HARTL ADELMANN objekti tehnologije oprema a VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis SnmOHKM Id «..<<«/'«/, fazMim-NH številka 30, cena 60 tolarjev velenje, 30. julija 1992 LE V ELKROJU ZAPOSLUJEJO Stanje v gospodarstvu občine Mozirje je večinoma kritično. »Z rešitvijo problemov na Glinu, se bo stanje izboljšalo v verigi ostalih podjetij«, pravi predsednik IS Alfred Božič. STRAN 4 Lady Milojka Nott v Velenju Prejšnji petek se je na obisku v mestu Velenje mudila Lady Milojka Nott iz Londona (levo). Slovenka, ki je pred dobrimi tremi tedni začela v Veliki Britaniji akcijo zbiranja pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine v občinah Slovenska Bistrica in Velenje. Kot je dejala, je idejo zanjo dobila ob gledanju televizijskih posnetkov s prizorišč v Bosni in Hercego- vini. Ker je s srcem in mislimi še vedno pri svoji domovini, se je odločila pomagati ji pri premoščanju težav v zvezi z begunci. K sodelovanju je pritegnila še nekaj žena iz okolice doma v Londonu, predstavila težave v tamkajšnjih sredstvih javnega obveščanja in prvi odzivi Britancev nanjo so več kot spodbudni. Pokroviteljstvo nad človekoljubno akcijo je prevzela ne- Nova cesta v Vinski gori Krajani Vinske gore sodijo med najbolj prizadevne na našem območju. Tudi v času, ko je povsod finančna suša, veliko delajo. So eni redkih v Sloveniji, ki za svoj razvoj zbirajo sredstva samoprispevka, k temu primaknejo še kaj iz svojega žepa, znajo pa tudi zavihati rokave in vrteti v rokah krampe in lopate. Seveda potem tudi rezultati ne izostanejo. Zadnje dni je bilo v Vinski gori še posebej živahno, v soboto pa veselo. Namenu so predali 1300 metrov dolgo cesto od središča kraja do Prelske. Cesta je široka tri do štiri metre, izgradnja pa je bila težavna in draga, saj so morali med drugim prestaviti nekaj sakralnih spomenikov, ki so stali tik ob stari cesti ki so jo morali razširiti. Naložba je vredna okoli 15 milijonov tolarjev. Večji del so namenili iz samoprispevka, nekaj prispevali iz lastnih žepov, veliko pa so tudi udarniško delali. (mz) Malo nočitev V prvih petih mesecih letos je bilo v Turističnih objektih Slovenije za 19 odstotkov manj nočitev kot v enakem obdobju lani. Tri petine vseh nočitev so ustvarili gostje iz Slovenije. Saj je vseeno Velenjski arhitekti in urbanisti se v zadnjem času prepirajo o tem, ali v središče mesta spustiti promet ali pa ga prepustiti pešcu in njegovemu koraku. Naj se kar prepirajo! Velenjčanu je tako ali tako vseeno. Če bo obveljala prva jo bo sprejel, če bo druga pa prav tako. V kino ... ne hodi. Velenjčanu je vseeno, če bodo jutri v mestu ukinili kino predstave. Kakšno pa je mesto, ki trftima kina, je zadnjič nekdo MA__ vprašal. Ja kakšen je pa kino, ki nima obiskovalcev? Na prireditve, javne predstavitve, okrogle mize... ne POD PRHO pride. Ni ga in svojega mnenja ne pove. Pomeni to, da tistim, ki o njem odločajo tako zaupa, ali pa mu je res vseeno? Poprečen Velenjčan je postal, ali pa je tak vedno bil, do dogajanj v mestu, do življenja v njem. apatičen. Zadovoljen je, da ima kje živeti, kje spati, kje kaj kupiti in kje jesti. Za kaj drugega mu ni dosti mar. Le zakaj je postal tak? Ima preveč eksistenčnih težav, je naveličan vseh in vsega? Ali pa je tak. ker je pač tak? (mkp) VELENJSKI TABORNIKI TUDI LETOS NA RIBNEM Nepozabna doživetja v prijetnem okolju gorenjskih gozdov in reke Save smo strnili v kratko reportažo. STRAN 8 JE PRED VRATI POSLANSKI PREPIR? Naša poslanca Vane Gošnik in Ivan Atelšek se na občinski skupščini ne gledata posebej lepo. Nesoglasja pa se očitno selijo tudi na strani Našega časa. STRAN 12 kdanja britanska premierka Margaret Thacher. Po seznanitvi z razmerami v treh prehodnih velenjskih republiških centrih je Lady Nott obiskala še nekatere družine v Velenju, ki nudijo beguncem začasno streho nad glavo. Zgrožena nad razmerami — zlasti pri družinah — je obljubila pomoč še v tem oziroma v prvih dneh prihodnjega tedna. Šoštanjske termoelektrarne Bo denar za remont? V tehle vročih poletnih dneh delajo šoštanjske termoelektrarne s polno paro. Julijska proizvodnja je nekoliko večja kot so prvotno načrtovali, saj so nadomeščali izpad krške nuklearke. Do konca letošnjega polletja so poslali v omrežje 1650 GWh električne energije in s tem izpolnili polletni plan 94 odstotno. Planirali so namreč, da bodo v tem času proizvedli 1750 GWh elektrike. Ker pa so julija poslali v omrežje kar 120 GWh elektrike več kot so predvidevali, bo sedemmesečni plan, 1930 GWh, dosežen. S tolikšno proizvodnjo pokrivajo šoštanjske termoelektrarne kar 36 odstotkov vseh slovenskih potreb po elektriki. V sedmih mesecih letošnje- ga leta bo skupaj zgorelo v pečeh šoštanjskih termoelektrarn okoli 2,5 milijona ton lignita. Tolikšna poraba je tudi vzrok, da je deponija premoga v tem času nekoliko nižja kot so predvidevali. Na njej je okoli 360 tisoč ton premoga. Vendar pa direktor šoštanjskih termoelektrarn Jaro Vrtačnik ocenjuje, da se bo poraba premoga v prihodnjih mesecih umirila in da bodo zaloge premoga zadoščale. Po zahtevah slovenske vlade naj bi bilo na deponiji za 400 tisoč ton zalog premoga. Če ocenjujemo proizvodnjo v šoštanjskih termoelektrarnah, bi lahko bili zavo-doljni, finančni efekti pa so precej drugačni. Že dolgo jih pestijo likvidnostne težave. Denarja nimajo niti za najnujnejše potrebe in s težavo pokrivajo stroške remonta tretjega bloka, ki je v zaključni fazi. Ta zaključek pa je ravno zaradi nepokrivanja obveznosti vprašljiv. 