dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 6/XVIII junij 1981 Dan borca 4. julij slavimo jugoslovanski narodi in -narodnosti kot simbol splošne ljudske vstaje proti okupatorjem. To je praznik skupne, neustavljive sle po svobodi in pravici, ki je bila tako značilna za vse poštene delovne ljudi v najbolj modnih dnevih našega življenja, sile, ki je izbojevala zmago in prinesla uresničenje teženj po enotnosti pogledov na družbeno ureditev in na perspektivo skupnega razvoja. Bratstvo in enotnost sta bila pogoj našim načrtom, naporom in uspehom v preteklosti, pogoj sta našemu delu danes in porok za neodvisnost, trdnost in varnost tudi v prihodnosti. Kakršnekoli špekulacije na to dejstvo bi lahko pripeljale do usodnih zmot, ki bi imele katastrofalne posledice za našo svobodo in naše življenje. Zato nam nenehno utrjevanje in razvijanje skupnih interesov danes in v prihodnosti ni le prazna beseda, marveč primarna življenjska nuja. V pisani in izgovorjeni besedi nikoli ne gre pozabiti, da je današnja stvarnost pognala svoje korenine že davno nazaj v zgodovini naših narodov. Zavest o resnični svobodi in pravični družbeni ureditvi je zorela že prva desetletja našega stoletja v revolucionarnih vrenjih najbolj naprednih ljudi in njihovih organizacij. Boj za rešitev nacionalnega in socialnega vprašanja, ki so ga vodili komunisti, naslanjajoč se na delavski razred, napredne kmete in prodorne duhove javnega in kulturnega življenja, je bil pretkan z dolgoletnim, napornim, vsestranskim delom, z iskrami, ki so se netile v številnih -krajih, vzplamenele, tu in tam tudi ugašale, dokler se niso razgorele v mogočen plamen. Ne gre torej pozabiti, kolike in kakšne boje so morali bojevati najnaprednejši ljudje, da si je slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi izboril svobodo in postal soustvarjalec novega socialističnega sveta, sveta, ki osvobaja človeka, spodbuja njegovo moč in utrjuje njegovo voljo, da sam upravlja s pogoji življenja in rezultati svojega dela. Naši cilji včeraj, danes in jutri so zelo preprosti. Hočemo mir in blagostanje delovnemu človeku v materialnem pa tudi v duhovnem in kulturnem pogledu. Hočemo, da ne bi bili od nikogar izkoriščani, da bi bili resnični gospodarji svojega dela in svoje usode. Hočemo torej, da bi se vsem ljudem vsestransko bolje in bolje godilo. Idejna usmerjajoča politična sila naše družbe, zveza komunistov, si je začrtala naloge za v prihodnje. Vse njeno dosedanje delo, od predvojnega časa do danes, vzbuja zaupanje pri poštenih ljudeh. Njen program je za vsakogar, ki teži k svobodi in resničnemu napredku. Prepričana je, da je izvedba njenih načrtov najučinkovitejši način izboljšati življenjske, delovne in kulturne pogoje posameznika in družbe. Obdobje, v katerega zdaj stopamo, terja uresničenje idej o svobodnem proizvajalcu, ki razpolaga z vsemi pogoji in uspehi svojega dela. Začrtane ideje bodo toliko prej postale stvarnost, kolikor sposobnejše bodo politične sile in vsak po- sameznik v njih dvigati zavest delovnih ljudi in jo pretvarjati v energijo-, v ustvarjalno delo, v dobro vsakega posameznika in družbe kot celote. Ko nam ob prazniku dneva borca hitijo misli nazaj na prehojeno pot in se veselimo doseženega, nam to daje spodbudo za ustvarjalnost danes in v prihodnje. Ob tem hočemo biti stvarni tudi do zunanjih dogajanj, saj živimo v realnem svetu. Ce sile starega še naprej dvigajo glavo, se zavedamo, da je to naperjeno proti svobodoljubnemu človeštvu, proti miru, proti pravici in resnici, proti socializmu, proti tistemu, kar nam simbolizira dan borca. Naj ob tem strnem misel: kot doslej bomo tudi naprej visoko dvigali glas in dali čvrsto podporo pravičnim zahtevam, da se utrdi mir v svetu in razvija prijateljstvo med narodi. Za ta cilj bomo venomer združevali moči svobodoljubnega človeštva. Znali pa bomo opraviti tudi tisto svojo dolžnost, ki nam zagotavlja, da se znotraj naših meja mirno posvečamo svojemu delu in svojemu življenju. Janez Tomažič 22. junij — praznik občine Ljubljana - Šiška Začetek revolucionarnega delavskega gibanja na območju današnje občine Ljubljana-Ši-šRa sovpada z železničarsko stavko v Ljubljani aprila 1920. Tragični dogodki na Zaloški cesti in represalije nad voditelji stavke so več kakor za celo desetletje tudi v Šiški Izavrli politično dejavnost k-o-munistov. Ponovno je delo zaživelo v letu 1932; v signalni delavnici pri gorenjskem kolodvoru je bila v tem letu ustanovljena prva partijska -organizacija, leto kasneje pa so bile ustanovljene tudi v drugih železniških delavnicah v Šiški. Vzporedno z razvojem partijske organizacije se je razvijala tudi skojevska mladina in ie ustanavljali politični centri delavsko kulturnih društev Vzajemnost; središča so bila v Šiški, v Dravljah, v Šentvidu pri Ljubljani in v Tacnu. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je politični položaj v Šiški zlasti na območju občine Šmartno pod Šmarno goro omogočil, da je bilo- v hiši Mihe Novaka v Tacnu v noči med 9. in 10. junijem 1939 državno-posvetovanje Komunistične partije Jugoslavije, ki ga je vodil Josip Broz-Tito. V tej hiši so bila v letih 1940 in 1941 še druga posvetovanja in sestanki članov KPS. V Tacnu je delovala tudi ilegalna tehnika CK KPS, kjer so tiskali Delo, glasilo CK KPS in drugo partijsko literaturo. V Dobravah pod Šmarno goro je bilo 30. avgusta 1940 zborovanje komunistov, na katerem so zborovalci javno in odločno protestirali proti jugoslovanski vladi in njeni reakcionarni politiki in zahtevali naslonitev na SZ. Tu so člani KPS zbirali podpise za ustanovitev Društva prijateljev SZ. Tako pripravljenih komunistov ni presenetil niti napad Nemčije na Jugoslavijo niti na SZ. 22. junija 1941; ko je Nemčija napadla SZ, so se v stanovanju pri Filipu Bernardu na Vodnikovi cesti 27 sestali nekateri člani CK KPS in ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet — vojaško v-odstvo oboroženega boja slovenskega naroda proti oku- patorju. (Za komandanta je bil imenovan Franc Leskošek, za pomočnika komandanta dr. Aleš Bebler, za komisarja pa Boris Kidrič, ki ga je v začetku junija nasledil Miha Marinko. Kasneje so postali člani glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet še Oskar Kovačič, Miloš Zidanšek in Stane Žagar kot predstavniki Komunistične partije Slovenije in dr. Marjan Brecelj kot predstavnik socialistov ter Dušan Pogačnik kot predstavnik demokratičnega krila sokolov). Ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je bila za nadaljnji razvoj oboroženega boja v Sloveniji izrednega pomena. Da bi partizanske enote čim-prej pričele organizirati odpor proti okupatorju, je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet na svoji seji 16. junija 1941 (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) sklenilo preiti iz priprav na narodnoosvobodilni boj, ki so potekale v skladu s sklepom junijske partijske konference, v oboroženo vstajo. Priprave na oborožen boj proti okupatorjem so potekale na območju današnje občine L j ubij ana-Šiška pred ustanovitvijo glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Do oboroženega upora je prišlo najprej na ozemlju, ki ga je zasedel nemški okupator pod Šmarno goro in Rašico. Na sestanku rajonskega komiteja KPS Tacen maja 1941, ki ga je vodil Ivan Novak v gozdičku pod Šmarno goro, so odločili, kdo izmed članov KPS in SKOJ bo odšel v partizane in kdo bo ostal na terenu kot politični aktivist. Sklenili so tudi, da na tem območju ustanovijo dve partizanski četi: prvo na levem bregu Save s komandirjem Stanetom Koscem iz Garnel j, drugo na desnem bregu Save s komandirjem Lojzetom Šifrerjem iz Vižmarij, partizanska skupina pa je delovala tudi na področju pod Rašico. Na vstajo proti okupatorju so se pripravljali tudi šišenski in draveljski komunisti. Toda priprave na vstajo na tem predelu, ki ga je zasedel italijanski okupator, so potekale pod drugačnimi pogoji, kakor na območju, ki ga je zasedel nemški okupator. Okupatorja sta si območje današnje občine Ljub-ljana-Šiška razdelila tako, da je kraje onstran Save, občini Šentvid nad Ljubljano in Medvode zasedel nemški okupator, mestne predele, Šiško in Dravlje z njeno okolico pa italijanski o-kupator. Okupacijska taktika italijanskega okupatorja se je sprva precej razlikovala od nemške. Medtem ko so komunisti onstran Save ob prihodu nemškega okupatorja skoraj v celoti odšli v ilegalo in v gozdove, so se komunisti in aktivisti Osvobodilne fronte v Šiški in Dravljah že pred odhodom v partizane posvetili delu pri ustvarjanju in razvijanju partijskih organizacij in ustanavljanju ^odborov OF. Narodnoosvobodilno gibanje na tem področju je že v prvih mesecih okupacije postalo zelo močno, tako, da je CK KPS že konec aprila 1941 lahko ustanovil rajonski komite KPS, rajonski komite SKOJ in kmalu nato tudi rajonski odbor OF Šiška. Po tem, ko je italijanski okupator spomladi 1942 postavil žico okoli okupirane Ljubljane, je CK KPS ustanovil še rajonski komite KPS Dravlje in rajonski odbor OF Dravlje. Ob množici uličnih, terenskih in kvartalih organizacij KP in OF pa so delovale tudi ciklo-stilne tehnike. Sabotažne skupine so ob pozivu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ob pričetku vstaje v Sloveniji v središču Šiške pričele z oboroženimi napadi na okupatorjeve agente in policiste. Pod streli likvidatorske skupine je v noči 1. avgusta v Šiški padel gestapovec, ranjena sta bila dva italijanska karabinjerja. V spopadu z italijanskim agentom je padel skojevec Marjan Majcen iz Šentjanža na Dolenjskem 10. avgusta v Tugo-merjevi ulici, ubit je bil tudi agent. Septembra je eksplodirala bomba v prostorih ljubljanskega velesejma. V prvih poletnih mesecih v letu 1941 so sabotažne skupine na več mestih ob železniški progi med Šiško in Šentvidom nad Ljubljano uničile telegrafske in druge naprave. Po takih akcijah so se člani KP in skojevci priključevali partizanskim enotam v ljubljanski pokrajini. Prva skupina komunistov iz Šiške in Dravelj je odšla junija 1941 na Molnik, kjer se je priključila borcem Molniške čete, druga skupina je odšla avgusta 1941 v Stisko četo, skupina 12 mladincev iz Spodnje Šiške pa se je v prvih dneh septembra 1941 priključila borcem na Krimu. Ko je bil spomladi leta 1942 v neposredni bližini Šiške in Dravelj ustanovljen Dolomitski odred, pa se je temu priključilo več kot 150 mladincev s področja današnje občine Ljublja-na-Šiška. Kljub terorju in razdelitvi terena na tri okupacijske pasove — Ljubljana pod žico in nemško mejo ter predel onstran nemške meje — pa se je na področju današnje občine Ljublja-na-Šiška odpor proti okupatorjem in domačim izdajalcem vedno bolj krepil in dozoreval. Lučka Lapajnar Tretji kongres samoupravljalcev V teh dneh, ko poteka tretji kongres s amo upravi j al cev, pregledujemo aktivnosti, ki smo jih izvedli v pripravah na najpomembnejše srečanje jugoslovanskih samoupravljalcev. Te dejavnosti so potekale v celotni domovini in kongres bo v svojih dokumentih sprejel stališča, ki so odraz mnenja večine jugoslovanskih delovnih ljudi in občanov. Glavna tema kongresa je dohodek in dohodkovni odnosi. V javni obravnavi je bilo poudarjeno, da je dohodek osnovna ekonomska spodbuda dela delavcev v združenem delu. Delavci razpolagajo z dohodkom v svojem osebnem in družbenem interesu. Na teh dohodkovnih odnosih stopa delavec v vse odnose v družbeni reprodukciji in s tem zagotavlja svobodo dela in vpliv na delovne pogoje. V obdobju med drugim in tretjim kongresom je bil sprejet najpomembnejši delavski zakon — zakon o združenem delu, ki ureja družbenoekonomske odnose med delavci v združenem delu. Kongres bo ocenil, kako uspešno ga uveljavljamo v vsakdanji praksi in kaj moramo še storiti, da se bo bolj okrepil vpliv delavcev na njihov ekonomski in družbeni položaj. Resolucija tretjega kongresa je dokument, ki nas obvezuje, da bomo njeno vsebino uresničevali v praksi in tako nadalje krepili našo samoupravno socialistično družbeno ureditev. Vladimir Kočevar ŠTAFETA MLADOSTI V ŠIŠKI Mladi smo letos štafeto mladosti slavnostno pričakali v Ljubljani 24. aprila, in sicer v Šiški od 9.15 do 9.55. Sprejeli smo jo od mladincev Centra pod podvozom na Celovški cesti. Nosilci in spremljevalci štafetne palice so bili mladinci iz delovnih organizacij, šol, raznih društev in vojaki. Tudi v naši DO smo izbrali dva mladinca, ki sta si s svojo aktivnostjo v OOZSM zaslužila, da sodelujeta pri sprejemanju štafete. Osrednja proslava je bila ob 9.30 v Titovih zavodih Litostroj. Naprej je štafetna palica potekala do železniškega prehoda, kjer je bila predana mladincem Bežigrada. Ta dan je okoli 50.000 pionirjev in mladincev ob 10. uri sklenilo živ obroč na Poti spominov in tovarištva. Sestavljanje živega obroča okrog Ljubljane je podreditev, s katero smo želeli obuditi spomin na ustanovitev OF in na junaški boj Ljubljane, mesta — heroja v letih narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Okupator je hotel onemogočiti razmah narodnoosvobodilnega gibanja, zato so v noči na 23. februar 1942 spremenili Ljubljano v koncentracijsko taborišče. Okrog mesta je postavil bodečo žico, da bi odrezal središče odpora od partizanov, ki so delovali v neposredni bližini mesta in po vsej Sloveniji. V ta obroč se je vključila tudi štafeta mladosti. Menimo, da to ne bi smela biti samo zunanja manifestacija, pač pa priložnost, da mladi rod ponovno seznanimo in navdušimo za še vedno veljavne visoko moralne cilje zmagovite revolucije. Milica Koporc Predstavništvo Dekorativne Delo osnovnih organizacij v Beogradu ZK Dolgoletni načrti in želje so se nam uresničile v preteklem letu, ko se nam je ponudila priložnost, da smo v novozgrajeni poslovni stavbi v centru Beograda dobili prostor za potrebe našega predstavništva. Po nekajmesečnem podaljševanju roka vselitve je predstavništvo pričelo s svojim operativnim delom v začetku meseca decembra 1980. V šestmesečni analizi delovanja predstavništva lahko ugotovimo, da je opravičilo naše zahteve in zaupanje, saj se je kvaliteta dela in odnos z našimi poslovnimi partnerji na tem območju močno spremenil. Ugodna lokacija v središču mesta omogoča enostavnejšo in lažjo pot naših partnerjev do nas. Po opravljenih evidencah za minulo obdobje smo ugoto- vili, da ne mine dan, da ne bi v predstavništvu zabeležili obiskov naših partnerjev. S tem načinom smo postavili boljši kontakt in hitrejšo povezavo z industrijo pohištva na območju Srbije, Makedonije, Vojvodine, saj jim ni potrebno opraviti dolge poti