GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN LETO 17 JANUAR 1978 CENA 3 DIN Pred volitvami Do bližnjih volitev delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skup-sti nas loči le še poldrugi mesec. Pred družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti pa pred SZDL in sindikalnimi organizacija, mi pa je še kopica pomembnih opravil, ki jih je treba postoriti do volt-tev. Za nami je uspešno izveden postopek evidentiranja, ki je na Kamniškem zajel zelo širok krog občanov. Vsak četrti volilne se je znašel na seznamih evidentiranih možnih kandidatov, za katero od delegatskih mest. Tudi s strukturo izbire smo lahko zadovoljni, zdaj je med evidentiranimi veliko žena in mladih ljudi. Odgovoriti pa moramo tudi na vprašanje ali smo evidentirali tudi dovolj takih kandidatov, ki bodo pripravljeni in sposobni prevzeti vse odgovorne dolžnosti? Iz dosedanjih izkušenj so v TOZD in krajevnih skupnostih lah. ko ugotovili, kakšnega delegata potrebujejo, da bo uveljavljal in usklajeval njihove interese z družbenimi. Zal nam ob najširšem razmahu evidentiranja še ni bilo jasno, ali bomo volili posebne ali splošne delegacije.' Izkušnje so nas poučile, da splošne delegacije za SIS, ki jih je kar 11 ali celo več, niso upravičile našega zaupanja. Prepogosto sestajanje, slabo pripravljena in nerazumljiva gradiva, neučinkovito delovanje konferenc delegacij, zahtevana univrzalnost delegatov in številni drugi vzroki so nas Prepričali, da moramo imeti čimveč, posebnih delegacij. Posebne delegacije za SIS bodo mnogo lažje op-tavile svoje dolžnosti, saj sc bodo delegati z večjo vnemo vključevali v delo, ukvarjali pa se bodo s tistimi problemi, ki jih neposredno zanimajo. Pred- sedstvo OK SZDL je predlagalo, naj bi imeli posebne delegacije vsaj za področje vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva ter socialnega varstva. V obdobju priprav na volitve, ki je neposredno pred nami, pa nas čakajo predkandidacijski in kandidacijski postopki. V TCZD in KS bosta sindikat in SZDL sestavila listo možnih kandidatov za posamezne delegacije. O možnih kandidatih bodo razpravljali tudi delavski sveti in sveti KS. predkandidacijski postopek v občini se je začel s skupno sejo občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL. Na tem sestanku je bilo govora o poteku priprav na volitve, o sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, o rokih za izvedbo predkandi-dacijskih in kandidacijskih konferenc in drugih volilnih opravilih, obravnavali so tudi predloge možnih kandidatov za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah SIS. Razprava je tekla tudi o vodilnih funkcijah v republiških organih, o kandidatih za družbenopolitični zbor republiške skupščine, o delegatih za zvezni zbor in de-legacije zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Kandidacijski postopek se bo začel v februarju s kandidacijskimi konferencami v TOZD in KS, ter kasneje z občinsko kandidacijsko konferenco. Osnovna naloga vseh, ki bodo imeli opravka s predvolilnim delom in samimi volitvami, je, da se bodo čvrsto držali sprejetega rokovnika za izvedbo posameznih nalog. Časa res ni veliko in od nosilcev priprav pričakujemo veliko odločnosti in nedvoumne odgovore na vprašanja, ki jih bodo o izvedbi volitev zastavljale osnovne sindikalne organizacije in krajevne organizacije. SZDL. T. J. Možni kandidati za vodilne funkcije v občini so predlagani Evidentirali smo najboljše Na skupnem sestanku občinske konference SZDL Kamnik in občinskega sindikalnega sveta, ki Je bila v sredo, 25. Januarja, so posvetili največ pozornosti politični aktivnosti v pripravah na volitve. Čeprav so v večini krajevnih skupnosti in TOZD pravočasno evidentirali kandidate za člane delegacij, so