15. avgusta naj bi začeli z remontom petega bloka. Ta dela bodo še obsežnejša, njihov začetek pa je odvisen od zagotavljanja finančnih sredstev. Vodstvo termoelektrarn si v teh dneh prizadeva, da bi bila ta investicija v slovenskem elektrogospodarstvu prioritetno opredeljena. Vzporedno s tem pa potekajo seveda aktivnosti za pridobitev jamstev za kredite za izgradnjo čistilnih naprav, žal pa zelene luči za pričetek del še vedno ni. (mz) Graška gora Srečanje domačih ansamblov Nekako smo se že navadili, da preživimo sredi avgustovsko nedeljo na Graški gori. Za to poskrbi kulturno umetniško društvo Ivan Cankar iz Plešivca z organizacijo srečanja narodno zabavnih ansamblov. Tudi letos bo tako. Srečanje bo v nedeljo, 16. avgusta ob 14. uri. Pri organizaciji pa bo tudi tokrat pomagala naša radijska postaja, ki bo med drugim podelila nagrado občinstva. Letošnja prireditev bo že sedemnajsta, organizatorji pa bomo poskrbeli, da bo ta še privlačnejša in še kvalitetnejša kot so bile dosedanje. Na srečanje se lahko prijavijo skupine, ki so že uveljavljene, za vse ostale pa bodo pripravili dopoldne izbirno avdicijo. Skupine se morajo predstaviti z lastnimi skladbami, vsaj ena mora biti izvajana prvič. Graška gora torej vse bolj postaja prizorišče na- rodnozabavne glasbe, ki je privlačno še posebej za mlade skupine. Marsikatera se je uveljavila ravno tukaj. Nastop na tej prireditvi je namreč za vse velik izziv, saj je malo takšnih srečanj, ki se jih udeleži nekaj tisoč obiskovalcev. Še sporočilo vsem, ki vas zanima nastop na tej prireditvi: Pokličite Dragico Oderlap 063 893-866. POLETJE OB JEZERU — Ob velenjskem jezeru resnično nastaja pravi turistični center, ki privablja vse več obiskovalcev. Tu imajo kaj početi: plavanje, kolesarjenje na vodi, pedalsandoli-ni, minigolf, odbojka na mivki, tenis, prekrasni sprehodi,... Maram Xš~m m ^mumš M Sl^^IllIlBllI^MIi Lepa nedelja na Sv. Križu V romarskem svetišču Sv. Križ nad Belimi Vodami se je v nedeljo dopoldne zbralo več kot tisoč romarjev, ki so s svojo prisotnostjo počastili 130-letnico romarske cerkve na tem mestu. Hkrati je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil novo asfaltno cesto, ki pelje na 1050 metrov visoko Križko goro. S tako veliko udeležbo v lepem nedeljskem dopoldnevu so romarji znova dokazali, da je cerkvica na Križki gori priljubljena med verniki, sedaj, ko do tu pelje še nova cesta, pa bodo to verjetno še raje obiskovali. Stiskalnica za odpadni papir V Elektrostrojini opremi v Velenju se trudijo, da bi pridobili čim več dela. V tem času se ukvarjajo z izdelavo prototipa stiskalnice za stiskanje odpadnega papirja za firmo ADELMANN, pred kratkim so preizkusili prototip drobilca za lesne odpadke. Veliko pa je bilo že napisanega o prvem domačem lahkem osemcevnem raketometu, ki so ga v ESO izdelali za potrebe slovenske Teritorialne obrambe. Strokovnjaki pravijo, da ga njegove lastnosti uvrščajo med drugo orožje te vrste po svetu. (mkp) Kmečki glas in dr. Pučnik Uredništvo Kmečkega glasa je med svojimi obiski po slovenskih krajih, imenujejo jih »Pri nas na sončni strani«, v soboto obiskalo Luče ob Savinji. Gostitelji so se spet izkazali. Veliko savinjskih želodcev so prinesli na ocenjevanje, pripravili predavanje na to temo, obenem pa razstavo domačih suhomesnatih izdelkov in domačih jedi in izdelkov. Spregovorili so o problematiki cest in mleka, gost večerne kulturne in zabavne prireditve pa je bil podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik. Dobro razpoložen ob zares prijetnem programu je verjetno lažje odgovarjal na številna vprašanja domačinov in gostov o številnih kočljivih zadevah današnjega trenutka in z odgovori večinoma ni razočaral. Op) 110 let gasilstva Na Rečici ob Savinji so v soboto slavili gasilci. Tamkajšnje društvo je namreč obeležilo 110-letnico obstoja in delovanja. Pripravili so veliko parado, spregovorili o zgodovini in sedanjem trenutku gasilske organizacije, zaslužnim in dolgoletnim članom pa podelili priznanja, (jp) Škof blagoslovil orgle Zelo slovesno je bilo v nedeljo popoldne v ljubenski fari. V tamkajšnji farni cerkvi so z velikimi prizadevanji obnovili znamenite orgle. Obnova je veljala najmanj 100.000 DEM, večino sredstev pa so zbrali farani sami. Na slovesni nedeljski maši je orgle blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. (jp) Prepiri celjskih Zelenih Na račun dela nekaterih v vrhu celjskih Zelenih je bilo že doslej slišati precej kritičnih besed, vendar od tistih zunaj te stranke. Zdaj je očitno prišlo do spora znotraj Zelenih. Le tako si lahko razlagamo »udar« nekaterih članov izvršilnega odbora, ki so »odstranili« predsednika Jožeta Jarha. Vendar pa s tem čiščenje oziroma razčiščevanje še ni končano. Odstavljeni Jože Jarh se namreč s tem sploh ne strinja in prevratnikom očita nezakonitost, prijavil naj bi jih bil že celo na sodišču. Obeta se torej še pester razplet. (k) V Konjicah še nič rešeno v prejšnji številki smo poročali, da se po resnih očitkih konjiškega župana Jožeta Barage predsedniku izvršnega sveta Rudiju Petanu — očital mu je tudi ponarejanje zapisnikov — obeta konec tega že dolgo časa trajajočega spora med najvišjima predstavnikoma konjiške občine. Pa se to tudi na zadnji seji ni zgodilo. Poslanci namreč niso mislili povsem enako kot župan in niso bili pripravljeni razrešiti izvršnike. Dolgo v noč trajajoča seja se je končala s protestnim odhodom župana iz sejne dvorane. Spor se torej nadaljuje, kakšen pa bo razplet, je težko predvideti. Župan naj bi bil zaradi vsega tega dogajanja napovedal odstop. (k) Pisatelji v politiko, iz politike pisatelji... Mnoga nadaljevanja, ki jih v raznovrstnih oblikah spodbuja zdaj že znamenita Janševa knjiga Premiki, bi pravzaprav lahko bila tudi nadvse osvežilna poletna zabava, če stvar ne bi bila, vsaj za moj okus, hudirjevo resna. Resna med drugim tudi zato, ker nas, čeravno v ki-slokumaričnem dopustni-škem času, nevarno odmika od bistva »naše stvari«. K temu raisonu pa etikete z oznanili, kdo je za to stvar bolj zaslužen in kdo manj, trdno sem prepričan, ne sodijo. Nam, ki smo iz nekoliko mlajših rodov, gre po malem na živce tovrstno obkla-danje še iz par desetletij starejših izkušenj, zdaj smo pa spet tam. Naš obrambni minister je napisal, kar je napisal (po moje, tako kot je zastavil, z znatno premalo časovne di-stance, vsekakor pa z nameni, ki jih sam najbolje pozna, čeprav so tudi nam raz- poznavni), zdaj pa zaradi njega pišejo še mnogi drugi. Svoje videnje obdobja, ki ga je opisal Janša, menda pripravlja Ciril Zlobec, piše bojda dr. Dimitrij Rupel, napovedujejo knjigo enega vodilnih slovenskih policajev mag. Pavla Čelika, s feljtonom v Primorskih novicah se oglaša v Premikih užaljeni koprski župan Au-relio Juri, bestselerji podobne sorte bržčas na skrivaj nastajajo tudi na delovnih mizah nekaterih drugih znanih Slovencev. Včasih je veljalo, da je preveč pisateljev odšlo v politiko, a zdaj bi lahko rekli, da iz politike prihaja preveč pisateljev. Seveda ni nič slabega, če jih v tem vražjem poslu zgrabijo tudi literarni popadki. Nasprotno! Kot dobro obveščene priče zgodovinsko tako usodnih dogajanj imajo zagotovo marsikaj zanimivega povedati in prav je, da to tudi počnejo. Ampak, za božjo voljo, ne tako, kot sedaj prerašča v maniro. V času pomembnih preizkušenj za naš narod in našo državo so bili na svojih položajih zato, ker so jih tja postavili volilci