\ti zgodovine keršanske Ijndske šole. (Dalje.) Mesmer je s svojitai aasveti pravo zadel; v kratkeoi je bilo vse rešeao, kako bi se šolstvo dalo zboljšati. Dasiravno novega ni povedal , pa je vendar položil pervi podstavai kamea za aovo poslopje, ker 19. aiaja I. 1770. je poterdila to osnovo cesarica, 26. raaja poslani so bili dekreti na deželao vlado pod Aaižo, aa deželao poglavarstvo nad Aaižo ia aa druge deželne vlade. 14. julija I. 1770. snšla se je pervikrat šolska koaiisija za spodnje Avstrijansko. Iaiela je troje nalog: 1. napraviti šolske table (Schultabellea) po izgledu zgoraje avstrijanskih. **) Kar se je pokazalo, previdili so že poprej. Pokazalo se je, kako slabe da so bile šole, kako aialo še celd pošteaih staršev jih je ceailo i. t. d. 2. Prevdariti, od ktere strani se bode začelo popravljati. Cesarica je določila v odloki, da aaj se ozirajo aa katekizeoi, na bukve, ki so v Sileziji vpeljane; taaikaj so pa začeli steai, da so semiaisče za učitelje vstaaovili. Mesnier je priporočeval tak zavod, aadškofov koazistoriuai je tudi govoril, da je potreba izrejalisča za prihodae učeaike. Tedaj je bilo skleajeao aapraviti izgledao šolo ; zato pa bi bilo treba svetaega šolskega vodja, eaega duhovnega ia treh svetaih učenikov. Perve stroške naj prevzame deržavaa kasa; za šolske potrebe bodo pa dunajski aadškof skerbeli, kar so se pisaieno zavezali. **) Berž ko ne takšne, kakoršne šc sedaj okrajni šolski ogledniki konzistoriju pošiljajo. Pi«. 3. Določiti meje svoje delavoosti ia svojega kolobarjeaja. Xaj glasovitejša oseba v tej komisiji bil je deželai svetovavec Fraac Karol Hagelin; poročeval je koaiisije doma ia pri vladi. Prizadeval si je do tje priti, da bi avstrijanski podložai spoznali dobroto teh naprav, pa podučeni v razaili vedaostih spoaašali se s svojo doaioviao ia o pravem času aavdašeni bili za njo. Šolska komisija je predložila svoj operat dežeiai vladi, po kteri ga je cesarica v roke dobila; ta je poterdila vse, kar je bila koaiisija nasvetovala. Uokler se ne aapravi šolski zavod, naj polovico potrebnih 3000 gold. izplača deržavna denaraica, polovico pa aiestaa. 2. jaauarja 1. 1771. odperla se je slovesao dunajska izgledna šola pri sv. Stefaau. Oil začetka je vse veliko sreče obetalo. Jože Mesmer, kteri je najpopred to reč sprožil, pa aačert šole osaoval, bil je njea vodja. Duliovai učeaik je bil abbe Vogel, pa trije svetai učeaiki. Oglasilo se je za to šolo 150 učencev, pa 30 šolskih pripravnikov. Osem aiescev potem bila je očitna skušaja, ki je vsim zadostila. Šolska komisija bila je vesela, aaj bolje pa Hagelin; z živiaii barvami nainalal je cesarici prihodaji staa av.strijaaskih dežel; živo je popisoval, kako se bode z napravo dobrih šol povsod povišalo blagostanje; oberlnija bode se vzdigaila, kupčija pa pomnožila, ljudje bodo aiaaj siromašai in ubužni i. t. d. Ko bi bila pa količkaj opravila, ae bi smeli ji zabavljati, ker primaajkovalo ji je polrebnih šolskiii knjig. Xaj popred je bil aatiskaa katekizeai ia za rabo zapovedan po vseh avstrijaaskih deželah v neaiških šolah. Koiali je bil za natis pripravljea tudi veči katekizeai, potem pa evaageli. Kakor skor povsod na svetu, priaiaajkovalo je tudi tukaj deaarja. Slroški za aoraialno šolo so bili sicer poravaaai, tudi za začetik zaloge šolskih bukev je bilo preskerbljeao, ali kje pa deaar dobiti, da bi se osnovaao daije izpcljevalo? Eden je svetoval to, drugi kaj drugega, vsaki načert je imel svojo dobro pa tudi slabo stran; aaj bolji sta Mesmer in Hagelin to reč zadela, ker sta svetovala, naj se vse, kar šolaai na dobro pride, v eao roko vzame. Dasiravno se pa še ni zvedilo, kje da se bode deaar jemal, in dasiravao je bilo zapovedano s šolo toliko časa počakati, dokler se za deaarao pomoč ne zve, bilo je pa povsod, ne le po Duaaji, živo gibaaje; od drugod so poročevali, popraševali pa na vse viže prosili. Delalo se je pa zavoljo dobre reči, ia od marsikterih naj boljših aasvetov se še zvedilo ai, čigavi da so. Xa Kraajskem je bil Blaž Kumerdaj, ki je podal cesarici Marii Terezii nasvet, kako bi se dalo Ijudstvo po deželi naj bolj priraerao izučiti v branji in pisaaji aeraškega ia slovenskega (kranjskega). Xasvet je bil poslaa deželaemu poglavarstvu v prevdarek, ktero je pa prašalo kresije po Goreaskem, Doleaskem ia Xotranjskem; opata v Kostaajevci ia Zatični, prelata v Bistri ia kapitularaega dekana Martiaa Jožefa Jabacina v XTovera mestu. V poglavitni reči so vsi rekii, da so zastopljeai z nasvetom Kumerdaja; le zastraa izpeljave so tu ia tam posebae aasvete stavili; Jabacin pa je vse drugač nasvetovai. Meada ae bo napčno, ako se pri tem nasvetu aekoliko dalj časa poamdiaio, kar naai podobo tistega časa prav živo pred oči stavi. V pervem delu svojpga sostavka porabil je vso svojo nčenost in zgovornost, da bi dokazal nasledoje izreke: ^Xekteri vladarji in postavodajavci prepovedovali so svojiai podložaim učeaje branja in pisanja ia tovaršenje z druzimi narodi. Zakaj to? Izgledi se aajdejo v svetem pismu. Daa današaji pa braaje in pisanje in tovaršeaje s tujimi narodi ni tako nevarao , kakor aekdaj. Vendar pa, kakor skušnja uči, prostemu človeku nič posebno ae koristi, ampak je, kakor dobra jed v slabem želodcu. A^segamogočni Bog je tadi ljudem po kraetih, ki brati in pisati ne zaajo, zadosti moči dal, da razumejo to, kar jim je potrebno za časni ia večai blagor. Dokler je veljala aaturaa postava, ljudje niso umeli ne brati, ne pisati; luč paaieti jih je v deržavnih ia verskih rečeli razsvetlovala. V verskih rečeh so tisti srečnejši, ki manje vedo, kakor učeni. Dokler smo tako rekoč ene same bukve iaieli, je bilo vse pobožno ia sveto. Izgledi nekterih cerkvenih očakov v predajib časih, ki so priporočevali branje in pisanje, posebno pa braaje svetega pisaia, dan danasnji ne morejo veljave imeti". cd.ij. Prii>.)