nekateri z roki le kasnili in tudi evidentiranja niso vzeli dovolj resno. Tudi premajhno število evidentiranih v posameznih sredinah bo povzročalo težave ob kandidiranju delegatov za posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Predsedstvo občinske konference SZDL je predlagalo, da bi povsod, kjer imajo možnost, imeli posebne delegacije za SIS. Med 21 krajevnimi skupnostmi so se v petih KS odločili za posebne delegacije. Nekatere KS pa bodo imele po dve združeni delegaciji za SIS, ker imajo premajhno število občanov. Prav tako bodo imeli v nekaterih OZD, kjer je večje število zaposlenih, posebne delegacije za SIS. Najvišja organa obeh organizacij sta sprejela dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sprejela sta sklep o postopku delegiranja delegatov v DPZ in potrdila rokovnik za izvedbo volilnih opravil v letu 1973. Razpravljali so tudi o možnih kandidatih za delegate DPZ občinske skupščine, ki so jih že predlagale družbenopolitične organizacije. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL pa je predlagal možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini. Možni kandidat za predsednika občinske skupščine je Franc Svetelj, dosedanji predsednik, za podpredsednika pa sta predlagana Franc Hribar-Lovro in Franc Jcras. Predsednik zbora krajevnih skupnosti naj bi bil Vlado Osolnik, možna kandidata za predsednika zbora združenega dela pa sta Slava Repšc in Bogo Wiegele, kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora Je Slavko Ribaš. Možni kandidat za predsednika izvršnega sveta je Anton Pengov, vendar k svoji kandidaturi še ni dal potrebnega soglasja. Možni kandidati za samoupravne interesne skupnosti: 1. Izobraževalna: predsednik skupščine Majda Steblaj Izročila naše revolucije najmlajšim rodovom Počastitev v Rudniku Eden najhujših zločinov okupatorja in domačih izdajalcev na kamniško-domžalskem območju se je dogodil 6. januarja 1945. leta — takorekoč na pragu svobode. Tega dne je v partizanski vasi Rudnik padlo devet političnih delavcev kamniškega okrožja, med njimi Edvard Peternel-Tinko, sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik. Naslednji dan je oku-tor vzel življenja še sedmim ujetim borcem. »Prav je, da v takih trenutkih pogledamo vase in se vprašamo, koliko je še v nas tistega pravega tovarištva, ti-te8a parti/.at.skeag tovarištva, ki je prevevalo naše Partizanske borce in jim da-^alo moči, da so uspeli pre-^gati nadčloveške napore z1 uspeli v ustvarjanju to-Jaških in toplih medčlove-odnosov, ki so eden iz> ^ vrednot naše socialistič--......-s ŠE JESEN 77" 2e v zadnji številki Kamniškega občana smo več pozornosti posvetili združenim vojaškim vajam »JESEN 77«, v katere so bili poleg rednih enot JLA vključene tudi enote teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite in prav vse sestavine splošnega ljudske odpora in družbene samozaščite v naših krajevnih skupnostih in TOZD. Združena vojaška vaja je bila nadvse uspešno izvedena, zlasti pa so vodje vaje pohvalili dejavnost odborov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v naših krajevnih skupnostih, ki so delovali, kot da so v vojnem stanju. Sprejem vojakov naše redne armade, organizacija oskrbe živine, ki je prenesla večji del težjega orožja na položaje, obveščevalna služba, dejavnost krajanov, ki so bili zadolženi za propagando, iznajdljivost odborov v krajevnih skupnostih, prizadevanja mladine in še bi lahko naštevali. Vse to je ponovno potrdilo pripravljenost naših delovnih ljudi in občanov, da je obramba domovine stvar vseh nas. V današnji številki smo prikazali še nekaj utrinkov iz nedavne vojaške vaje. Med njimi so tudi nekatere fotografije, ki prikazujejo, kaj vse se je med samo vajo dogajalo v vsaki naši krajevni skupnosti. Tudi najmlajši so sodelovali v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Prebivalci Tunjic in Laniš so nekaj dni gostili nase vojake — »rdeče«, ki so iz kranjske strani prihajali na pomoč »osvoboditeljem« v Tuhinjsko dolino in proti Stranjam in Cmi. Ne samo, da so jim preskrbeli prostore za konje, ki jih niso imeli malo s seboj, vojakom so preskrbeli tudi toplo zavetje, saj zima z mrazom ni prizanašala. Kako ne bi potem ponudili gostom tudi čaja, toplega mleka, kruha.