in potemtakem so opravljali svoje dolžnosti. Normalno in človeško je, da so se odločitve rojevale tudi po usklajevanju posameznih različnih pogledov na ta ali oni.korak, ne zdi pa se mi zdaj normalno poslušati taiste protagoniste prepirati se o tem, kdo ga je polomil in kdo ne, koga je bilo dovolj v hlačah za potrebno koraj-žo in koga premalo, ali je nekdo izdajal državne skrivnosti ali ne (ob najmanjšem sumu, da se je kaj takega zares dogajalo bi vendar morali takoj ukrepati z za to določenimi zakonskimi postopki in ne z očitki v knjigah), kdo je komu prisluškoval in na kak način . . . Piše: Jože Kranjc Naj to počnejo, če jih že toliko tišči, kot »civilisti«, nikakor pa ne dokler so v državnih oziroma javnih funkcionarskih službah. Avtobiografije in biografije takega izvora politična kultura odločno ne priporoča. Pisci takih del pa se podajajo v nevarnost tudi zato, ker med ljudmi ustvarjajo vtis, kot da je slovenskim funkcionarskim vrhovom prva in najpomembnejša skrb pisanje še tople zgodovine, v kateri si kajpak morajo zagotoviti dovolj zaslužno mesto. Volitve so tako ali drugače vendarle blizu, z njimi pa čas, ko bo marsikaj sedaj aktualnega na srečo že zgodovina. Ta pa je od nekdaj učiteljica življenja, toda le, kadar je ustvarjena drugače, kot jo nekateri pri nas skušajo ustvarjati sedaj. Celjsko območje Celje — center regije ali pokrajine Nekaj se vendarle premika. Medtem ko v Velenju mnogi zelo različno mislijo o tem, kakšna bo bodoča vloga mesta, ali bo le ostalo občinsko središče, ali središče bodoče nove regije, so se v Celju že predramili. V pripravah na bodoče spremembe v Sloveniji (nov urbani sistem, nova nacionalna strategija razvoja Slovenije, prostorski plan), ki tudi Celju predvidevajo posebno vlogo in položaj, so v Celju sklenili pripraviti projekt Celje — regijsko središče. Po prvotnih zamislih, naj bi v prvi fazi pripravljali na projekt v celjskem okviru, v drugi pa privabili tudi ostale občine v (sedanji) regiji. Vseeno so se odločili, da so že na sedanjo sejo izvršnega sveta povabili tudi predstavnike vseh občin celjskega območja. Pri tem se je dejansko zgodilo nekaj presenetljivega: prišla sta namreč predstavnika občin, ki se po nekaterih razpravah najbolj »trgata« od nekdanje regijske celote — to je iz Velenja in Mozirja. Ni pa bilo predtavni-kov večjih celjskih zaveznikov. Verjetno je tudi razprava predsednikov velenjskega in mozirskega izvršnega sveta Franja Bartolca in Alfreda Božiča pripomogla k temu, da so spremenili naslov projekta. Zdaj se namreč imenuje projekt Pokrajina s Celjem kot središčem. Prav tako so sklenili, da bodo pri pripravi projekta (pripravlja ga Razvojni center) sodelovali tudi predstavniki ostalih občin tega območja. Predvsem velenjski izvrš-nik je menil, da se mu zdi prvotni naslov projekta preveč ozek, pa zato tudi Velenjčani v njem ne bi našli sebe in svojih interesov. Vsekakor pa je bil za sodelovanje pri snovanju takega projekta. Seveda pa je v tem času glede bodoče lokalne organiziranosti v Sloveniji še veliko neznank. Tako je menil tudi mozirski izvršnik, čeprav je povedal, da se v Mozirju mnogi vendarle nagibaju k temu, da bi Celje ustrezalo kot regijsko središče. Večina na tej prvi celjski obravnavi o projektu Celja kot regijskega središča oziroma kot centra novo nastajajoče pokrajine, se je strinjala, da je projekt potreben. Poirajali so se ie tudi novi nazivi za to območje (okrajno glavarstvo, deželna vlada), kar pa vsem zunaj Celja ni najbolj všeč. Vsekakor se glede tega obeta še veliko razprav. Pa gotovo ne le v Celju, ampak se bodo po tej pobudi gotovo razgibali tudi v občinah tega območja. Ne le tam, kjer imajo še vedno tudi ambicije, da postanejo regijsko središče, gotovo tudi tam, kjer jim je bolj ali manj usojeno, da ostanejo »sateliti« regijskega centra. Že zdaj v nastajanju je namreč čas, da pojasnijo svoje poglede in postavijo svoje pozicije. Da ne bi kasneje, ko bi lahko bilo to tudi bolj ali manj »odločeno«, kakšnih nepotrebnih pripomb in očitkov. (k) Savinjs/^o - šaCeš/^a naveza »Koliko nas stane ta cirkus!« »Poglej, koliko nas stane ta naš poslanski cirkus!« me je nič kaj veselo nagovoril prijatelj in mi potisnil pod nos časnik, kjer je pisalo, da je samo zasedanje skupščine R Slovenije v mesecu maju stalo 50 tisoč mark. V primerjavi z izgubo slovenskih železarn to sicer ni veliko, toda marsikje bi bili veseli tega denarja, ko prosijo za kakšen tolar (marko) za cesto ali za izplačilo plač. Tako razmišljanje je seveda močno poenostavljeno, saj vendarle parlament in poslance potrebujemo, ker nam kujejo lepši danes in jutri. »Ja, če bi bilo res tako, se bi tudi sam strinja!,« ni odneha/ prijatelj. »Ampak za tak cirkus, ki se tam dogaja, je pa to le previsoka vstopnina!« it Po domače bi temu lahko tudi rekli, da je to naložba, ki ne daje pričakovanih rezultatov; temu smo včasih re- kli tudi »politična tovarna«, kar je pomenilo, da smo zgradili tovarno, ki je pridelovala izgubo. In ni jih malo, ki pravijo, da se nekaj takega dogaja tudi v naši ljubi skupščini. Ta sicer v vseh treh zborih zaseda, oziroma vsaj skuša zasedati — pa ji večinoma zaradi nesklepčnosti ne uspe. In razprave se vlečejo in prelagajo — čas pa gre mimo njih in mimo nas. Tako se često izkaže, da je naša skupščina dobra le še za to, da si lahko predstavniki različnih strank na enem mestu zmečejo v obraz vse, kar mislijo, da morejo in morajo. Mi jim pa za vse to še lepo plačujemo: dnevnice, potne stroške, nadomestila izgube plač, tudi parkiranje in kaj jaz vem, kaj še. »Saj ne rečem — sem za pošteno plačilo. Toda za pošteno delo!