do nas in so praktično »>na licu mesta« postreženi z vsemi podatka. Že polletno delovanje je pokazalo, kako pravilna je bila naša usmeritev v takšen način poslovanja, zlasti še v zadnjem času, ko stremimo pa čim večji dohodkovni in medsebojni povezanosti z našimi poslovnimi partnerji. Samo kontinuiteta takšnega dela pa bo še povečala ugled Dekorativne, Iki ga ima na tem področju. Mitja Kus Iz dela samoupravnih organov 12. maja 1981 so bila zasedanja delavskih svetov TOZD in DSSS, na katerih so ugodno ocenili poslovanje v I. trimesečju letos in potrdili začasno razdelitev čistega dohodka, sprejeli popravek letnega plana TOZD Energetika in vzdrževanje, pristopili k Spremembam samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985 in k Spremembi samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985 ter sprejeli popravke vezav na kriterije uspešnosti in ocenitev nekaterih del in nalog. Na zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Dekorativne 18. maja so delegati prav tako ugodno ocenili poslovanje v I. trimesečju letošnjega leta, potrdili prednostno listo prosilcev družbenih stanovanj, ki so1 last Dekorativne, določili veljavnost prečiščenih besedil nekaterih samoupravnih splošnih aktov ter imenovali tov. Mitjo Kusa za namestnika tov. Marjane Gregorčič kot člana izvršnega odbora skupščine Poslovne skupnosti volnarske industrije Jugoslavije »UTEKS« Beograd. Na zasedanju delavskega sveta TOZD Gotova tkanina 25. maja je bila tov. Marija Pirk-maier ponovno imenovana za direktorico TOZD za naslednje 4-letno mandatno obdobje. Komisije samoupravne delavske kontrole DO, TOZD in DSSS so pregledale stroške poslovanja, ki so z zakonom omejeni, v prvem trimesečju. V mesecu maju so bila tudi zasedanja konferenc delegacij Dekorativna 24 in 25 za SIS vzgoje in izobraževanja — dvakrat, SIS stanovanjskega go» spodarstva, SIS socialnega skrbstva, SIS otroškega varstva, SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja, SIS zdravstva, SIS kulture, SIS telesne kulture ter dvakrat zasedanje konference delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana-Šiška. Na gradivo, ki je bilo delegatom dano v obravnavo, ni bilo pripomb ali spreminjevalnih predlogov, le delegati konferenc delegacij za SIS telesne kulture so v zvezi z gradivom za 10. zasedanje skupščine SITKS imeli naslednje pripombe: 1. Menimo, da je gradivo pripravljeno preveč strokovno in zato tudi nerazumljivo. Ob obilici podatkov bi morali biti ti mnogo podrobneje obrazloženi 2. Nasprotujemo povečanju števila zaposlenih v ZTKS in ustanovitvi skupne strokovne službe občinskih in mestne Tovarišica Marija Murn je koordinator dela osnovnih organizacij ZK v Dekorativni, Tapa in Šipada in članica OK ZKS Ljubljana-Šiška. O delu osnovnih organizacij ZK in občinske konference ZK mi je v nekaj besedah povedala: »Za člane OO ZK TOZD in DSSS Dekorativne smo 13. maja 1981 organizirali seminar na temo Aktualni politični položaj. Predaval je tovariš Ivo Vajgl. Vsi prisotni smo bili zelo zadovoljni in si takih seminarjev še želimo. Usposabljanje je potrebno vsem članom In v bodoče bomo dali velik poudarek prav idejnopolitičnemu izobraževanju. Žal pa se nekateri člani Z K seminarja niso udeležili. Na sestanku s sekretarji osnovnih organizacij ZK Dekorativne, Tapa in Šipada smo se dogovorili o nalogah, ki so pred nami v sedanji težki gospodarski in politični situaciji. Vendar menim, da niso toliko pomembni sestanki kot to, kako delujemo v našem delavnem okolju kot komunisti. 32. seja občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška je bila 21. maja 1981. Osrednja točka so bile vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na volitve v letu 1982 in priprave na IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ. Do volitev je le še malo časa, zato se moramo vsi vključiti, pričakujemo pa predvsem pomoč kadrovske službe. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da so za odgovorne naloge potrebni sposobni ljudje, borci za samoupravljanje in dosledno izvajanje programa ZK. Ne smemo pozabiti na mlade kadre in naša naloga je, da v bodoče bolj delamo skupaj z mladimi. Naši cilji so skupni in zato se maramo skupaj boriti, da bomo te cilje dosegli. Delegatski sistem in samoupravljanje morata resnično zaživeti. Vemo, da na sestankih skupščin SIS in zbora združenega dela skupščine občine ni zadovoljive udeležbe. Menim, da se moramo obrniti nazaj k človeku, k delavcu z živo besedo, z veliko manj papirja. Prisluhniti moramo konkretnim problemom delavcev in jih reševati. Pomembno vlogo ima predvsem pravilna informiranost ljudi. Zagotoviti moramo pretok informacij, za kar smo v prvi vrsti odgovorni komunisti. Predvsem pa se moramo v najkrajšem času dogovoriti za konkretne akcije in jih potem tudi izvesti.« Lilijana Makovecki POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Leta 1957 se je začel prvi pohod po poteh partizanske Ljubljane. Na trasi, kjer je med vojno tekla žica, gradijo poseben spomenik-drevoredt zeleni prstan okrog Ljubljane — Pot spominov in tovarištva. V letošnjem letu je bil 9. maja 25. jubilejni pohod po poteh partizanske Ljubljane. Pisana množica ljudi vseh starosti se je s treh strani podala na ta pohod. Pohoda smo se udeležili tudi delavci Dekorativne, a nas, na žalost, ni bilo prav veliko, saj ni bila na vrsti delovna sobota. Podali smo se na 8000 m dolgo pot, na kateri je bila nepregledna kolona ljudi, obenem pa nas je spremljalo lepo vreme. Cilj je bil pred spomenikom revolucije, kjer je bila zaključna slovesnost jubilejnega pohoda. Predsednik organizacijskega odbora je pričel slovesnost, zatem pa smo vsi navzoči prisluhnili besedam predsednika mestne konference ZKS Marjana Orožna. Po zaključni slovesnosti smo se pohodniki razšli, na trgu pa je ostal samo mogočen spomenik revoluciji. Milica Koporc TKS, saj menimo, da bo to le podvajanje dela. Delo naj se bolje organizira na nivoju občinske in mestne TKS. 3. Zakaj se šolske telovadnice, zgrajene iz samoprispevka občanov, oddajajo tako drago oziroma jih sploh nočejo iodda-jati, čeprav so zvečer proste. Menimo, da bi jih bilo treba bolj smotrno izkoriščati in ne le za pouk učencev oz. dijakov, ostali čas pa samevajo. Milka Klobučar Praznik krajevnih skupnosti Dolomitskega 1. 28. maja praznujejo krajevne skupnosti Dolomitskega odreda, bratov Babnik in Dravelj krajevni praznik v spomin na množične aretacije aktivistov osvobodilne fronte slovenskega naroda. 2. Predsednik krajevne skupnosti bratov Babnik, tovariš Jan je bil slavnostni govornik in je orisal delo v preteklem letu in pokazal pomen še večjega združevanja delovnih ljudi in občanov v okolju, kjer živijo. 4. Naši folkloristi so za dobro razpoloženje zaplesali gorenjske plese. 3. Tovarišica Svete, predsednica občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi, je odkrila ploščo na novi osnovni šoli, poimenovani po mladem heroju Milanu Mravljetu. 