„ da, celo potico so gospodinje spekle zanje__, Z narodno zaščito smo se srečevati na vsakem koraku. Ne samo ob vhodih v delovne organizacije, kjer so bih še posebej »strogi«, pripadniki narodne zaščite so nas ustavili nemalokrat in zahtevali naše podatke. Brez legitimiranja ni šlo, šele potem si imel prost vstop. Tako je tudi prav. Da so opravili svojo dolžnost dokazuje tudi primer, da kolego Tine ta v Črni, pred zgradbo, kjer Je bil štab ljudske obrambe, ni spustil v zgradbo celo njegov bratranec Nekaj sto metrov navzdol onstran Kozjaka naju je s kolegom Tomažem na cesti pričakala nenadna zaseda. Tri precej debele smreke so ležale posekane prek ceste. Rdeči so skušali preprečiti urnik plavim in jih presenetiti. In res Je ta zanka uspela, saj so naši na tem kraju uničili vrsto »sovražnih« avtomobilov in vojakov, ki so se ustavili in »motovilili« tu ter skušali premagati to nenavadno oviro. Ko sem se vračal iz Tuhinjske doline, po končanih bojih plavih in rdečih v nedeljo popoldne, sem skušal na filmskih trak ujeti še nekaj »partizanskih« motivov. Vojaki so se zbirali ob kozolcu, ko sem pritiskal na sprožilec Takrat pa se razburi vrsta vojakov, češ da jih ne smem fotografirati. Pritekel je tudi njihov starešina, ves razburjen je zahteval fotoaparat. Težav me je rešila le novinarska dovolilnica, takoj pa sem pomislil na to, da sem najbrž fotografiral »plave«, med katerimi je bilo nekaj tudi ne preveč razpoloženih, kar je bil še en dokaz več, kako so domačini to vajo jemali zares in niso bili nič kaj gostoljubni do plavih... (čeprav smo Jih s več obvestili skušali prepričati, naj tudi plave sprejmejo pod streho in v zavetje.--) Delovanje OO ZSMS Nevlje v letu 1977 Najuspešnejši doslej Preteklo leto 1977 bi laliko označili kot najaktivnejše leto OO ZSMS Nevlje doslej. Ta aktivnost se je odražala predvsem na treh področjih dejavnosti: v MDA, športu in kulturi. Kljub temu, da smo na vseh teh področjih delovali dokaj uspešno pa so po svoji aktivnosti in uspešnosti stopile v ospredje predvsem MDA, ki so pritegnile k delu skoraj vso delovno mladino naše OO ZSMS. Ko smo mladi izvedeli, da se nameravajo v naši KS graditi športna igrišča, smo se odločili, da bomo dela, ki se lahko opravijo na prostovoljni bazi in z ročnim delom opravili sami. Z delovnimi akcijami smo pričeli spomladi in jih končali novembra, ko se je poslabšalo vreme. V osem-mesečnem delu na igriščih, smo opravili preko štirideset delovnih akcij — to je 2148 delovnih ur. Rezultati požrtvovalnega dela mladih je skoraj dokončano nogometno igrišče in začeta dela na drugih športnih objektih, ki jih nameravamo dokončati do kamniškega praznika. V zadnjih MDA smo popravljali cesto za lažji dostop k igriščem in postavili zgradbo, ki bo služila kot garderoba in klubski prostor. Edini problem pa je denar, ki ga potrebujemo za asfaltno površino in mrežasto ograjo ob igriščih. Kako so nam potrebna športna igrišča nam zgovorno govorijo tudi športni rezultati v tekmovanju za pokal OK ZSMS Kamnik. V preteklem letu smo namreč ponovno osvojili ta dragocen pokal v skupni uvrstitvi, mladinke naše OO pa so bile ponovno najboljše. Torej smo v zadnjih dveh letih osvojili od šestih možnih pokalov kar pet. Solidne športne uspehe pričakujemo