sloveniji, ki plačujejo dohodnino. Ta amandma narekuje izhodišče, in sicer je to izhodišče pravičnosti. Izhodišče pravičnosti v tem smislu, da se zneski davka ne povečujejo na eni strani in da se na drugi strani ne zmanjšuje realna vrednost denarja, ki ga ljudje zaslužijo ali upokojenci dobijo iz pokojninske blagajne. To pomeni, da bi bil ta amandma jamstvo za to, da bi ljudje v Sloveniji zadržali določen standard in da se njihovi dohodki ne bi realno zmanjševali. Ob vseh ukrepih te vlade bi takšna rešitev pomenila znaten padec standarda za vse ljudi v Sloveniji, in to bi tudi pomenilo večjo revščino v Sloveniji.
To bi pomenilo, da bi bili bolj obdavčeni tudi tisti, ki najmanj zaslužijo oziroma ki so na repu dohodninske lestvice. Podpora takšnemu amandmaju bi pomenila nek minimalni znesek, ki ga proračun ne bi dobil oziroma bi ga izgubil -odvisno od tega, s katerega zornega kota gledamo. V tem smislu bi vlada z nekaj truda zlahka ta denar dobila na drugih področjih, kot na primer na področju javnega naročanja, boljše organizacije, smelejšega organiziranja tudi ostalih služb, tako da s tega zornega kota je amandma upravičen in je takšen, da je v korist vseh ljudi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da ni interesa za obrazložitev glasu v nadaljevanju, zato prehajamo na glasovanje o amandmaju k 9. členu.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 48.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
24
DZ/VI/37. izredna seja
Na glasovanje dajem amandma k 10. členu. Amandma je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
V Slovenski demokratski stranki bomo lasten amandma podprli iz preprostega razloga. Ne želimo v teh neugodnih časih, ko Vlada prihaja s številnimi dodatnimi obremenitvami aktivnega in tudi pasivnega prebivalstva, še dodatno z dohodnino obremenjevati tistih, ki ustvarjajo -zaposlenih, ki plačujejo dohodnino, samostojnih podjetnikov in vseh drugih dohodninskih zavezancev. Ta amandma govori o tem, da se poslej več ne bo avtomatsko usklajevala dohodninska lestvica. S tem bo dohodnina za prihodnje leto višja, kot bi bila sicer, če ne bi bilo te rešitve. S tem bodo ljudje plačevali več dohodnine. Skupaj s prejšnjim členom in tudi z ostalimi rešitvami tega zakona je Vlada namerila 33 milijonov več pobranega denarja od dohodninskih zavezancev, kot bi ga pobrala prihodnje leto, če tega zakona ne bi bilo. Za 33,5 milijona evrov bodo dohodninski zavezanci na slabšem. Tega denarja ne bo za položnice, za ostale stvari. Stiska marsikaterega izmed teh dohodninskih zavezancev se bo povečala.
Menim, da je bilo nezadovoljivo pojasnilo s strani Vlade, kako kumulativno vplivajo vse te dodatne davčne obremenitve na družino, na posameznika, kajti ne moremo gledati zgolj izolirano Zakona o dohodnini, če ne gledamo zraven še ostalih učinkov dviga davkov, ki jih je Vlada že uveljavila v letošnjem letu ali pa jih namerava uveljaviti, kot je dvig davka na dodano vrednost in prihajajoči davek na nepremičnine. Če vse to skupaj seštejemo in damo zraven še podražitve, ki so se zgodile posredno, kot so cene komunalnih storitev, vinjet, dijaških prevozov, ugotavljamo, da razen ukrepov, ki dražijo življenje davkoplačevalcev in tudi tistih, ki niso davkoplačevalci, ta vlada ne zna drugega predlagati v uravnoteženje proračuna. Mislim, da ne smemo pristati na to logiko, da je to pot, ki vodi v pogubo in verjetno ne k cilju, ki si ga je Vlada zadala. Govorim o pogubi teh ljudi, ki plačujejo davke. Cilj, ki ga Vlada ne bo dosegla, je po naši oceni tudi cilj finančnega učinka, kajti tega finančnega učinka ne bo v tolikšni meri, kot so izračunali, ker bo manj davčnih zavezancev in bo del davčnih zavezancev prešel tudi v prejemnike transferjev, ker bodo enostavno padli pod prag revščine.