« me je še kar preganjal prijatelj. Jaz pa sem ob tem seveda tudi malo pomislil, koliko nas stane še ves ta skupščinski cirkus (naj mi tega imena poslanci ne zamerijo, ampak to ime so osvojili občani, potem ko so večkrat tudi prek televizije gledali skupščinska zasedanja) po občinskih ravneh. Tudi tu so zasedanja kar pogosta, predvsem pa dolga. Ponekod so bolj varčni in zasedajo popoldne in imajo tako tudi nočne predstave (Slovenske Konjice), drugod se odločajo za rane ure, ko naj bile glave še bolj ■ bistre (Mozirje), v večini pa so zvesti jutranjim sklicem (Velenje, Celje), ko imajo možnost, da zasedajo lepo ves dan, če je treba. Pa tudi v noč, kot se je že tudi zgodilo. Seveda pa je tudi ponudba na teh sejah različna, vendar pri tem ne mislim na dnevnice in kilometrine; te so, kot so se dogovorili. Mislim na tisto dodatno ponudbo: kovico, sok. malico. Moram reči, da so bili glede tega Velenj- čani dolgo časa najbolj skromni, saj poslancem niso privoščili niti kavice. Očitno se jim je zdelo ceneje, da so naredili odmor in so poslanci za svoj račun skočili v bližnjo restavracijo. Zdaj so se malo popravili in na zadnji seji so podarili še celo sok. Optimisti pravijo, da pri tem do sendviča ni več daleč. Celjani pa so že iz prejšnjega obdobja navajeni, da dobijo tudi malico: krajnsko, hrenovko ali sendvič. Njihov dodatni strošek so tudi listki za parkiranje. Strošek so seveda. če parkiranje Komunali res tudi plačajo, v glavnem listke poslancem pošljejo. V ostalih občinah je odnos do poslancev različen. Ampak ni bistveno, koliko v poslance in poslanski sistem vlagamo. Važno je, kaj nam te naložbe prinesejo. Da ni to le plačilo setve, za katero ni nobene žetve. (Kr) Ljubljanske mlekarne, kmetje in tolarji Zgornjesavinjskim pridelovalcem ŠE plačilo i Kmetijska zadruga Šaleška dolina Bo mleko teklo mimo Arje vasi? Prvi in edini pogoj za odkup in redno plačilo je visoka kakovost mleka. To so poudarili predstavniki Ljubljanskih mlekarn na pogovoru s pridelovalci, ki ga je v soboto v Lu-čah pripravilo uredništvo Kmečkega glasa. Pri tem so kmetje v mozirski občini v veliki prednosti, saj so na vrhu lestvice kakovosti oddanega mleka in se jim trenutno za plačilo še ni treba bati. Skupaj z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo so na čelu prizadevanj v sistemu Ljubljanskih mlekarn za čim višjo kakovost mleka, pa še vedno daleč od evropskih meril. Dolga in zanimiva je bila razprava o tej pereči problematiki in o cenah mleka. Ljubljanske mlekarne dnevno odkupijo 370.000 litrov mleka, iz mozirske občine 31.000, 73 šoferjev dnevno »obišče« 1.440 zbiralnic v Sloveniji in prevozi 8.000 kilometrov. Ob neustrezni kakovosti je to drugi razlog za visoke stroške in previsoko ceno, tretji so majhne kmetije in njihova razdrobljenost. Kakovost mleka pri manjših pridelovalcih ni vprašljiva, so pa stroški več kot previsoki, zato bo manjše kmetije treba nujno preusmeriti v drugačno proizvodnjo. Zelo resne so trditve gostov, da bodo morali vsi v verigi silno zmanjšati stroške, če želijo na tuje trge, kamor pa brez pomoči države kljub temu in v nobenem primeru ne morejo. Sleherna država ščiti svoje kmetijstvo, zato so izdelki na svetovnem trgu tudi nekajkrat cenejši od naših. Tako denimo svetovna cena mleka v prahu ne dosega niti polovice cene pri proizvajalcih. To bo morala spoznati tudi slovenska država in kmetijstvo (v tem primeru mlečno proizvodnjo) vsaj povprečno zaščititi. Sicer so odveč vsi napori, če se bodo morale denimo mlekarne obnašati podjetniško, bodo morale znižati cene in bistveno zmanjšati odkup mleka. Ljubljanske mlekarne se konkurence ne bojijo, bolj gre za obstoj in razvoj kmetijstva. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da slovenska vlada ne najde 30 milijonov DEM za rešitev mlečne krize. Navsezadnje je to najcenejša državna intervencija, tudi v socialnem smislu, saj je to 2.500 tolarjev letno na družinskega člana na družinskih kmetijah, ki se ukvarjajo z živinorejo in pridelavo mleka. 0p) Proizvodnja mleka predstavlja v kmetijstvu občine Velenje in med dejavnostmi Zadruge Šaleška dolina kar precejšen delež. Težave, ki se porajajo na tem področju, velenjskih mlečnih proizvajalcev seveda niso obšle. Nasprotno, če se bo ta kriza nadaljevala še nekaj časa, položaj ne bo kritičen le zanje, ampak tudi za zadrugo samo. Velenjski mlekarji namreč ocenjujejo, da sedanje vodstvo Mlekarne Arja vas te ni sposobno potegniti iz nastalih težav, ki še dodatno obremenjujejo slovensko mlečno proizvodnjo. Že vsaj za dva meseca ji dolguje plačilo za oddane litre mleka. To je od 10 do 11 milijonov tolarjev na mesec. Da je zadruga kmetom lahko kolikortoliko pravočasno plačala mleko, je morala najeti kredite ali si pomagati s kompenzacijskimi posli. Dolgo več tako ne bo šlo in dogovorjenih rokov plačila tudi z najetjem kreditov v prihodnje ne bo sposobna uresničevati. Kot pravijo na zadrugi, kmete moti prav zamujanje in ne toliko nizka odkupna cena. Ker je njihovo mleko kakovostno in zaradi vse večjega kopičenja težav Mlekarne, velenjski mlekarji na glas razmišljajo o mlekovodu, ki bo »speljan« mimo Arje vasi. Odkup mleka zaenkrat v velenjski občini poteka nemoteno. Ob tem pa je treba povedati, da so ga kmetje v letošnjih štirih mesecih oddali za 2 do 3 odstotke manj v primerjavi z lanskim letom. Izhod iz zagate, zlasti na srednje velikih kmetijah, rešujejo s preusmeritvijo proiz- vodnje v prirejo telet, kar je v tem trenutku edina realna rešitev. V zadrugi zatečeno stanje poskušajo reševati na svoj način. Tako naj bi že prihodnji mesec ukrepali pri mlečnih proizvajalcih (članih in nečlanih zadruge), katerih oddani viški so slabše kakovosti. Za člane zadruge bo prvi ukrep opozorilo, če to ne bo zaleglo, sledi kazen. Pri nečlanih pa bodo ukrepi precej ostrejši. T. P. Na položnicah je bilo preveč! Tisti, ki ste prSjšnji teden za položnicami, ki jih Komunalnemu podjetju plačujete za ogrevanje, vodo... dobili še položnico za plačilo stanarine, ste verjetno opazili dvoje: oboji so vam zaračunali kabelsko televizijo, na položnici s katero plačujete stanarino, pa so bili zaračunani tudi precejšnji zneski za upravljalne stroške. Zanimalo nas je, zakaj tako in dobili smo naslednje pojasnilo Damjana Likarja iz Stanovanjskega podjetja: »Zaradi uvajanja nove avtomatske obdelave podatkov je prišlo na položnicah, ki smo jih stanovalcem posredovali 22. julija, do napačno izračunanih zneskov. Zato smo takoj, ko smo to opazili, pripravili nove, ki so jih v teh dneh občani že prejeli, in kjer so zneski popravljeni, podaljšan pa je tudi rok plačila.