5. Na proslavi so poleg dveh zborov, recitatorjev, naših folklo ristov nastopili tudi malčki s prisrčno ritmično točko odreda, Bratov Babnik in Dravelj NAŠI DELAVCI SO PREJELI PRIZNANJA ZA DRUŽBENOPOLITIČNO IN SAMOUPRAVNO DELOVANJE Slavka Merjasec — bronasto priznanje OF Bogo Reisp — priznanje KS Dolomitskega odreda Jožica Krmelj — priznanje KS Dolomitskega odreda Predstavljamo vam predsednico konference delegacij za SIS socialnega skrbstva Tovarišica Anica Meglič je predsednica konference delegacij Dekorativna 24 za SIS socialnega skrbstva. V Dekorativni se je leta 1986 zaposlila v šivalnici, zadnjih šest let opravlja dela adju-stirke. Pravi, da je z delom zadovoljna in da nima težav kljub triizmenskemu delu. Trdega dela je vajena že od rane mladosti. Na kmetiji so kmalu ostali brez očeta in treba je bilo poprijeti za vsako delo. Čut za dolžnost in za delo ima še sedaj, saj je pri delu marljiva in jo poznamo kot vestno delavko. Že kot mladinka je bila družbenopolitično aktivna in je to tudi ves čas v Dekorativni. Bila je članica delavskega sveta in od 1978. leta članica komisije za sprejem operativnega plana in normativov. Od leta 1978 dalje je članica delegacije TOZD Gotova tkanina za SIS socialnega skrbstva, kjer so jo tudi izvolili za predsednico konference delegacij Dekorativna 24. Jezi jo, da se delegati tako malo zavedajo svoje dolžnosti, saj ne prihajajo niti na sestanke, kaj šele, da bi aktivno sodelovali pri. obravnavi gradiva. Meni, da se tudi premalo uresničujejo sprejeti sklepi ali pa se sprejme sklep, naredi pa se čisto drugače. Mesečno se udeležuje tudi sestankov komi- Delo mladine v mesecu maju V mesecu maju se mladinci nismo izkazali s kakšnimi posebnimi delovnimi akcijami. Potekalo je evidentiranje mladincev za mladinske delovne akcije. Prijavilo se je devet mladih iz obeh osnovnih organizacij. Zatem je sledila izbira teh prijavljen cev, kjer smo upoštevali predvsem, da je dober delavec, da aktivno deluje v mladinski organizaciji in da zaradi izgube delavca ne bi preveč trpelo delo na delovnem mestu. Izbrani so bili štirje mladinci, ki bi ustrezali tem kriterijem. Trije so odpovedali, eden pa se bo udeležil akcije. Udeležili smo se osrednje proslave v Litostroju, kose je v Šiški ustavila štafetna palica. Dva mladinca sta sodelovala pri spremljanju štafete. Zelo majhno število mladih se je udeležilo pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Menim, da za tako veliko število mladincev v obeh osnovnih organizacijah to ni lepa podoba. Odločili smo se, da v okviru dneva mladosti organiziramo planinski pohod na Stol, ki bo izveden prvi teden v juniju. Prijavljenih je kar lepo število mladih. Pri vseh teh akcijah pa so še vedno prisotni vedno isti mladinci. Milica Koporc sije pri občinski SIS socialnega skrbstva, kjer odobravajo socialne pomoči. Želi si, da bi se sprejeti sklepi bolj dosledno uresničeva- li in da bi imeli delegati večji čut za odgovornost in se bolj zavedali svoje vloge, ki jo kot delegati imajo. Lilijana Makovecki Štipendiranje Novi aparat za barvanje tekstilnih vlaken v TOZD Predilnica Laško 2e peti mesec teče, odkar smo v barvami začeli z izkopi za postavitev novega aparata za barvanje tekstilnih vlaken. Delo je potekalo težje, (kot smo si predstavljali, ker smo naleteli na stare zidove in betonirane bloke, ki smo jih morali razbijati s pomočjo kompresorjev. Na dan so prišli tudi izviri vode, ki so si našli pot izpod sosednjega hriba skozi našo barvarno. Vse te vode je 'bilo potrebno speljati v novo kanalizacijo, ki je prav tako zahtevala veliko naporov in časa. Ko so bili zbetonirani temelji za nove naprave, so se montirali naslednji stroji: centrifuga »HEINE«, tlačilni stroj »AUTEFA« in aparat za barvanje »PROLE- Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana-Šiška je 26. maja 1981 organiziral posvet, na katerem smo se pogovorili o aktivnostih sindikata v naslednjem obdobju. Najprej smo se seznanili z varnostno politično situacijo v Jugoslaviji in občini in ugotovili, da se premalo zavedamo trenutnega stanja doma in v svetu, zato se bo moral sindikat bolj aktivno vključiti v ocenjevanje in spremljanje varnostno politične situacije v svoji sredini in pravočasno odpravljati probleme, ki pestijo delavce. Obravnavali smo gospodarjenje v prvih treh mesecih letošnjega leta v naši občini. Ustvarili smo si jasno sliko o težavah, s katerimi se spopadajo delovne organizacije. Glavni problem je pomanjkanje surovin, ki vpliva na padanje industrijske proizvodnje in zmanjšanje izvoza ter na prekomerno in neopravičeno dvigovanje cen. Nekatere delovne organizacije se bolj, druga manj uspešno borijo proti tem problemom, tako da je v letošnjem letu poraslo število delovnih organizacij, ki so prvo trimesečje zaključile z izgubami. Ob vsem tem pa bi se moral sindikat za- TER« Paračin. Nameščen je premični maček — dvigalo za prenos materiala od tlačilnega stroja in aparata za barvanje do centrifuge. Okrog navedenih strojev je nameščen tudi že podest, manjkajo le še zaključna dela pri aparatu za barvanje in priključki elektronapeljave, kar bo izvedeno ta teden. Tako ne bo več dolgo, ko bomo začeli z barvanjem prvih kilogramov materiala. Novi aparat za barvanje je izdelan v DO »Proleter« v Pa-račiniu, je polavtomatski in ima kapaciteto 250 kg. Aparat je za našo predilnico velika pridobitev in želimo si, da bi nam dobro služil. Jelka Kunej vzemati za dosledno uresničevanje stabilizacijskih programov in odigrati vidnejšo vlogo pri brzdanju naraščanja cen. Pogovorili smo se o socialno ekonomski varnosti delavcev. Predvsem je bil govor o najnižjih osebnih dohodkih, o vrednotenju najnižjih del in nalog, o izrabi sredstev iz sklada skupne porabe za delavce z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi. V občini je močno naraslo število invalidov, zato je potrebno ugotoviti vzroke in jih odpraviti. Ugotovljeno je tudi, da se za invalide ne najdejo lažja dela in naloge, ki bi bila primerna njihovim sposobnostim. Beseda je tekla o zaposlovanju, kadrovskih štipendijah, otroškem varstvu, usmerjenem izobraževanju, zdravstvu in bolniških izostankih, stanovanjskem gospodarstvu, delovanju odborov za varstvo pri delu, prehrani delavcev med delom, o problemu alkoholizma, športu in rekreaciji in regresu za letni dopust. Dogovorili smo se, da bomo ocenili situacijo v svojih sredinah in s predlogi in pobudami odpravili pomanjkljivosti in se s tem pripravili tudi na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo jeseni. TOZD Predilnica Laško je za leto 1981 razpisala tri štipendije za profil tekstilnega tehnika. Na seji koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje pri OK SZDL je bilo ugotovljeno, da se še vedno premalo dijakov odloča za tehnične in več za administrativne pdklioe. Tako posamezne šole želijo razširiti število oddelkov ne glede na potrebe združenega dela. Naj za ilustracijo samo omenim, da je v laški občini dose-daj ostalo ca. 50 nerazporejenih štipendij, ker ni kandidatov. Tudi preusmeritve ne potekajo v skladu s kadrovskimi potrebami. če se bo taka praksa nadaljevala, bomo v naslednjem obdobju imeli veliko kandidatov za zaposlitev neustreznega V nadaljevanju smo se dogovorili o aktivnostih pri pripravah na volitve leta 1982. Na to se je potrebno temeljito pripraviti, saj so predvsem v delegatskem sistemu še pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Ker je letos 3. kongres sa-moupravljalcev, smo odgovorni tudi za organizacijo javne razprave o osnutku resolucije za kongres. Razprava nam bo dala