Še enkrat, ta amandma podpiramo, teh rešitev, ki jih je predlagala Vlada, pa ne.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da lahko preidemo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju k 10. členu.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 48.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Lahko glasujemo?
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice!
Amandmajev Slovenske demokratske stranke, ki bi zaščitili ljudi pred tem, da bi imeli manjši realni dohodek, niste podprli. S tem, ko niste podprli teh amandmajev, se bo zgodilo to, da bodo najmanj v naslednjih dveh letih vsi ljudje v Sloveniji imeli manjši realni dohodek in zaradi tega manjši standard. Enostavno povedano, imeli bodo manj denarja za najnujnejše življenjske potrebščine, za plačevanje storitev, tistih, ki so najnujnejše in tistih, ki so vsak dan dražje, tudi zato, ker jih draži vlada Alenke Bratušek.
V	Slovenski demokratski stranki tega zakona ne bomo podprli. Čudi nas, da na strani koalicije ni sočutja za tiste, ki ste jih pred časom najbolj zagovarjali. Za tiste, ki danes nimajo za položnice in imajo danes veliko manj denarja za položnice, kot so ga imeli takrat, ko ste govorili o tem, da ljudje nimajo za položnice, na primer pred 4 ali 5 leti. Takrat je bil položaj vseh ljudi v Sloveniji popolnoma drugačen. S takšno rešitvijo prispevate, ker zmanjšujete standard, da politika vlade Alenke Bratušek postaja politika ruševin in kaosa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V	lastnem imenu želi obrazložiti glas Marijan Pojbič ... Več vas je. Potem vas vabim k prijavi za obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Zakonu bom nasprotoval, saj gre za zakon, katerega edini učinek bo na koncu to, da bodo državljanke in državljani živeli slabše, gospodarstvo bo nazadovalo in nazadovala bo država kot celota. Zakon temelji na popolnoma napačnem izhodišču, da pojmuje državljanko, državljana kot nekoga, ki ga lahko obremenimo do konca in pri tem pozablja, da je namen države, da vsakomur in vsem zagotavlja dostojno, človeka vredno življenje. V tem primeru tisti učinki, ki jih napovedujete za proračun, temeljijo na povsem zgrešenih predpostavkah. Najbolj očitno to v tem primeru pomeni ukinjanje vseh olajšav za dnevne migrante, kar uvaja nazaj njihovo dvojno
25
DZ/VI/37. izredna seja
obdavčenje, obdavčenje v državi, v kateri delajo, in potem še plačilo dodatne razlike v Sloveniji.
Kaj to v praksi pomeni za ljudi z Gorenjske, Koroške, Prekmurja, iz vseh ostalih delov, ki se vozijo dnevno na delo v tujino? Tudi do četrtino njihovega denarja jim bo poslej vzela država Slovenija. Za marsikoga od njih to pomeni, da se mu preprosto ne bo več splačalo voziti se na delo v tujino. Na ta način tega pričakovanega učinka za proračun ne bo. Nasprotno, ti ljudje bodo potem prišli na zavod za zaposlovanje in uveljavljali svoje socialne pravice, ki jim gredo po slovenski zakonodaji, ampak na slovenskih tleh. Na koncu to pomeni, da bo učinek za državo, za državni proračun, ki ga pričakujete v višini 30 milijonov evrov - da boste toliko denarja vzeli iz žepa davkoplačevalcev in prinesli v proračun -, zanemarljiv, morda celo negativen. V praksi pa bo tistih, ki bodo zahtevali denar iz javnih sredstev, toliko več. Taka politika je kratkovidna in je do ljudi, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, tudi krivična.
Temu zakonu bom nasprotoval.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Gospod predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Drage kolegice, dragi kolegi!