« Povedali so nam še, da bodo tisti občani, ki so s plačilom položnic pohiteli, dobili razliko povrnjeno takoj. Oglasiti se morajo pri blagajni Stanovanjskega podjetja na Koroški cesti. (mkp) ■ Prenova Starega Velenja bo kmalu sklenjena Nekaj polen jih ni ustavilo, proslavljali bodo avgusta HBHHMRHRHBHBBHBEHHBHHHHHBHS«®®^- Nič koliko besed je bilo o obnovi Starega Velenja izrečenih na sestankih, skupščinah in sejah in nič koliko besed je bilo o tem izrečenih po kuloarjih. Naj so bile te takšne ali pa takšne, obnova Starega Velenja gre svojo pot k sklepnemu obdobju, ki ga bodo v velikem slogu proslavili od 14. do 23. avgusta. S prireditvami, ki bodo v obnovljenem Starem Velenju potekale vsak dan, in kjer bodo zbirali prostovoljne denarne prispevke za postavitev enega od številnih vodnjakov, ki so nekoč v Starem Velenju že bili. V enem letu so v Starem Velenju obnovili infrastrukturo, z novim vodovodom, kanalizacijo, kabelsko kanalizacijo za javno razsvetljavo in telefonskim omrežjem, vsak, ki bo želel, bo lahko dobil telefon, obnavljajo (asfaltirajo) cesto od vile Bianke do konca starotrške ceste. Obnovili so fasade starih hiš, ki dajejo temu predelu Velenja živahnejšo podobo. Franc Sever, predsednik odbora za obnovo Starega Velenja pravi, da jim je to uspelo tudi zato, ker je kot predsednik odbora (odbor je imenoval občinski izvršni svet), sam izbral team. V njem so podpredsednik velenjske vlade Viktor Robnik, direktor uprave za urejanje okolja Marjan Kac, vodja projekta Marko Vučina in Gordana Kos, ki opravlja tajniška opravila. »Moj predlog je bil, da začnemo drugače, čeprav si to zdaj že pripisuje nekdo, ki se je celo sam proglasil za botra obnove Starega Velenja. Sred- stev za celotno infrastrukturo ni bilo, to je bil prevelik zalogaj. Predlagal sem, da najprej obnovimo par fasad z minimalnimi sredstvi, ki so jih vložili krajani. Odbor si je vzel nekaj pooblastil, recimo, da lahko da sam mnenje, tudi manjše odstopanje od~projek-ta, za objekte, ki niso varovani kot kulturni spomenik prve in druge kategorije,« pravi Franc Sever. »Potem pa so ljudje samo vlagali, v duhu dobrega gospodarja. Pogrešali pa smo pri tem delovne organizacije, ki imajo v tem predelu svoje lokale.« Zazidalni načrt za obnovo Starega Velenja je sprejela velenjska občinska skupščina leta 1988 in za nosilca uresničitve v 9. členu določila Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost. Po ukinitvi sisov so pristojnosti bivših odborov v interesih skupnostih in strokovne službe pre-nešene v Sekretariat za javne gospodarske zadeve pri upravnem organu, pristojno- sti skupščine SIS pa na izvršni svet. Po takšni zakonski ureditvi in v skladu z 9. členom Odloka je moral upravni organ v soglasju z izvršnim svetom imenovati poseben odbor za izgradnjo oziroma prenovo Starega Velenja in ga sestaviti iz predstavnikov strokovnih služb in uporabnikov obravnavanega prostora. Kakšne naloge pa je s sprejetjem zazidalnega načrta Staro Velenje sprejel izvršni svet? O tem smo povprašali predsednika Franja Bartolca, ki je razložil: »Skupščina občine je 21. aprila letos sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ZN za Staro Velenje ter med drugimi spremembami sprejela tudi spremembo 9. člena tako, da se sedaj glasi: Nosilec prenove in izgradnje v Starem Velenju je izvršni svet Skupščine občine Velenje. Ta je odgovoren, da se bo kompleks obnavljal in izgrajeval skladno z zazidalnim načrtom in osvojenimi letnimi programi. Sprejela je tudi kot spremembo nov 9. a člen za območje starega mestnega jedra in sicer, da se prenavljanje komunalne, energetske in cestne infrastrukture ter postavitev parterne mestne opreme financira iz proračuna občine Velenje. Kot vidite je obveznost izvršnega sveta zelo konkretna in se je, na srečo vseh Starovelenjčanov, izvršni svet tudi zaveda.« »Kritika, ki gre danes na to občinsko garnituro, prihaja pa iz določenih strank, je neupravičena. Kot krajevna skupno- sti iz občinskega proračuna nismo dobili nobenih drugih sredstev kot to, kar je bilo povedano že lani, 200 tisoč za posodobitev dela pločnika. Se je pa lani občina odločila, da bo sanirala objekt Stari trg 26. Ta sredstva niso bila vložena v krajevno skupnost, ampak gre vse preko občine.« Zaključek del v Starem Velenju bodo proslavili z več različnimi prireditvami, ki se bodo v Starem Velenju odvijale od 14. do 23. avgusta. Že lani so poskusili z glasbenimi večeri in bili so lepo obiskani. Zato jih bodo pripravili spet letos. Na slovesnosti pričakujejo tudi goste iz repu- blike, čez teden bodo športna tekmovanja, na glasbenih večerih pa pričakujejo veliko znanih ansamblov. V tistem tednu bodo v Starem Velenju zbirali denar za obnovo enega od vodnjakov. Nekoč je bilo Staro Velenje znano po vodnjakih, bilo jih je več. Znan je bil tisti na osrednjem trgu, pred objektom, katerega lastnik je Miklavžina. »Ko bomo zaključili ta dela, seveda del v krajevni skupnosti še ne bo konec. Odprto ostaja vprašanje vile Bianke, ki vidno propada. Bil sem že na pogovoru na rudniku. Tu bi lahko bila poročna dvorana,« pravi Sever. • Naj bo tako ali drugače: Starovelenjčanom je uspelo. V ta predel Velenja bo rad zašel marsikdo in marsikdo bo zdaj v njem z veseljem živel. Milena Krstič-Planinc Prednostna naloga sveta KS Staro Velenje je ureditev pločnika na Partizanski cesti ob strnjenem delu naselja. Gre za stvar, ki se »rešuje« že več let, pa je doslej še ni uspelo spraviti pod streho. Predsednika izvršnega sveta Franja Bartolca smo vprašali, zakaj IS ne odgovori na postavljeno delegatsko vprašanje Zelenih v zvezi z obnovo Starega Velenja. Dobili smo naslednji odgovor: »V vprašanju zapisana trditev ni resnična. Predsednik odbora za organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja g. Franc Sever je 24. januarja letos seznanil odbor z delegatslco pobudo Zelenih, ter v imenu odbora podpisal odgovor. Sekretar Sekretariata za javne gospodarske zadeve in podpredsednik izvršnega sveta g. Viktor Robnik je tudi zelo izčrpno 3. februarja letos odgovoril na delegatsko vprašanje Zelenih v zvezi z obnovo objekta Stari trg 26. Zaključno poročilo začetne faze obnove Starega Velenja bo možno dostaviti Skupščini po dokončanju del v tej fazi, oziroma predvidoma v oktobru tega leta. Zadovoljen sem, da gospodje, ki se na vse mogoče načine trudijo ustaviti obnovo Starega Velenja niso uspešni.