Iz don1_ače. in tuje pralcse 
GDK: 907.1 + 907.2: (497 .12 Trnovski gozd) 
Zaščita in ureditev Trnovskega gozda v vzgojno-izobraževalne namene 1 
Edo KOZOROG* 
Trnovski gozd obsega osrednji de! Troovske 
planote in je od nekdaj v državni lasti. !zmerjen in 
razmejen je bil leta 1736, prvi gozdnogospodarski 
načrt, zasnovan na principih trajnosti, paje bil izdelan 
leta 1771 in je skupaj z načrtom za tolminske in bovške 
gozdove najstarejši v Sloveniji. Od takrat pa do danes 
gozdarji načrtno spremljamo 1n usmerjamo razvoj tega 
gozda, ki danes obsega 9.145 ha. 
V tem stoletju je postal Trnovski gozd eden najbolj 
obiskanih gozdnih kompleksov v Slovenij1. Njegova 
zadovoljiva vitalnost, ohranjenost, nenaseljenost in 
ugodnosti višinske lege pritegnejo ob koncu tedna 
množice obiskovalcev, ki (ne)hote motijo njegov živ-
ljenjski ritem. V zadnjih desetletjih je opazno tudi 
sušenje jelke in· drugih drevesnih vrst, močna poško-
dovanost mladega drevja zaradi objedanja, močan pe-
čat pa dajejo gozdu tudi vetrolomi. Vse to so seveda 
novi izzivi za primorske gozdarje za uveljavljanje za-
konskih načel sonaravnosti in večnamenskosti v prak-
si. V tej smeri je naravnan tudi projekt Zaščita in 
ureditev Trnovskega gozda v vzgoj no-izobraževa]-
ne namene, ki je imel namen v povezavi s proizvod-
nimi in ekološkimi funkcijami podrobneje ovrednotiti 
še socialne funkcije Trnovskega gozda. Projekt je po-
tekal preko Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva 
600 
~ 500 
c.J 
c;; 
> 400 o 
~ 
:0 300 
o 
o 
Posočja, ob sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije 
in ob finančni podpori REC~e. 
V projektu so podrobneje analizirani zunanji in no-
tranji tokovi obiska Trnovskega gozda, izvedena pa 
je bila tudi anketa med obiskovalci o pogledih na 
Trnovski gozd. 
Obisk Trnovskega gozda smo analizirali na podlagi 
štetja nedeljskega obiska v avgustu leta 1995. Od preko 
3.000 obiskovalcev je bila okoli tretjina italijanskih 
državljanov. Ugotovili smo, kako je razporejen obisk 
preko dneva in katere dostopne poti so najbolj obre-
menjene. 
Z analizo podatkov na nekaterih najbolj obiskanih 
turističnih točkah (Čaven, Golaki, Mrzovec, Poldano-
vec, prostori za piknik) smo analizirali notranje tokove 
obiska v Trnovskem gozdu . 
Z anketo izvedeno med nad sto slovenskimi in ita-
lijanskimi obiskovalci, smo ugotovili, kakšna popu-
lacija obiskovalcev zahaja v Trnovski gozd, kako in 
zakaj ga obiskujejo, koliko časa se zadržujejo na tem 
območju in kakšne želje imajo glede ureditve Trnov-
skega gozda. 
Rezultati študije so bili naslednji: 
-Na podlagi ovrednotenja funkcij smo opredelili, na 
katerih območjih je obisk javnosti moteč, in na dmgi 
7-8 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 !9-20 
1-- Prihod -- Odhod 
um fik un 1: Dnevni ritem obiska Trnovskega gozda 
* E. K., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Tumov 
drevored 17, 5220 Tolmin, SLO 
1 Prispevek je bil predstavljen na strokovnem večeru 
Rekreacija v gozdu (naravi)- problemi in reši1ve, 4. 2. 1999 na 
Bledu 
252 
strani, na katera območja lahko neškodljivo usme-
rimo obiskovalce. 
- Podali smo nekatera izhodišča za ohranjanje, zava-
rovanje in upravljanje Trnovskega gozda. 
GozdV 57 (1999) 5-6 
Iz domače in tuje prakse 
1 Čaven - obisk preko leta 1 
500,---,---.----.---.---,----.---.---.----.---.---.---. 
Jan Fcb Mar Apr Maj JU11 Jul Avg Scpt Okt Nov Dec 
Grafikon 2: Analiza obiska Antona Bavčarja na Čavnu 
- Predlagali smo nekaj konkretnih projektov za pope-
stritev turistične ponudbe: prostore za piknik, infor-
macijske table, razgledišča, ureditev gozdarskega mu-
zeja, in podobno. 
- Predlagane so bile razširitve nekaterih gozdnih rezer-
vatov, ki zajemajo najbolj ohranjena območja . Predlog 
rezerva tne ga območja Gol ako v meri dartes preko 700 
ha . 
- Urejena je bila učna pot skozi Trnovski gozd, ki po-
vezuje 17 najzanimivejših turističnih točk. Za širšo 
javnost je bila izdana knjižica o Trnovskem gozdu. V 
sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne 
dediščine in Zavodom za gozdove Slovenije je večina 
teh točk že opremljenih z informacijskimi tablami, 
nekaj pa jih bo opremljenih v naslednjih letih. 
- Izdelan projekt je dobra podlaga tudi za usmerjanje 
drugih načrtovalcev turistične infrastrukture v Trnov~ 
skem gozdu. 
Ob poteku samega projekta in v sami praksi se kaže 
pomanjkljivost slovenske zakonodaje predvsem v na-
slednjem: 
GozdV 57 (1999) S-6 
J. Državne institucije, kot so Zavod za gozdove Slove-
nije, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 
Triglavski narodni park in druge, nimajo zadostne 
pristojnosti za usmerjanje načrtovanja turistične in-
frastrukture in usmerjanje obiskovalcev v naravnem 
okolju, razen če niso same nosilci projekta, kar paje 
pogojeno predvsem s financiranjem. 
2. Neustrezen nadzor nad izvajanjem veljavnih pred-
pisov v gozdovih in v naravnem okolju. 
3. Neustrezno rešeno upravljanje večjih državnih kom-
pleksov, kjer so, podobno kot v Trnovskem gozdu, 
močno poudarjene socialne vloge. 
Dodatne informacije o projektu: http://www. 
1 judm ila. org/retinalrec/publ/zbom ik.i/modrilpro j46. htm 
VIRI 
KOZOROG, E. el al., 1996. Zaščila in ureditev Trnovskega gozda 
v vzgojr::o-izobraževalne namene.- DIT gozdarstva Posočja. 
Tolmin. 
KOZOROG, E .. 1998: Skozi Trnovski gozd . ~ Gozdovi v 
Posočju 2, Branko, d. o. o., Nova Gorica. 
Prostor za piknik v Krnici (Fo10: Edo Kozorog) 
253