profila oz. stroke. Poleg slabega 'preusmerjanja v šolah pa vsekakor na to vplivajo tudi starši, ki na vsak način želijo, da se njihov otrok vpiše v zaželeno usmeritev ne glede na kadrovske potrebe. Za nas tekstilce pa je pomembna razvrstitev mreže šol. Za našo panogo je edino mogoče izobraževati v tekstilnem šolskem centru Kranj. To pa je precej oddaljeno iz Laškega in se zaradi tega otroci in starši težje odločajo. Dogovoriti se bomo morali z drugimi tekstilnimi tovarnami celjske regije in s posebno izobraževalno skupnostjo za odpiranje dislociranih oddelkov v celjski regiji- Božo Sola jasna in konkretna stališča o najpomembnejših vprašanjih samoupravnega razvoja združenega dela. Posvet je bil izčrpen in nam je nakazal smernice za nadaljnje delo. Pri tem bomo morali biti zelo aktivni skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami, da bomo zastavljene naloge realizirali. Marko Bricelj Posvet predsednikov 10 OOS Predstavljamo vam oddelek skladišče surovin Oddelek skladišča je v sestavi TOZD Surova tkanina. O delu tega oddelka sem. se pogovarjala z vodjem Skladišča surovin, Stanetom Stamcarjem. Prosim vas, da nam najprej predstavite oddelek. »V skladišču surovin je zaposlenih 15 delavcev. Skladiščnika sta dva in njuna naloga je sprejemanje, označevanje iin izdajanje materiala in sprejema- rati, da gre količinsko pravilno in pravi material, Delavce moram razporejati na prazna delovna mesta. Veliko sodelujem s kontrolno službo (fizikalnim laboratorijem), z nabavno službo in s pripravo.« Vaši prostori so razdrobljeni . .. »Tako je. Eno skladišče imamo pod pripravljalnico. V njem delajo štirje delavci. Drugo ŠSSliilf in m ■ lifii nje naročil od priprave. Trije preddelavci pripravljajo material za proizvodnjo. Vozniki viličarjev razvažajo material po fazah (v snovalnico, križni vo-tek, rakete, stara in nova ple-tilnica, medfazno skladišče) in ga razkladajo. Administratorka opremlja zaboje z napisi, ki povedo, kakšen material je v njih. En delavec ima nalogo, da pobira vzorce za kontrolno službo, ki ugotavlja kakovost materiala.« Kakšne so vaše naloge vodje skladišča surovin? »Moje naloge so naslednje: sprejemati moram kamione, kontrolirati po dobavnicah, če prihaja material točno, sprejemati naročila za material, ki gre v proizvodnjo in kontroli- skladišče je pod tkalnico in tam je pet delavcev. Potem sta še dve »šupi«, v katerih sta dva delavca. Pisarna je na dvorišču in tu se opravljajo vsa administrativna dela. Poudariti moram, da so naši odnosi zelo dobri in si med seboj mnogo pomagamo.« Ali se pri vašem delu pozna pomanjkanje surovin? »Prav gotovo se pozna. Lani in predlani smo dnevno raztovorili tudi dvanajst kamionov na dan, letos pa povprečno le sedem. Največ materiala dobimo iz naše predilnice v Laškem, iz Litije, Ajdovščine, Oroslavja, Pazina, S tipa, Titovega Velesa, Bitole in iz več manjših predilnic.« Najbrž imate tudi probleme. »Naj večji problem so viličarji, ki so zastareli in »šupe«, ki so neurejene. Do, leta 1979 je bil velik osip delavcev, zdaj tega ni več, kljub temu, da je delo zelo težko. Do letos smo delali tudi v dveh izmenah, sedaj pa samo še v eni. Za čistočo skrbimo sami. Pometamo skladišča, garderobe čistimo sami in verjetno so te najbolj čiste v Dekorativni.« Vaše želje? »Predvsem si vsi želimo, da bi čiimprej dobili novo skladišče in odstranili ,šupe’, ki so neurejene in zelo nevarne za požar. Želimo si tudi novih viličarjev, ki bi nam zelo olajšali težko delo. Želja vseh nas je, da bi bilo več surovin in čimmanj zastojev zaradi pomanjkanja materiala.« Hvala za razgovor. Lilijana Makovecki Zakon o varnosti v cestnem prometu Nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa je začel veljati 1. maja letos. Omenili bomo nekatere najpomembnejše člene in predvidene kazni za prekrške. KAKO PO NOVEM NA CESTAH 21. člen Da bi bil zagotovljen varen in neoviran promet na javnih cestah, je prepovedano graditi objekte, priprave ali naprave, saditi drevesa ali postavljati predmete, s katerimi bi se zmanjšala preglednost cest in železniške proge, s katero se cesta križa v ravnini, kot tudi pregled na križišču, ali delati karkoli, kar bi utegnilo ogrožati ali ovirati promet. Na javni cesti in na njenem varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati spomenikov, spominskih napisov, reklam, nagrobnikov ob poti, ter drugih spominskih znamenj, prodajati raznih proizvodov in podobno. (Gospodarski prestopek, kazen od 20 do 150 tisočakov, odgovorna oseba od 2.000 do 20.000 din. Oseba, ki gradi na javni cesti objekte, sadi drevesa in podobno, bo morala plačati od 800 do 4.000 din ali iti v zapor do 60 dni, če pa je prišlo d-o nesreče, pa znaša kazen od 1000 do 5000 din ali zapor od 30 do 60 dni). 32. člen Voznik, ki pelje poleg vozila za javni promet potnikov ali avtobusa, s katerim se opravlja prevoz za lastne potrebe, ustavljenega na postajališču, mora voziti z zmanjšano hitrostjo- tako, da ne ogroža vsto- pajočih oziroma izstopajočih. Voznik pa mora svoje vozilo ustaviti za avtobusom, kadar marajo vstopajoči oziroma izstopajoči čez prometni pas, po katerem se vozilo premika. Voznik mora ustaviti za vozilom (oziroma pred njim), v katerem se prevažajo otroci in mora stati vse dotlej, dokler -otroci vstopajo vanj oziroma izstopajo. Vozilo za prevoz otrok mora biti označeno s posebnim znakom. (Denarne kazni znašajo od treh do trideset tisočakov, za odgovorne osebe od 400 do 2.000 dinarjev, zaporne kazni so predvidene do 60 dni, voznik, ki vozi vozilo za prevoz otrok brez posebnega znaka, pa mora na kraju samem plačati 300 dinarjev kazni. In še to, voznikom, ki se določil tega člena ne držijo, se lahko izreče varstveni ukrep prepovedi vožnje do treh mesecev. 33. člen Pri vožnji skozi naselje mora voznik omogočiti vključitev v promet vozilu za javni mestni prevoz potnikov ali posebno označenemu vozilu za prevoz otrok. (Voznik, ki tega ne spoštuje, -mora na kraju samem plačati 300 dinarjev kazni, oziroma od 40 id® 2.000 din, ali iti v zapor do- 40 dni, če je ogrožal varnost, lahko pa se mu tudi začasno odvzam-e vozniško dovoljenje do treh mesecev). (Nadaljevanje na 8. stra-ni) (Nadaljevanje s 7. strani) 35. člen Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, morata biti privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti. (Denarna kazen na kraju znaša 100 din, spričo neposredne nevarnosti od 200 do 500 din, vendar pa se bo ta kazenska določba začela uporabljati šele po 1. januarju 1985). 86. člen Tako ponoči kot podnevi mora imeti voznik ob zmanjšani vidljivosti prižgane najmanj zasenčene luči. To je le del tega člena, vendar nov, saj odslej vožnja z lučmi za osvetljevanje vozila ni več dovoljena. (Kazni: 500 din oziroma od 800 do 4.000 dinarjev ali zapor do 60 dni, lahko tudi odvzem vozniškega dovoljenja od enega do šestih mesecev). 102. člen Pešec mora iti čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti, preden stopi na vozišče, pa se mora prepričati, da lahko to varno stori. (Kazen 100 din oziroma od 200 do 500 din). 