« • Bo bencin danes dražji? Edina možnost za gradnjo cest »Če bo vlada v četrtek sprejela predlog povišanja cen goriva za 10 tolarjev, skrbi za gradnjo slovenskega cestnega omrežja ne bo več, tudi za obnovo in gradnjo cest na vašem območju,« je v soboto zvečer v Lučah nekajkrat poudaril namestnik slovenskega ministra za promet in zveze (zadolžen za ceste) Dušan Fatur. Enako so zatrdili tudi predstavniki republiške uprave za ceste in drugi gostje na sobotni prireditvi »Pri vas na sončni strani«, ki jo uredništvo Kmečkega glasa pripravlja po slovenskih krajih. Slovenske cestne zagate poznamo in jih imamo vsak v svojem okolju dovolj in preveč. Sem sodiju tudi ceste v mozirski občini, ki so nekatere, tudi zaradi poplav, v katastrofalnem stanju. Če omeni- mo samo cesto Ljubno —Lu-če, po kateri se večina obiskovalcev pelje enkrat in nikoli več. Pa ob vsem poudarjanju turizma ne gre samo za to, gre za življenje l judi, ki so vsakodnevno odvisni od nje. S tem je neločljivo povezana obvoznica na Ljubnem, pa meddržavni prehod na Pavličevem sedlu, cesta v Podvo-lovljeku in povezava s Kranjsko, tu so uničene gozdne ceste in še in še. Pogoj za to je višja cena bencina! Z njo bi namreč zbrali slovenski delež za pridobitev mednarodnih kreditov in koncesij. S tem bi gradnjo (novega in dopolnjenega) slovenskega križa z avtocestami izločili iz proračuna, sprostila bi se ostala sredstva, ki bi jih namenili za gradnjo ostalih cest, tudi v Zgornji Savinjski dolini in to zelo kmalu. Nacionalni cestni program z vsemi ostalimi programi je narejen, ovrednoten je na 400 milijard tolarjev, sedaj jih proračun za ceste letno namenja sedem, torej bi ga uresničili v 60-le-tih. Optimizem tako temelji izključno na bencinskih tolarjih. Če jih vlada v četrtek (danes) ne bo potrdila, se bodo podrli vsi programi, že katastrofalno stanje bo še slabše, sredstev za gradnjo in vzdrževanje cest bo toliko, kolikor si jih bo kdo uspel izboriti iz proračuna. Kako je s tem, vemo; izkušnje so preveč boleče. Vsa konkretna vprašanja domačinov so tako ostala na pogojnih odgovorih — če bodo bencinski tolarji, bo vse lepo. Resnici na ljubo, vsega hudega vajeni gostitelji v tako rožnato rešitev (spet) ne verjamejo, (jp) Sklad za spodbujanje gospodarstva občine Velenje S kreditom do uspeha Pred dnevi je v našem tedniku izšel razpis sklada za pospeševanje gospodarstva občine Velenje pri velenjskem izvršnem svetu. Tokrat drugič. Kakšni so učinki prvega, koliko denarja in za kakšne namene ga bodo razdelili tokrat? Odgovore na vprašanja smo poiskali pri Igorju Mehu, sekretarju velenjskega sekretariata za finance. S koliko denarja in za kakšne namene boste pri skladu tokrat pomagali gospodarstvu? Igor Meh: »Občinski proračun je za te namene letos namenil 7,5 milijona tolarjev. Za aranžma smo se dogovorili s štajersko banko in tako skupaj zagotovili 20 milijonov tolarjev. To je toliko kot lani. Denar iz sklada pa bomo namenili predvsem obrti in novim podjetjem — srednjim in manjšim. Za kakšne dejavnosti? Različne, saj nam marsikakršnih v občini Velenje primanjkuje.« Pod kakšnimi pogoji in kakšne zneske bodo tisti, katerim boste ugodili, prejeli? Igor Meh: »Največji znesek znaša 40 tisoč DEM, naj- manjši 5 tisoč nemških mark. Kredit je za čas 5 let, z enoletnim odlogom plačila glavnice in z 10% obrestno mero.« Kako pa je bilo lani? Igor Meh: »Pravzaprav to ni sklad, to je nekakšna oblika sklada, ki deluje pri velenjskem izvršnem svetu. Lani smo za spodbujanje gospodarstva namenili okrog 400 tisoč nemških mark. Razdelili smo jih po pravilniku in letos septembra bomo lahko ugotavljali že prve učinke tovrstnega spodbujevanja. V Domžalah, po katerih smo povzeli model na tem po dročju, na takšen način že žanjejo sadove dolgoletnega dela. Lani je na naslov sklada prišlo okrog 40 vlog, ugodno smo jih rešili dve tretjini.« So točne informacije, da ste spodbujali predvsem trgovinsko, auvio-video in podobne dejavnosti, zelo malo pa proizvodne? Igor Meh: »Ja, težava je ta, da se občani odločajo za storitvene dejavnosti, ki zahtevajo manj kapitala. Nekaj denarja sta bili deležni proizvodna in intelektualna dejavnost. Mislim, da bomo v pri- hodnje spodbujali na takšen način prav zadnji dve, kjer se lahko zaposluje veliko ljudi. Navsezadnje so to dejavnosti, kjer je dobiček, po izkušnjah v razvitem svetu, največji.« Kaj in kako s skladom v prihodnje? Igor Meh: »Mislim, da bo sklad ugasnil. Vlogo financiranja obrti in podjetništva bodo prevzele banke in ostale finančne ustanove. Seveda takrat, ko bodo primerni pogoji. Denar, ki pa se bo iz danih kreditov prilival nazaj v proračun, bomo porabili za spodbujanje gospodarstva na druge načine (za komunalno urejanje zemljišč,. .). še to. Koliko vlog so na sklad dobili z letošnjim razpisom, naj bi bilo znano ta teden. Že prihodnje dni pa naj bi tisti, ki so se na razpis prijavili, vedeli, ali so med dobitniki kreditov in v kakšni višini. To pa bo šele začetek poti, saj bo po enoletnem moratoriju potrebno pričeti kredit tudi vračati. Tu pa je tudi ta še močno oderuški. T. P. Dela na obvoznici oktobra, v ce • • • Pripravljalna dela za obvoznico na Ljubnem so v glavnem in že zdavnaj sklenili. Zdaj vse skupaj miruje, odgovorni pa zatrjujejo, da je do srede avgusta na voljo natečaj za izvajalca, dela pa naj bi se pričela s 1. oktobrom. Naj zato, ker je sicer z že zagotovljenimi sredstvi velik križ, kot je velik križ s slovenskim cestnim križem in še večji s sredstvi za ceste sploh. Vse skupaj je velik »če« in kot vse kaže je usoda obvoznice le v rokah bencinskih tolarjev — če bodo. (jp) /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA želite ohraniti realno vrednost svojih sredstev? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so no-minirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti. Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8 % letno. Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega: — uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite; — podarite, prodate aH zastavite; — hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnov-čite v naši banki; — zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita; — predčasno, t. j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom; — predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi. Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. Alfred Božič, predsednik izvršnega sveta SO Mozirje »Rešitev Glina pomeni verižno uspešnost ostalih!« Kje so že časi (le kdaj bodo spet prišli?), ko smo si v pasjih dneh lahko privoščili dopust in ga v spokojnem miru tudi uživali! Resničnost je danes povsem drugačna, v zvezi z dopusti zelo kruta; vse preveč zaposlenih je na »dopustu« s tesnobnim pričakovanjem in malo upanja, tesnoba tišči tudi mnogo (še) zaposlenih. Tudi v Zgornji Savinjski dolini, ki se je (ne)pričakovano znašla v primežu vse večje brezposelnosti. Kako je in kako bo z gospodarjenjem v mozirski občini ocenjuje predsednik njenega izvršnega sveta Alfred Božič. »Za prvo polletje velja, da je položaj skoraj povsod kritičen. Razlogi so znani. Vlada še vedno ni sprejela ustreznih gospodarskih ukrepov, precenjen tečaj tolarja izničuje dohodek izvoznikom, prav tako previsoke obresti na kredite v podkapitaliziranih podjetjih. Dodatni razlog je izguba južnega trga, ki pa je ob dokaj uspešnem usmerjanju na zahodna tržišča vse manjši in če bo šlo vsaj tako naprej, se izguba tega trga prihodnje leto, zlasti pa leta 1994, že ne bo več poznala.