Upam, da se boste, ko boste opravili to formalno obveznost, ki vam jo je naložila vlada Alenke Bratušek, sprehodili, malo razmislili in da se boste pri sebi zamislili ter opravičili vsem tistim, ki morajo v tujino po kruh. Upam, da vas bo sram, ker mene bo sram kljub temu, da ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Čuš, moram vas opozoriti. V trenutku, ko razlagate glas, niso dovoljene polemike. Namenjeno je temu, da poveste, kako boste glasovali o zakonu. Prosim, da se držite tega določila poslovnika.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Gospod predsednik, vas pa prosim, da mi povrnete 15 sekund, ki ste mi jih vzeli. / oglašanje iz dvorane/ Vem, da vas boli, gospodje in gospe. Število mladih v Sloveniji drastično pada. Podatek, da se bo do leta 2050 v Sloveniji število starejših na mlade potrojilo, vam pove več kot dovolj. Sam ne morem podpreti zakonodaje, ki bo tiste mlade, ki gredo s trebuhom za kruhom v tujino, dodatno udarila po žepih. Veste, tudi vi ste marsikaj, oprostite izrazu, zasrali, in zato morajo mladi v tujino, da si prislužijo več kot potreben evro za normalen vsakdan. Namesto, da bi se jim tukaj opravičili, da smo jim vzeli prihodnost, ukradli sanje, in jim dali neko priznanje, jih bomo dodatno obdavčili.
Spoštovani predstavniki vladne koalicije, pred glasovanjem vas še enkrat pozivam, da dajte trezno premisliti, ker tak ukrep
je nečloveški in dodatno obremenjuje tiste, ki delajo.
Tega nikakor ne bom podprl in to niti približno ni socialno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik!
Tega zakona nikakor ne bom podprl. Nikakor ga ne bom podprl iz razlogov, ki so bili danes v naši poslanski skupini našteti, in bilo jih je veliko. Gospod Vizjak, Andrej Šircelj, Jože Tanko, Andrej Čuš itd. so nanizali milijon argumentov, zakaj ta zakon ni sprejemljiv za večino naših državljank in državljanov. Ta zakon je nov davek, in v tej situaciji, ko je stanje takšno, kakršno je, ko se ljudje s težavo prebijejo iz meseca v mesec, je vsak nov davek dodatna obremenitev, ki je nesprejemljiva. Da se osredotočim na tiste, ki prihajajo od tam, od koder prihajam sam - to je občina Šentilj, Pesnica, Kungota, Štajerska, Koroška, Pomurje, Prekmurje itd. Tam vsaj 30 % ljudi dela preko meje, ampak ne zaradi tega, ker bi si tega želeli - prav zaradi tega, ker jim ta država ni bila sposobna zagotoviti ustreznih pogojev, da bi svoje družine lahko preživljali v lastni domovini. Verjemite mi, da ni nikogar, ki je preko meje zaposlen, da si tega ne bi želel. Ta zakon in ta koalicija si dovoljujeta, da obremenita in dvojno obdavčita te ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom preko meje, ki razbremenjujejo našo socialno blagajno, ki so zaradi tega, da bi omogočili, da ta država lahko kolikor toliko normalno funkcionira, iskali službo tam, kjer so bili sposobni svojo službo poiskati.
Spoštovani gospe in gospodje, ali ni to dovolj velik razlog, da tega zakona ne podpiram in da ga Slovenska demokratska stranka ne podpira?! Tisti, ki sedite v koaliciji, se norčujete, smejite in držite roko pred očmi - naj vas bo sram!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala za besedo.