171. člen Na kontrolni zdravstveni pregled mora voznik motornega vozila, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen za zanesljivo vožnjo tistih vozil, za katere mu je bilo dovoljenje izdano. Kontrolni zdravstveni pregled lahko zahteva vsak organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad cestnim prometom, javno tožilstvo, sodišče, sodnik za prekrške kot tudi OZD in druga organizacija ali organ, v katerem je voznik zaposlen kot voznik. 195. člen Vozniku, ki mu je izrečen varnostni ukrep ali varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.se ta prepoved vpiše v njegovo vozniško dovoljenje, kot tudi mednarodno vozniško dovoljenje, če ga ima. 197. člen Pooblaščena oseba takoj na mestu začasno vzame vozniško dovoljenje in izključi iz prometa Voznika, ki ga najde pri vožnji ali pri poskusu vožnje z vozilom, če je očitno, da je v takem duševnem in telesnem stanju (utrujenost, bolezen, učinek zdravil, mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen zanesljivo voziti. Podobno ravna takrat, ko ugotovi, da ima voznik v organizmu alkohol, oziroma kaže znake alkoholnih motenj, prav tako takoj odvzame vozniško dovoljenje vozniku avtobusa oziroma tovornjaka, če ugotovi, da je brez presledka vozil več kot pet ur, oziroma v 24 urah več kot osem ur, oziroma več kot 500 km. Podobno se bo zgodilo vozniku, ki noče opraviti preizkusa z alkotestom oziroma noče na strokovni pregled. Organ, katerega delavec je vzel vozniško dovoljenje, mora le-to vrniti takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo vzeto, oziroma najpozneje v 24 urah. Ce pa voz- nik vozniškega dovoljenja po treh dneh ne vzame, potem se takšno dovoljenje pošlje organu, kjer je to dovoljenje v evidenci. 198. člen Vozniku motornega vozila, ki je v enem letu s pravnomočno odločbo kaznovan za tri ali več prekrškov, predpisanih v tem zakonu, s katerimi so bili neposredno ogroženi drugi udeleženci v prometu ali je bila povzročena prometna nezgoda, bo moral prestati vzgojne ukrepe, kot so: obvestilo o nevarnosti in možnih posledicah, pozivi na posamične al-i skupinske razgovore, napotitev na predavanja ali predvajanje filmov s področja prometne varnosti, napotitev na preverjanje prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji. O tem bo obveščena tudi organizacija oziroma organ, kjer je poklicni voznik zaposlen. Za voznike so ti ukrepi obvezni in če se jih izogibajo, se jim začasno odvzame vozniško dovoljenje, dokler se po njih ne ravnajo. Naši upokojenci Naš razgovor Za današnjo rubriko sem se pogovarjal s tov. Iztokom Kavčičem, ki mi je o svojem delu povedal naslednje: »Leta 1958 sem prišel v obrat B, kjer sem se zaposlil kot pleskar, leta 1972 pa smo se preselili v sedanje prostore. Delo v pleskarski delavnici je zelo raznoliko in zahtevno, poleg tega pa tudi zdravju škodljivo, ker ni primernih prostorov, vendar upam, da bo v novih prostorih bolje. Delo nam otežuje tudi pomanjkanje barv in ostalih materialov, ki jih potrebujemo. Sicer pa je delo v TOZD C prijetno, saj se z vsemi dobro razumem, ni nobenih težav, vsi dobro sodelujemo. Delo poteka tekoče.« Vemo, da ste tudi na področju družbenih dejavnosti zelo aktivni, zato nam povejte nekaj več še o tem. »Trenutno sem predsednik kulturne komisije, sem tudi delegat splošne delegacije za SIS. Pred tem sem bil deset let predsednik sindikata in sem za to dolgoletno delo prejel pohvalo in razna priznanja. To delo sem opravljal z velikim veseljem, saj sem rad v družbi ljudi in v naravi.« Kaj pa počnete v prostem času? »V prostem času najraje hodim v hribe, rad kolesarim, plavam, v zimskem času pa tečem na smučeh, važno je, da se gibljem. Včasih sem tudi slikal, sedaj se s tem manj ukvarjam. Zelo me veseli tudi potovanje, želim si spoznati in ogledati lepote naše domovine in kulturnozgodovinske znamenitosti. V desetih letih, kolikor potujem, sem obiskal skoraj vse evropske države, razen skandinavskih.« Franci Pestotnik SODELUJTE Z NAMI IN DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! ANA IVANŠEK »Leta 1957 sem se zaposlila v Dekorativni, bolj točno, v takratnem obratu B na Titovi cesti. Trinajst let sem delala kot tkalka, nato sem bila predde-lavka. Ko smo se selili iz obrata B na Celovško, sem kljub odporu nekaterih rada šla in sem se tu počutila bolje zaradi ugodnejših delovnih razmer in boljših medsebojnih odnosov. Tam je bilo poleti izredno vroče, tako da smo okna belili z beležem in streho polivali z vodo. Osnove smo še vezali ročno in to v neugodnem položaju — pod strojem. V takih pogojih smo delali tudi štiriizmensko. Sedaj smo tri preddelavke v skupini in se pri delu menjujemo. Tak način se mi zdi dober in ga predlagam še naprej. Zadnja leta moje zaposlitve sem bila tudi sindikalni poverjenik. Tudi to družbenopolitično delo sem rada opravljala in mi je bilo spodbuda za moje delo. Sodelavci so dajali pobude, ki sem jih prenašala na IO OOS in od tam stališča prenašala sodelavcem. Vsem sodelavcem se zahvaljujem za lepo darilo, izročeno ob upokojitvi. Želim še nadaljnjih delovnih in poslovnih uspehov, ki jih boste dosegli z razvijanjem dobrih medsebojnih odnosov, kar zagotavlja dobro počutje in dobro kakovost izdelkov.« Jaka Novak ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem vseh treh izmen in vodstvu se zahvaljujem za prisrčne in odkritosrčne besede, izrečene pri sprejemu darila v poslovilnih trenutkih ob moji invalidski upokojitvi. Hvala! Olga Zupančič Mednarodno leto invalidov Generalna skupščina OZN je leto 1981 razglasila za mednarodno leto invalidov. Po nepopolnih ocenah ima približno 1/2 milijarde ljudi različne telesne hibe in duševne motnje, zaradi katerih se ne morejo ali pa se le težko vključujejo v delo in v normalno življenje. Mednarodno leto invalidov naj bi pomenilo za vse, tudi za nas, obveznost, da načrtno in organizirano ugotovimo položaj invalidnih oseb vseh vrst. Družbena skrb za invalide je bila v naši državi že doslej velika in vsestranska, vendar bo potrebno prizadevanja še povečati in uresničevati zlasti osnovne cilje: — pomagati invalidom pri fizičnem in psihičnem prilagajanju družbi; — zagotoviti ustrezno varstvo, skrb in svetovanje, možnost za zaposlitev na primernih delih; —■ 'obveščati invalide; — pomagati in razvijati preventivne ukrepe za preprečevanje invalidnosti. Gre torej za nov, zavesten odnos do človeka, za solidarnost, za vse tiste vrednote, ki so vtkane in vgrajene v naš si- stem in zapisane v vseh dokumentih, v katerih je vse podrejeno človeku, za njega, za njegovo srečo. Vselej, kadar o tem govorimo, se spominjamo tistih usodnih, zgodovinskih dni, ki so v temeljih spremenili podobo naše družbe, naše dežele. V naši samoupravni, socialistični skupnosti, ki je humana in ji je skrb za človeka dolžnost in obveza, si prizadevamo, da bi človek postal človeku človek. Nobenega dvoma ni, da je naša družba veliko storila pri urejanju vprašanj s področja varstva invalidov (imamo eno najbolj naprednih, urejenih zakonodaj na tem področju), kljub temu pa bo potrebno storiti na tem področju še marsikaj, zato ostaja to trajna naloga ne samo naše organizacije, pač pa celotne naše družbe. V naši občini je okrog 3500 invalidov. Od tega je 106 invalidov zaposlenih v naši delovni organizaciji. Največ le-teh je zaposlenih v oddelku šivalnice (60). Sledijo pa oddelki: — pripravljalnica 14 — tkalnica 13 — DSSS 11 — TOZD C 5 — apretura 2 — pletilnica 1 6. julija 1979 je bil ustanov- ljen aktiv invalidov, ki je prvi in zaenkrat edini aktiv invalidov v združenem delu v občini Šiška. Ker se število invalidov iz leta v leto povečuje, nas bodo morale še naprej in vedno spremljati Titove besede: »Na prvem mestu mora biti skrb za človeka; posebej tistih delavcev, ki so bili poškodovani na delovnem mestu ali so zaradi takšne poškodbe izgubili delo.