« Povsod je torej težko, najtežje pa gotovo v Glinu kot največjem podjetju v občini. Na vso nesrečo težave v tem podjetju vplivajo na slabšanje stanja tudi drugod in v celotni občini. »K znanim težavam je svoje prispeval štrajk, ki pa je razkril pravo globino problemov. Z odstopom direktorja in še štirih vodilnih je podjetje čez noč ostalo brez vodstva. Začasno je to bil direktorij direktorjev štirih profitnih centrov v Glinu, zatem pa je upravni odbor za direktorja imenoval Antona Vrhovnika (prej direktorja ZKZ Mozirje) in za pomočnika Milana Caj-nerja (prej direktorja Gozdnega gospodarstva). Prva naloga je seveda temeljit sanacijski program, ki mora opredeliti organiziranost in bodočnost Glina. Predvideva štiri samostojna podjetja, ki bodo manjša in zato lažje obvladljiva, zaposlovala naj bi od 150 do 300 delavcev vsako, programi bodo specializirani, na tak način pa bo večja tudi pripravljenost tujih partnerjev za vlaganja v posamezna podjetja. To naj bi bila žaga z razrezom hlodovine in izdelavo prodajno zanimivih vrtnih utic, Stavbno pohištvo s klasičnim programom; ta proizvodnja je zaradi' izgube trga najbolj prizadeta in se bo morala prilagajati razmeram na zahodnih trgih, da bo po dopustih in najkasneje v septembru poslovanje steklo s polno močjo. Mercator ZKZ posluje pozitivno, najboljši v tem trenutku pa je nedvomno El-kroj, ki veliko večino izdelkov proda na zahodni trg in redno dobiva plačilo. Z ustreznim zvišanjem tečaja, sedanji dohodek izniči, bo stanje toliko boljše. Občinski izvršni svet s podatki o zasebnih podjetjih ne razpolaga, vsaj večja pa naj bi letos le preživela. Število-nezaposlenih se je samo z tretje bo Pohištvo s finalnimi izdelki, ki 80 odstotkov izdelkov izvaža in ima najbolj konkretne možnosti tujih vlaganj, četrta pa je Iver-na, katere usoda je najbolj negotova. Brez temeljitih vlaganj ne more obstajati več kot leto dni. Sredstev ni, rešitev je morebitni tuji partner z vsaj 12 milijoni DEM, tega tudi še ni. Vsekakor bo odločitev padla v začetku teta 1993.« Z usodo Glina je povezana usoda vrste drugih podjetij. Najbolj seveda Gozdnega gospodarstva, ki 90 odstotkov svoje proizvodnje proda prav Glinu, ta pa je razumljivo slab plačnik. Gornjegrajska Smreka se »pobira« in bo z nekaj nujnimi kadrovskimi rešitvami verjetno uspela. Težave v Kovinarstvu naj bi rešili z naložbo in proizvodnjo zobatih vencev, kar pomeni zaslužek za približno 50 zaposlenih. V Gorenju MGA imajo trenutno težave s prodajo vendar so prepričani. Glinom povečala za več kot 350. Ob manjšem številu novih zaposlitev v zasebnih podjetjih bo le Elkroj zaposlil 20 novih. To sicer ni veliko, vendar v< )vvtfWftwaAwvyvwvuvwuuutii,Hnfy UMUUUimiflrt tU HMKIC Kdor išče, ^ ta najde! 8sfs4M 10.35 Biskvitki, ameriška risana serija, ponovitev. 10.55 Alice v deželi risb. oddaja tv BiH. 11.10 F. Hebrard — L. Velle: Ambasadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke. 12.00 Poročila. 16.20 Sova, ponovitev. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Ziv žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, 20.05 Film tedna: Nekateri so za vroče, ameriški film. 22.10 Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče. 23.15 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Selling Hitler, angleška nadaljevanka. in i mm 15.05 Video strani. 15.10 Poletne olimpijske igre — Barcelona '92. 0.35 Video strani. 8.15 Santa Barbara, pon. a.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.10 Dragi John, pon. humor. serija. 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila 13.50 Ti-kovina, serija. 14.40 UNPROFOR 15.06 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Ambasadorkin mož. serija. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 1835 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Rosalyne in levi, francoski film. 22.15 Dokumentarna oddaja. 22.50 Dnevnik 2. 23.15 Slika na sliko. 0.15 Poročila. tt 9.00 Poročila. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Ekološki ukrepi v avstrijski vasici, film. 10.00 Velike ceste sveta, 6. del: Cesta od atlantske obale do izvira Loire. 10.30 Seminar smrti, amer. kriminalka. 12.00 Žaba v travi. 12.15 Nemiri v Los Angelesu, dokumentacija. 13.00 Poročila. 13.10 Zahodno od Santa Feja, serija. 13.35 Batman. 14.25 Nagajiva Erna, komedija. 15.50 Muzi-kanti iz Avstrije. 16.00 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 16.25 Resnična zgodba malega fantiča, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Spored po željah. 18.00 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.30 Čas .v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dinastija Las Vegasa, amer. tv film v treh delih, 1. del. 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Model in vohljač, serija. 22.45 Samo tujec, amer. film. 0.55 Zoprna vas, češki film. 2.15 Poročila (te-letekst). 2.20 Tisoč mojstrovin. i SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Pozor, kamera. 9.30 Hatari, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dunajska dekleta, domovinski, 1945 (VVilli Frost, Curd Juergens, Hans Moser). 22.00 Akutno, afere, analize. 22.30 Srečno ločeni, zabavna oddaja. 23.00 Poročila, šport. 23.05 Raoul Wallenberg, prvi del filma, 1985 (Richard Chamberlain, Alice Krige). 0.40 MacGyver. RTI PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara (835). 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.50 Čips. 16.45 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.10 Policijski asi v akciji. 22.10 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska! 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef. PRO 7 O Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 30. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 31. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 1. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 2. AVGUSTA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 3. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 4. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 5. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. M M M l°l 7.05 Vegas, Flipper, Hartovi, Kobra, prevzemite. 11.55 Noč v Zelenem ka-kaduju, ponovitev komedije. 