Gospodarske stvari. Poduk o založnicah. Da je dnar dan danes Telika moč, ter se brez dnarja nič opraTiti ne da, to Tsakdo Te. Kakov pri posamesnem čloTeku le malo zda, ako mora Tse sam delati in SToje moči na Tse strani razdeljeTati, tako je tudi pri dnarju, ako je raztrošen; pri eneui iu drugem morajo biti moči združene, ako se hoče kaj zdatnega doseči. Dnar nabirati, je namen blagajnic, naj si bodo že branilnice, založnice ali kakoršne si bodi druge banke; zbrani denar pa rabiti, iz njega zopet denar ali kake druge dnarne Trednosti pridobiti, to je naloga občinstTa ali ljudstra. Blagajnice ali njih društTeniki in zastopniki imajo torej gledd gospodarstTenega napredka iu občnega blagostanja istih zaslug kakor oni, ki se, bodi si na polju ali t tovainicah, bodi si s knigami ali spiaoTanjem trudijo, da bi izpeljali zopet noTih stvari, ki so po svoji lastnosti ali dobroti Tečje ali manjše dnarne vrednosti. D nar pod p opolno Tarnostjo zbirati, dasipotem društvenikižnjim priraznih prilikah pomagajo, je namen založnic. Ker so društTeniki drug za drugega zavezani, si pridobi tako društTo Teliko zaupanja pri ljudstvu, nihčer ne posojuje Teč rad posamesniku dnarja, ker je Tes njegoT kredit naTezan na njegoTo žiTljenje ali na kake druge nestanovitne vrednosti, za kterih obstanek od danes do jutre ne more nihčer poroštTa dati. — Ali društro živi, čerarao posameani udje odmirajo; ono lahko napreduje, akoravno ta pa tam kteri ud tudi propade. — Kar tedaj posamen človek doseči ne more, doseza društTo, ki STojim udom lahko po Tse drugih potih in bolje pomaga, kot posamesniki ali pa cel6 oderuhi! Dnarja na STetu ne manjka. DržaTne oblasti so obvezane za to skrbeti, da se za denar Tiednosti pridobljenih reči zamenjajo; ali denar ni t Tseh rokah nikoli enako razdeljen, bi tudi praT ne bilo, ko bi se pri poedinih preTeč kopičil; zato so postali posebni kreditni zaTodi (instituti), ki se, kakor sem že omenil, edino s tem pečajo, da dnar med ljudstvom zbirajo in širijo, in so torej ljudstvu, med kterim se ustanovijo, na Teliko korist, se Te da bolje tistim, ki so bliže njih, iz česar pa dalje sledi, da je dobro, ako se takib dnarnih zaTodoT razmerno Teč med ljudstvom ustanoTi. Kolikokrat bi si čloTek lahko brž pomagal, ko bi dnar raTno p r i r o k a h imel; ker ga pa nima, ni samo on na zgubi, mai-Teč tudi Tsi tisti, med ktere bi bil denar po kupčiji in druzih plačilih za opravljena dela prisel ZraTen dnarnih zaTodoT postanejo pa lahko §e druga drustTa, bodi si kmetijska ali obrtnijska itd., ki potem po različnih potih in na različni način s pomocjo dnarja pridelujejo in izgotaTljajo mnogo za žiTež ali drugo čloTeako porabo potrebnih in koristnih reči. Glejte, t Ljutomeru so se nekteri društTeniki zedinili, da si omislijo mlatilnico na par, po kteri bode zdaj, ko so delalne moči začele tako drage postajati, kmetoTalcem bližnje okolice Teliko pomagano. In takih in enakih podTzetij š'e se lahko mnogo izpelje, ako je denarja kje Tzeti. Pri Tsem tem pa, da denarni zaTod — založnica ali posojilnica ali hranilnica — ljudstTU mnogo in na Tse strani pomaga, ne pride sam t akodo, marTeč ume tudi z a s e dobro akrbeti. Da to zopet t izgledu pokažem, obračam pozornoat bralceT na Ljutomer, kder založnica že dalj časa deluje. Iz položenega in potrjenega računa se Tidi, da je društTO Tse