« Sonja Kosec Delovno in kulturno srečanje invalidov V soboto, 30. 5. 1981 je bila konferenca aktiva invalidov delovne organizacije Dekorativna. Na konferenci je bilo podano poročilo o dejavnosti aktiva za preteklo obdobje in sprejet program dela za naslednje obdobje. V naši delovni organizaciji deluje aktiv invalidov od 6. 7. 1979. Na ustanovnem občnem zboru je društvo sprejelo pravila svoje organizacije kot sestavnega dela društva invalidov občine Ljubljana-Šiška. Sprejelo je svoj delovni načrt in izvolilo' izvršni odbor. Aktiv šteje danes 106 članov, kar predstavlja 9,4 % vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Na osnovi programa ustanovnega občnega zbora je izvršni odbor načrtoval in izvajal dejavnosti na raznih področjih, zlasti pa se je vključeval v problematiko zaposlovanja invalidov na ustrezna dela in naloge, ter v pobude za zagotavljanje socialne varnosti svojih članov, ki zaradi težjega zdravstvenega stanja niso mogli dosegati vsaj povprečnih delovnih rezultatov. Ta področja so zelo pomembna in jih bomo morali razvijati v bodoče ter vključiti še večje število naših članov v sodelovanje in predlaganje novih rešitev. Pri svojem delovanju smo imeli veliko podporo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, zlasti osnovne organizacije zveze sindikatov Slovenije. Zelo uspešno je bilo sodelovanje z vodstvi temeljnih organizacij združenega dela in obratovodji, ki so pokazali veliko razumevanje in pripravljenost za reševanje naših problemov. Uspešno sodelujemo tudi s kadrovsko sploš- no službo, ki nam j-e pomagala in svetovala na vseh področjih naše dejavnosti. Za svoje nadaljnje delo je konferenca sprejela program, in sicer si je zastavila za cilj obravnavati zlasti področja: 1. Zaposlovanje delovnih invalidov na ustrezna dela in naloge. 2. Ugotavljanje materialnega in socialnega položaja invalidov. 3. Obravnavanje samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo problematiko delovnih invalidov ter izvajanje določil teh aktov. 4. Ugotavljanje delovnih pogojev, v katerih delajo delovni invalidi (varstvo pri delu). 5. Organiziranje kulturne prireditve v DO. 6. Organizacija izleta za invalide. 7. Dopisovanje v glasilo de- lovne organizacije o delu aktiva — vsaj 4-krat letno. V izvršni odbor aktiva so bili voljeni: za predsednika: Pintar Ana (šivalnica) za namestnika predsednika: Kužner Štefka (šivalnica) za tajnika: Vovk Šenka (tehnična služba) za blagajnika: Poberaj Anita (kadrovsko splošna služba) za člane: Šajn Štefka (tkalnica) Lesica Ana (pripravljalnica) Ajdinovič šalih (kolekcije) Franko Martin (tkalnica) Urbanija Jernej (kontrolna služba) Delovno srečanje aktiva smo zaključili s kulturnim programom pevskega zbora delovne organizacije, recitatorji mladinskega gledališča in folklorno skupino.. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli, da je naše srečanje in naša dejavnost bila uspešna in se priporočam tudi za bodoče sodelovanje. Ana Pintar Ročni gasilni aparat za gašenje s prahom Aparat za gašenje s prahom je namenjen za gašenje vseh vrst začetnih požarov razen za razne fine naprave. Je zelo učinkovit in vsestransko! uporaben, zato se ga priporoča za vsako gospodinjstvo. Ti aparati se razlikujejo po teži oz. po količini prahu, Iki je v njih ali po namenu uporabe. Za vzdrževanje je razmeroma enostaven, zahteva pa določeno nego. Prah, ki je v aparatu, je sestavljen iz prahu sode bikarbone in drugih primesi. Soda bikarbona ima to slabo lastnost, da rada poseda, zato je potrebno vsaj na dve Tehnična izvedba aparata in učinek pri gašenju je takle: Količina gasilnega prahu v kg S-05 S-l S-2 S-3 S-6 S-9 S-12 Bruto teža aparata v kg 1,60 2.70 4,50 6 II.30 15.70 19,60 Cas delov, v sek 5 7 8 9 12 18 24 gasi: prostornino v m1 površino v m1 0.50 0.I0 I 0.25 0,50 3 0,75 6 1,50 9 2.25 12 3 Domet curka v m 3 4 4 4 4 4 4 Količina ogljikov, dioksida v g I0 20 40 50 120 180 240 Preizkus, tlaka v Pa HO1) .20 20 20 20 20 20 20 S -3. leti enkrat prah temeljito preš- ga moramo po gašenju spihati jati in zrahljati. oz. odstraniti. Če ocenjujemo slabe lastno- Dobre lastnosti pa so: sti teh aparatov je to prah, ki a) prah duši plamen, Ohranjanje ljudskega izročila Kultura in temperament vsakega naroda se med drugim izkazuje tudi v ljudskih plesih. To je izročilo naših dedov in babic, ki so se po težkem delu razvedrili na »semanjih« dnevih in praznikih, kasneje pa na veselicah. Danes ni več takih sejmov pa tudi veselic je že zelo malo. Tudi mladina zelo nerada prenaša v današnjem industrializiranem svetu kmečko izročilo, ampak se raje odtoči za druge plese kot rock, punk, swing in druge. Velika večina pa niti ne ve, da so ti plesi pravzaprav ljudsko izročilo afriških in latinskoameriških narodov. Tako dajejo prednost tem kulturam, svojo pa zanemarjajo oz. se je sramujejo. Med njimi pa so tudi izjeme. Še se radi zavrtijo v ritmu polke pa tudi zapojejo in zavriskajo še radi. Sicer ne tako kot so fantje včasih zapeli pod oknom ljubljenemu dekletu, ne tako kot so fantje zavriskali na rejih (rej — koroški ljudski ples) ampak zaplešejo, zapojejo in zavriskajo pa še. Tudi naša delovna organizacija ima skupino, ki želi prikazati izročila naših dedov. Ni tako znana kot Tine Rožanc ali Emona, ampak je. Upam, da jo vsi zaposleni in naši upokojenci radi gledajo, predvsem zato, ker je del nas. Morda se bo še kdo odločil, da se ji pridruži, saj je svežina vedno dobrodošla, ker prinaša nekaj drugačnega. Le tako bo uresničen cilj, da tradicija ostane, z njo pa kulturno izročilo našega naroda. Stane Istenič s —3 kg 1 glava aparata 2 jeklenka 3 dvižna cev 4 posoda 5 ročaj za aktiviranje 6 ročnik 7 udarna igla 8 nosilec aparata 9 varovalka b) zaradi visoke temperature se iz prahu razvije inertni plin, ki tudi pospešuje dušenje. Aparat je v bistvu sestavljen iz posode, prahu, jeklenke s CO2, (plin potiska prah iz aparata) in ročice za aktiviranje. Večkilogramski aparati imajo še cev in ročnik za usmerjanje prahu proti plamenu. Način aktiviranja je naslednji : 1. Izvlečemo varnostni zatič. 2. Pritisnemo na ročico in ustnik usmerimo proti najbližji točki gorenja. 