Ponovno se oglašam. Tega zakona ne morem podpreti, ker menim, da ko imaš neko vladno večino, moraš potem peljati zakone tudi z malo več truda. Ta zakon, ki ga danes sprejemamo, gre za tipično nič dela, največji učinek mimogrede. Glede rezidentov, ki delajo v Avstriji, judikat Ustavnega sodišča z dne 29. maja 2013 govori, da je 113. člen Zakona o dohodnini v neskladju z ustavo. To pomeni, da moramo sprejeti drugačno rešitev za rezidente. Ne poznam niti enega obiska naših predstavnikov Vlade na Dunaju ali v Gradcu, pri čemer bi skupaj z Avstrijci našli rešitev, ki bi bila nekako pravična za rezidente, ki delajo v tujini. Ne samo v Avstriji, tudi v Italiji. Ne poznam niti enega obiska. Poznam obiske nogometnih
26
DZ/VI/37. izredna seja
tekem, košarkaških tekem. Nimam nič proti, ampak menim, da za svoje državljane in državljanke lahko naredimo kaj več. Ta zakon kot tak prinaša predvsem vse tisto, kar bi radi odpravili, in sicer delo na črno, sivo ekonomijo, tisto, kar je najbolj pomembno - celo vrsto odtekanj denarja, spremembe / nerazumljivo/ ljudi, tudi naših državljanov. Politika, ki jo peljete - če velja pregovor historia magistra vitae est, poglejte, nekoč so vaše prastranke, iz katerih izhajate, spravile več kot pol milijona državljanov Republike Slovenije preko meja in za vedno so tam ostali. Ali iščemo še naprej to? Ali se nismo nič naučili? Ne boste odpravili sive ekonomije, če ne boste zmanjšali javne porabe in pokazali totalne racionalnosti pri javni porabi. To je nepravično. Odtekanje in vse tisto boste povečali. Kultura tega naroda je specifična, in to sta nas praksa in zgodovina naučili.
Spoštovani, še enkrat vas pozivam, da glasujete tako kot jaz, da se vzdržite ali da glasujete proti temu zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu, gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Tega zakona ne bom podprl zato, ker se v zadnjega pol leta sprejemajo samo rešitve, samo zakoni, ki pomenijo nepravično porazdelitev bremen. Bremena padajo po tistih, ki si to najmanj zaslužijo, in privilegirani ostajajo naprej privilegirani. Nedotaknjeni ostajajo dodatki, tudi, recimo, dodatek bivšega predsednika republike. Tam ni nobenega posega. Predlagam Vladi Republike Slovenije, da namesto tega, da rezervira sredstva za varstveni dodatek, poveča sredstva za slovenski Karitas, kajti to je edini način, da bomo ta ukrep na nek način kompenzirali in ne bomo še s hipoteko prizadeli premoženja tistih, ki bodo to pomoč iskali. To je edini ukrep, ni druge možnosti.
Mislim, da bi se morali vsi, ki predlagate te zakone, ki pomenijo takšno nepravično porazdelitev bremen, kot tudi tisti, ki jih sprejemate in podpirate, resno zamisliti nad tem, v katero smer peljete to državo in v katero smer peljete ljudi, pri čemer je čedalje več tistih, ki nimajo nobenega izhoda. Prag revščine oziroma število tistih, ki so pod pragom revščine, se povečuje. Z vsakim takšnim ukrepom je ljudi, ki padejo pod prag revščine, več. Mislim, da se je nad tem zelo za zamisliti. Sploh se zamislite tisti, ki se deklarirate za socialne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da lahko preidemo na glasovanje o zakonu.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 25.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 46. izredno sejo Državnega zbora. Čez deset minut, ob 20.20 pa nadaljujemo z 18. redno sejo.
Seja se je končala 29. oktobra 2013 ob 20.11.
27
DZ/VI/37. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BREZNIK, FRANC..........................................................................................................16, 17, 19, 20, 26
Č
ČUŠ, ANDREJ.........................................................................................................................................26
G
GRIMS, MAG. BRANKO..................................................................................................................18, 25
H
HAN, MATJAŽ...........................................................................................................................................7
I
IRGL, EVA..........................................................................................................................................18, 19
O
OSTERMAN, ALEKSANDRA...............................................................................................................15
P
POGAČNIK, MAG. MARKO..............................................................................................................9, 10
POJBIČ, MARIJAN...........................................................................................................................14, 26
R
RAMŠAK, SONJA....................................................................................................................................9
S
STARMAN, BOJAN..................................................................................................................................8
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.....................................................................................................9, 13, 24, 25
T
TANKO, JOŽE.......................................................................................................6, 15, 19, 21, 22, 24, 27
V
VIZJAK, MAG. ANDREJ................................................................................................10, 11, 20, 23, 25
VOGRIN, MAG. IVAN.............................................................................................................................15
VRANIČAR, MAG. M ATEJA...........................................................................................8, 12, 17, 22, 23
28
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
29