13.30 Starsky in Hutch. 14.20 Lov na modri diamant, ponovitev filma. 15.45 Colt za vse primere. 16.35 Hartovi. 17.25 Trick 7. 19.05 Plavolaske imajo prednost, komedija, 1953 (Marilyn Monroe, Jane Russell). 21.00 Dvoboj v Diablu, vestem, 1966 (James Garner, Sidney Poitier). 23.00 Starsky in Hutch. 23.50 Petrocelli. SUPER CHANNEL 6.00 Super Shop, reportaže, Hello Austria. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Jeruzalem, serija. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun (Bili Cosby). 19.30 Afriško vreščanje, komedija, 1949. 21.00 Potovalni magazin. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg 23.00 Pogumna ženska, melodrama, 1987 (Susan Saradon). Miwwqqqqqooooooc KINO DOM KULTURE VELENJE OSKARJEVCI '92: Nedelja, 2. 8. ob 18. uri BUG-SY — amer. gangsterska drama. Režija: Barry Levinson. Vloge: Warren Beatty, Annette Bening. V tridesetih Jetih je bil Bugy Sie-gel najnevarnejši človek v Ameriki ... 2 OSKARJA '92! Ponedeljek, 3. 8. ob 21. uri JFK — ameriška drama. Režija: Oliver Stone. Vloge: Kevin Cost-ner, Sissy Spaček. Državni tožilec sproži ponovno raziskavo o atentatu na Kennedyja... 2 OSKARJA '92! Sreda, 5. 8, ob 19. uri TERMI-NATOR 2 — amer. znanstveno-fant. akcijski. Režija: James Ca-meron. Vloge: Arnold Schvvarze-negger, Linda Hamilton. Izjemni specialni efekti o robotu, ki rešuje svet! 4 OSKARJI '92! Sreda, 5. 8. ob 21. uri KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO — psih. triler. Režija: Jonathan Demme. Vlogi: Jodie Foster, Anthony Hopkins. Ali bo študentka FBI s pomočjo psihopati-čnega morilca (v zaporu) odkrila masovnega morilca? 5 OSKARJEV '92 - DEJANSKI ZMAGOVALEC S PETIMI NAJPOMEMBNEJŠIMI NAGRADAMI! Poletni večer z Radetom ŠERBEDŽIJO V petek, 31. julija ob 20.30 bo na velenjskem gradu zelo zanimiv večer na katerem se bo predstavil RADE ŠER-BEDŽIJA, kot pevec in igra- V ZADNJEM TRENUTKU V nedeljo, 2. 8. ob 21. uri IZREDNA PREDSTAVA najbolj »vročega« filma v Sloveniji ----V ZADNJEM TRENUTKU (Final Analysis) ameriški psihološki triler. Režija: Phil Joanou. Vloge: Richard Ge-re, Kim Bassinger. Uma Thur-man. Psihiater in dve čudoviti sestri v ultimativni psihološki igri. Nekdo je bil zaveden, nekomu je bila nastavljena past in preden je bilo igte konec je nekdo umrl. Hladnokrvni morilec in vročekrvna strast! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 1. 8. ob 20. uri V ZADNJEM TRENUTKU - psihološki triler. Ponedeljek, 3. 8. ob 20. uri TERMINATOR II — znanstve no-fantastični, akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 31.7. ob 20. uri V ZADNJEM TRENUTKU - amer. psihološki triler. Za ljubitelje filmov, ki želijo biti na tekočem s trenutnimi svetovnimi uspešnicami! lec. Sodeloval bo pianist Jure Ivanušič. Njun program iam nenavaden naslov: NE DAJ SE ... Kot gost večera je bil napovedan Vlado Kreslin, zadnji trenutek pa je Šerbedžija spremenil program in v goste bo pripeljal dramskega umetnika BORISA CAVAZZO. Vstopnice po 350 SIT so v predprodaji v domu kulture in eno uro pred prireditvijo. Sam z jadrnico okoli sveta V petek, 7. julija ob 20.30 bo na ploščadi veleblagovnice NAME prikaz barvnih diapozitivov in predavanje Jožeta Mušiča, ki je pred dvema letoma sam z jadrnico obplul svet. Verona 92 Še vedno vpisujemo v našo karavano, ki bo 20. avgusta krenila v Verono in opero LA BOHEME v tamkajšnji areni. Pri tem si bodo udeleženci ogledali tudi celotno vzhodno obalo Gardskega jezera, kjer bo možno tudi kopanje. naslednji dan ogled Gardalanda ali mesteca Sir-mione ter Verone. Tudi za nakupovanje bo dovolj časa. Cena 150 DEM in vstopnine. Polpenzion! Odhod iz Velenja in Mozirja. Dunajski pojoči dečki V Kulturnem centru Ivan Napotnik že sprejemajo prijave za koncert Dunajskih pojočih dečkov, ki bo 27. avgusta v okviru ljubljanskih poletnih prireditev. Cena 700 in vstopnica 600 SIT. Odhod ob 17.35 izpred Rdeče dvorane. »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik). Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Oglase za podjetja, obrtnike .. . sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek. PRODAJALNA ČEBELICA V ŠOŠTANJU - V NOVIH PROSTORIH izdelki za čebelarje in živilski izdelki po ugodnih cenah: sladkor 50/1 po 64,00 SIT za kg, olje Zvezda 109,70 SIT, pralni prašek LAM PO brez fosfatov — 4 kg 459,00 SIT, pokrovčki za kozarce (36 kom.) 377,40 SIT, sadni sirupi 158,90 SIT, Swing (1,5 I) 78,00 SIT, bučno olje 398,50 SIT, kava Bar 468,00 SIT za kg, in še in še v prodajalni Čebelica, Aškerčeva 8, Šoštanj! BUTIK GOSPODIČNA V ŠOŠTANJU, PREŠERNOV TRG 5 SEZONSKO ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL: — dekliška in ženska plesirana krila že od 1.900,00 SIT — ženski kostimi že za 2.900,00 SIT — dekliške in ženske bluze od 1.900,00 SIT dalje — otroške majice vseh barv od 350,00 SIT dalje — in ves ostali otroški in mladinski program! GOSTIŠČE PRI VIDI Zavodnje vas zopet vabi v prijetno okolje na dobro domačo hrano. Gostišče je odprto vsak dan od 10. do 23. ure, v ponedeljek in torek pa je odslej zaprto. » URE »JUNGHANS« V ERI STANDARD 50 različnih modelov najtočnejših ur z 1-letno garancijo. Cene: moderne ročne ure za 2.200 SIT, ročne radijsko vodene ure Junghans po 32.508 SIT. Teoretična možnost napake (razhajanja) v točnosti je 2 sekundi na milijon let. V ERI ZLATICA PESTRA IZBIRA — ogrlice, perle, uhani, zapestnice, sponke za kravate, možnost nakupa v kompletu ali posamezno — šolske potrebščine za izbrane okuse! Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. » TOPLOTNA TLHN1KA TONE... Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. Gostišče Acman Skorao 62 a, Soštuj Tel.: 881-393 Se priporočamo MONOKEL Optika MONOKEL, trg. B. Mravljak 7, Šoštanj — velika izbira domačih in uvoženih okvirjev in stekel — konkurenčne cene sončnih očal in filmov — okulistični pregledi 1 x tedensko — delovni čas od 8hdo 12h in od 15h do 18h VELENJE Na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA SEKTORJA KAKOVOSTI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe — da ima 5 let delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti — da ima sposobnosti vodenja in koordinacije — da aktivno obvlada tuj jezik (angleščino ali nemščino) — predložiti program razvoja za področje kakovosti Kandidat bo izbran za nedoločen čas. Vloge naj kandidati pošljejo v Veplas, velenjska plastika VELENJE, Štrbenkova 1, kadrovska služba, v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku objave.