3. če imamo cev, pritisnemo na ročico na koncu cevi (ustnik). Gasimo vedno tako, da plamen potiskamo proti steni ali zapori, kjer gorenje ni več mogoče. Plamen lahko tudi odpihnemo, vendar moramo paziti, da se nam ne vžge še kaj drugega (če so v bližini lahko vnetljive snovi). Vse vrste ročnih gasilnih aparatov lahko kupimo v Ljubljani pri Gasilski opremi na Krekovem trgu ali pri Vatro-sprernu v Šiški (Lepodvorska ulica). Izpraznjene aparate polnijo pri podjetju Varnost ali na Gasilski brigadi. Kontrolo aparatov izvede gasilski strokovnjak ali najbolje zgoraj omenjeni delovni organizaciji. Stane Istenič Revija pevskih zborov Tudi letos je Zveza kulturnih organizacij občine Ljubljana-Šiška organizirala koncert amaterskih pevskih zborov, ki je bil 27. maja 1981 v osnovni šoli Riharda Jakopiča. Sodeloval je tudi naš sindikalni pevski zbor, ki je tako že tretjič zapored nastopil na tej prireditvi. Nastopilo je še sedem zborov. Peli smo zelo zahtevne pesmi, med drugim tudi pesem Konjuh pianinom. Občinstvo nas je nagradilo z dolgim aplavzom. Dobili smo diplomo, za katero upamo, da bo kmalu razstavljena na vidnem kraju. Na koncertu je bilo precej delavcev iz Dekorativne, razdeljenih je bito sedemdeset programov. V tej sezoni smo dobili novega pevovodjo, tovariša Vlada Bridka. Kljub temu, da imamo pevske vaje le enkrat tedensko, se je kvaliteta našega pevskega zbora zelo dvignila. Vse naše delo in trud sta tako poplačana s kvaliteto, ki smo jo dosegli. Slavka Videnič Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: PROSEN STEFAN — skladišče gotovega blaga ILlSEVlC OSTOJA — šivalnica BOSNlC MUJO — apretura TOZD Predilnica Laško BASTIC PAVLA — KSS BABIC ERNA — KSS KNEZ ENGELBERT — predilnica I DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD A: IVANSEK ANA — upokojitev STAMENKOVIC DUŠANKA — izjava del. TOZD B: FATUROVIC DRAGAN — izjava delavca MURIC FADIL — hujša kršitev delovne obveznosti MLADOVAN MARIJA — invalid, upokojitev DELOVNI JUBILEJI 10 let: SELIČ FRANC, ml. ROMIH ANTONIJA ROZMAN IVANA ALEŠ OLGA DEŽELAK MARIJA DROLEC MARIJA BLUMENŠAJN FRIDERIKA VRBNJAK BRIGITA KAZAFEROVlC VERA RADAKOVIC MARIJA PEVC SONJA BAJC CVETO ZORE BERNARDA SIMON DRAGICA BILBAN MARJETA TURK JANEZ KRANJC KRISTA 20 let: OJSTERŠEK KARL 25 let: AŠKERC FRANC TREBUŠAK ŠTEFKA RAJER JOŽICA CEROVŠEK MIHAEL 30 let: VIŠIC-TOMŠIC META 35 let: ALBREHT VERA ŽMEGAC MARIJA POROKE MARINČIČ JANEZ — poročen SENČAR PEKLAJ MARJAN ŠVARC DUŠAN GERECNIK ZDENKO ROJSTVA PRODAN VANDA — hči Umrla je naša upokojenka VIKA KAJBIC JUNIJ od 17. do 21. S polno luno 17. lahko pričakujemo izdatno deževje z nevihtami. Južni predeli Evrope bodo imeli več padavin kakor na zahodu. od 22. do 24. Padec zračnega tlaka s prodorom toplih zračnih mas, s tem tudi dvig temperature. od 24. do 30. Dotok hladnega zraka s severnih predelov bo povzročil deževno obdobje in zelo nestanovitno vreme do konca meseca. Okrog 27. možnost toče. TEKSTILIADA V KEGLJANJU Konec aprila je bila vsako- 3. Utensilia 1451 letna tekstiliada v kegljanju 5. Dekorativna 1373 na kegljišču Doma Maksa Per- Sodelovalo je 7 ekip. ca v Ljubljani. Sodelovalo je Moški 6 X 200 ekipno 9 ekip organizacij združenega kegljev dela ljubljanske regije. Naj- 1. E. Centromerkur 4939 boljše rezultate je dosegla eki- 2. Tekstil 4892 pa Tekstila in se uvrstila v fi- 3. Julon 4786 nale, ki bo junija v Ajdovšči- 5. Dekorativna 4744 ni. Naša ekipa je letos dosegla Sodelovalo je 9 ekip. povprečne rezultate. Rezultati po posameznih pa- nogah. Borbene igre kegljev Zenske 4 X 100 ekipno 1. Tekstil 798 2. E. Centromerkur 741 kegljev 3. Julon 713 1. Rašica 1495 6. Dekorativna 694 2. Tekstil 1473 Sodelovalo je 8 ekip. Zenske posamezno 1 X 100 kegljev 1. Petač Rašica 401 2. Potokar E. Centromerkur 391 3. Cerkvenik Tekstil 386 9. Kalin Dekorativna 364 14. Soklič Dekorativna 352 21. Krasnik Dekorativna 330 22. Naglič Dekorativna 327 Sodelovalo je 28 kegljačic. Ženske dvojice 2 X 100 kegljev 1. Oletič-Petač Rašica 779 2. Lubelj-Mihevc Utensilia 750 3. Gubo-Bartol Tekstil 737 6. Soklič-Kalin Dekorativna 716 11. Krasnik-Naglič Dekorativna 657 Sodelovalo je 14 parov. Moške dvojice 2 X 200 kegljev 1. Birs a-Ambrož Utensilia 1704 2. Štefanec-Sajovic Tekstil 1687 3. Petan-Ulc Julon 1659 8. Pečaver-Šinkovec Dekorativna 1604 9. Vovk-Tomažič Dekorativna 1599 18. Jeršin-Cvetko Dekorativna 1541 Sodelovalo je 27 parov. Moški posamezno 1 X 200 kegljev 1. Sajovic Tekstil 864 2. Birsa Utensilia 858 3. Ambrož Utensilia 846 8. Pečaver Dekorativna 832 10. Vovk Dekorativna 824 24. Jeršin Dekorativna 789 32. Tomažič Dekorativna 775 34. Šinkovec Dekorativna 772 41. Cvetko Dekorativna 752 (Nadaljevanje na 12. strani) JULIJ Čeprav je julij znan kot najbolj deževen mesec v letu, so za letos izgledi boljši. od 1. do 4. Mirna atmosfera z rahlo oblačnostjo. od 5. do 7. Dohod južnih vetrov bo prešel višjo temperaturo, kar bo polagoma prešlo v soparnost. Za 7. julija možnost neviht. Visok zračni tlak se bo obdržal. od 8. do 15. Ne bo večjih motenj v vremenu. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje ljube mame se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji za denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izraze sožalja, še posebna zahvala pa sodelavki Toni Kati za sočustvovanje in spremstvo na zadnji poti moje najdražje mame. Helena Simič ZAHVALA Ob težki in boleči izgubi najinega dragega očeta se iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje in za denar namesto venca. Marija Pečjak Verica Zaletel j ZAHVALA V težkem in žalostnem trenutku smrti mojega ljubega očeta se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje. Iskrena hvala tistim, ki so ga obiskali. Hvala sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Najlepša hvala pomočniku generalnega direktorja, tov. Koleši, za izraženo sožalje. Nada Lekan KRIŽANKA 1. Tekstil 2. E. Centromerkur 3. Utensilia 4. Rašica 5. Dekorativna 6. Julon 7. Totra 8. E. Blagovni center 9. Pletenina \ (Nadaljevanje z 11. strani) Sodelovalo je 54 posameznikov. Zbir točk in skupna uvrstitev na XIV. tekstiliadi točk 326 319 271 213 190 145 112 87 60 A X VASI* VGLNEML PR.E.3E. GAlvANSKl CLE.Nl c-RtA REKA V 2-Am£R»K» 1)0 L2.1X00 ______Uh GLORIJA V X sVETLEc-čV TKANINA sAhOGLAS-NIK RiMSKfc številka SEST R.EKA v 1TAU31 OcEnA GRŠkA BOGINJA Z£ML"3E GADA ŠeSTl TOM C • DU*OVk LEEjH/iCč DREvO R.OD0 iglavcev ine SKlADAT. 3AVinA SLOVEN. 3KO.AD. .SLAVKO V.E L l K. OTOK. V GRŠKEh OTOČCU V2.RA2 2A| LOVCA G LED. IgR STANE RADiOAKT. kem. ElEK Ponoven PREGLED nAGhhT. KAhNiMA tcvarnA K.OZMET. n DEL • RdnE V -3. RKNciH sanski OTOK BiV3 A n AčkA KENIDSKI LkiAVNIk Di-Ono SOVJET. TiLtV IGR. PEtrovnA PRiPAD-i D E 3 E POL Ol K in\ VRSTA KUŠČAR? A VRTNINA 30GLAS-N l K ?R.itRDll.klh C A DAlmAT. h. mi MESTO v ETiOplDl ■Z. ihE PB.I DO LOČ, reh?. del NE^ORlST. TOPLOTE SLOVENSKI SLIKAR RIHARD OLGA ST A VIC A BOTRA IVO lAH NEKD. VODIT-KADT. K? hATV AS KRA} nA hRvAŠKcU OD KOLPI 0DP2.T BALkON PLOŠcAD ORiEnJAL. GiOS»T IŠČE DRŽAVNIK G3tOVI E V KORDIL3E -RlH MESTECE V BELGI3 l DRuitL Politični delavec GB.G A V6LVK.AN rad ko Polic HA3HN A DRŽAVA V PlRčNEDlH PI3 AČA STARIH glovAnov nEtnAnec oranje Peta črka Abecede naziv REkA po Kh Perunika kem. znak ZA kalh ZEL O J»T A tt. KOŠKI Silvo Vovk Sestavil F. Pcgtotn i TURNIR V KEGLJANJU OB 30-LETNICI DELOVNE ORGANIZACIJE TIKI Ob 30-letnid delovne organizacije TIKI je bil organiziran turnir v borbenih igrah. REZULTATI: kegljev 1. Dekorativna 504 2. Tehnoimpex 479 3. Tiki 450 4. Tapo 362 Za 1. mesto je ekipa Dekorativne osvojila lep pokal. Tekmovanje je potekalo v prijetnem športnem in prijateljskem vzdušju. Taka tekmovanja zbližajo delavce bližnjih organizacij združenega dela in taka tekmovanja bi bilo dobro ob raznih obletnicah večkrat organizirati. Silvo Vovk Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Lapajnar, Janez Tomažič (odgovorni urednik) — to številko uredila Lilijana Makovecki. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.