SToje stroške in daTke, kar znaaa vkupaj 262 gld. 78 kr., po Bvojem gospodarstvu pokrilo ali založilo; da je še v reservni fond 597 gld. 69 kr. položilo, da si je priskrbelo pohištva in drugih za opravilstvo potrebnib reči v vrednosti od 428 gld. 55 kr., in si še vrh vsega tega pribranilo 900 gld., in to vse v razmerno kratkem času, to je od 15. sept. 1872 do 31. dec. 1873. Posledujih 900 fl. bi se zamoglo med druatvenike razdeliti; ker 80 pa odborniki vea svoj trud in čas druatvu žrtvovali, *) ne zabtevajo društveniki deleža, in se tudi avota teb 900 gld. v pospeh kakega občno koristnega namena zamore porabiti. Tedaj dragi rojaki, na delo! Neugodne politične razmere naj Vas ne motijo, cilj in konec bodi vaem eden: blagor naroda! J. Kukovec. (Dalje pribodnjič.) *) Toje domoljubje, ne pa hujskanje zoper duhovnike in cerkev, kar zamore vsak zaplotnik, če najde lista, ki nja liberalne smeti občinstvu poklada. Vredn. Emetijski stroji, njih dejanska korist in poraba. V. CIayton in Shnttleworth-ova parna mlatilnica. Parna mlatilnica je med vseini najpripravniša, ker se ž njo za razmerno najnižje stroške največ pribraniti da. Priporočati je onim, ki pridelujejo precej veliko žita. Naj pa nihčer ne misli, da je parna mlatilnica preumetna etvar in težko za rabiti. Z vsakim stvojem dobi namreČ" kupec tudi kratek navod v posebni knižici, iz ktere ae brž nauci, kako da ee stroj rabi. Posamesni deli vee mašine imajo tudi posebnestevilke, da laatniku, če se kteri del zliže ali poškodje, druga ni treba, kakor da po številki v fabriki popravo naroči. Ni torej treba ne stroja v popravljanje pošiljati, niti ne mašinistov na pomoč klicati. Naalikani podobi kažete fig. I. parni voz (lokomobil) in fig. II. mlatilnico. Oba stroja imata kolesa, da se kakor vsak drugi voz a konji ali voli prevažata iz mesta na mesto. G6ri imenovana fabrika dela parne mlatilnice z dvojno cistilnico (Putzwerk), z odbiralnim valjarjem (Sortircilinder) ali tudi brez njega; potem z enojno čistilnico brez odbiralnega valjarja, parne vozove pa, ki toliko premorejo kot 4 do 20 konj. Mlatilnica z dvojno čistilnico in z odbiralnim valjarjem je najbolj dovršena. Ena čistilnica je poprek ravno nad vsipalnicami, iz ktenh se žito v nastavljene vreče (žaklje) vsipava. Sita, ležeča drugo nad drugim, se dajo spreminjati; klopotec (Windfliigel) pa veje zmlat proti sitom. Odbiralni, patentirani valjar izločuje zrnje po nja velikosti in teži. Parni voz je po razmeri mlatilnice vravnan. Ce popada mlatilo (Trommel) snopje 4 čevlje na široko, je treba parovoza zmožnega za 6 konj, pri 4 lj2 čevlja airokem mlatilu zmožnega za 8 konj, pri 5 eevljev širokem mlatilu pa zmožnega za 10 konj. Mlatilnica brez odbiralnika ae ve, da zrnja ne izločuje, na kar ae tudi v naših krajih toliko ne gleda; je pa tudi kakor prej popiaana trojne velikosti s parovozi trojne vrstne: za 5, 8 in 10 konj zmožnoati. — Za goapodarstva srednje vrste se delajo mlatilnice z eno čistilnico in s parovozom za 4 konje zmožnim, ter se ž njo v 10 urah čisto lahko 130 vaganov žita zmlati. Z mlatilnico, ki ima odbiralni valjar in parovoz za 8 konj zmožen, se v iatein čaau zmlati 300 vaganov paenice, 500 vaganov rži in veliko več še ovsa; mlatilnica brez odbiralnega valjarja opravi ae pa več na dan. Vse popisane parne mlatilnice imajo v s i p a 1 n i c e (Eineackung), po kterih gre čisto zrnje v vreče, da jih kar labko spravia na voz in odpelješ na trg. Zaatran parovoza je še omeniti, da se tudi za druge dela prav dobro porabiti da: pri žagah, mlinih, vodovlakih alj pumpab, kot vitalo ali vlak tudi pri rudokopih itd., toraj tudi tačas labko eluži, kadar za mlatiti ni. Ni torej dvoma, da so parne mlatilnice za one srenje in posestnike, ki precej veliko žita pridelujejo, prav koristne in — dobra glavnica, kar naj pojaani naslednji izgled: Parovoz za 4 konje zmožnoati z mlatilnico vred stane loco Maribor 3800 gld. S tem strojem zmlati in očisti se v 10 urab 130 vaganov žita. Ce torej lastnik take mlatilnice za mlačenje tujega žita le vsak 12. vagan kot plačilo si vsteje, dobi v 10 urah nad 10 vaganov žita! Vzemimo vagan poprek le po 4 gl., je zaalužil v 10 urah nad 40 gld. Stroški pri delu z niašino in nje sporaba (na več let namreč razdeijena) znašajo k večjemu 14 gld. na dan, torej ima lastnik mlatilnice_ za delo desetih ur nad 26 gld. čistega dobička. Če se v letu le 50krat po 10 ur mlati, znaša čiati dobiček nadlOOOgld. In to je labko mogoče, ker se parovoz z mlatilnico od vesi do vesi, od posestnika k poseatniku s konji in voli prevažati da. Pri tej priliki tudi naznanjamo, da prevzame vodstvo zaloge angleakih kme"tijskib strojev v Mariboru, graškem predmestji štev. 91 postavljanje vsakovrstnih strojev in njih popolno vredbo proti poroštvu, n. pr. mlinov s čiatilnicami, žag za dilje, brusnih mlinov, fužinskib kladev (samokovov) itd., bodi si s parom ali na vod6, ter ima v ta namen posebnih zvedenih mašinistov. (Se nadaljuje.) rezani aamo nektera očesa pozebla, ni treba aeveda podrezovati, ker ae tu po pravici moremo nadjati, da bode močnejai razvitek in veča rodovitnost nepoškodovanih mladik nadomestila to, kar je mraz pokončal. Iz ,,Zagreb. Gosp. Lista". Kaj je storiti v vinogradu po mrazu? Glede tega posla odločuje z jedne strani način rezanja, ki je v navadi, z druge strani pa atopnja razvitka, v kterem je mraz na vinograd padel. Kar se tega razvitka tiče, moremo onieniti, da ao nam vinogradi k sreči šemalo pognali bili, ko jih je letoanji mraz zadel. Kdar mraz še nejake in slabe trsove mladike popari kakor letos, ter še niso začenjale v les iti, takrat se mladje osuši in ospe, ko ga nekoliko ur pozneje solnce ogreje! Vsled tega je v krajih, kjer se reže na glavo (Kopfschnitt), odveč, da vinogradnik še kaj stori; kajti pri nekoliko ugodnejsem vremenu, kakoršnega pa letoa žalibog ne moremo učakati, poganjale bodo v kratkem čaau nove mladike iz krmeljev ali spečih očes (schlafendes Auge), ki se na trsu nahajajo, in bodo nadomestile one mladike, ki jib je mraz uničil. Lanskega leta je zadel nekoliko dni p o z n e j e kakor letos mraz največi del vinogradov po Hrvaškem in Slavonakem, pa so kljubu temu imeli še precej dobro bratev, ker so pognavši krnielji namesto ozeblega mladja nove mladike pognali, ki so dobro rodile. Kjer pa je dolga rez, ktere ai bodi vrste v navadi kakor v naših vinogradih, tam se priporoča, kedar je na rezniku (Zapfen) ali na dolgo rezani lozi v s e mladje pozeblo, da se reznik ali loza odreže, da se tako dobijo ali nove rodne mladike iz spodnjih očes, ali saj zdrava loza za prihodnje leto. Kjer so pa oa rezniku ali na lozi na dolgo Fig. I. parni voz (lokomobil.) Fig. II. mlatiluica. u