tudi to leto, vendar tako velikih rezultatov kot v prejšnih letih ne moremo doseči, ker so vsa igrišča v izgradnji. Tako nam je onemogočena vadba raznih disciplin, prosti čas pa bomo izkoristili, predvsem za zaključna dela na naših igriščih. Da pa je bilo do sedaj opravljeno toliko dela, se moramo zahvaliti zelo delovnim mladinkam in mladincem. Na delovnih akcijah se je najbolj izkazal tov. Mirko Kro-pivšek, ki je opravil največ delovnih ur, bil pa je tudi idejni vodja vseh MDA. Mladi v OO ZSMS Nevlje smo bili sicer aktivni tudi na kulturnem področju, čeprav ne v tolikšni meri, kot smo želeli, kajti prostoia, kjer bi pripravljali recitale za proslave in razne igre nimamo na razpolago. Kljub temu pa smo s skromnimi recitati ali obiskih na kulturnih proslavah dostojno proslavili vse pomembne jubileje v naši republiki. Na predvečer 18. aprila, 40-letoice ustanovnega kongresa KPŠ, 1. maja, praznika dela in 14. maja, kjer smo proslavili vse partijske in Titove jubileje, smo zakurili kresove. Na zadnjih dveh kresovih so mladinke in mladinci naše OO, sodelovali tudi s kulturnim programom. Kres 14. maja, ki smo ga organizirali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in z izredno lepim kulturnim programom nam bo ostal še dolgo v lepem spominu. Na idejno-političnem področju, kjer bi se mladi morali še posebej prizadevati, da bi dosegli vidnejše rezultate, pa tudi v naši OO nismo dosegli zaželenega napredka, kajti nimamo finančnih sredstev, da bi organizirali seminarje kjer bi se mladi lahko družbeno politično usposabljali in si obenem krepili zavest odgovornosti do družbe in domovine. Delovanje OO ZSMS Nevlje v letu 1977 bi lahko ocenili kot zelo uspešno do meseca oktobra. Ko pa nastopijo hladnejši dnevi mladi nimamo prostora, kjer bi se lahko shajali in obravnavali pereče probleme v OO ZSMS in svoji KS ter prirejali dru. žabno zabavne prireditve. V tem obdobju je mladina prepuščena sama sebi in seveda po svoje rešuje probleme kateri nastajajo v njegovem življenjskem okolju, velik del mladih pa teh problemov sploh ne rešuje, če pa jih, pa jih ponavadi na napačen način. V. S. Mladi Kamilicam v Dražgošah Letošnje 22. tradicionalne spominske smučarske prireditve »Po poteh partizanske Jelovice« se je udeležila tudi pohodna mladinska enota, ki je ustanovljena pri občinski konferenci ZSMS Kamnik. Mladinske enote so morale del poti proti Dražgo-šam prepešačiti. Tako so Kamničani, ki so se pripeljali do Selc, tri ure pešačili do spomenika v partizanskih Dražgošah. Pot res ni bila preveč naporna, le nekaterim je večkrat spodrsnilo na ledenih tleh. Ob poti smo se spominjali težkih dni, ki so jih pred 36. leti preživeli borci Cankarjevega bataljona, ki so se zelo uspešno uprli premočnim Nemcem. Ob spomeniku je o hrabrih bojih partizanov in prireditvah na Jelovici spregovoril Slavko Korbar, predsednik republiškega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Najboljšim tekmovalcem, ki so se pomerili v smučarskih tekih in streljanju, pa je podelil pokale in priznanja. Kamničanov na dražgoškem pohodu ni bilo veliko, zato si vodstvo pohodne enote želi v prihodnje številnejšo udeležbo. -ur Mladi likovniki Niso mirovali Mladinski ples NI še tako dolgo, odkar se je v Kamniku konstituirala osnovna organizacija ZSMS Center-Poljane. Zaradi začetnih težav, s katerimi se srečuje večina na novo ustanovljenih OO ZSMS, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, prostorov in podobno, so se mladinci te osnovne organizacije povezali z mladimi iz Kemijske industrije »Kamnik« v Kamniku. Danes mladinci OO ZSMS Center-Poljane delujejo že na raznih področjih dela ZSMS, predvsem družabnih, saj smatrajo, da bodo s tako obliko delovanja pridobili v svoje vrste čimveč neorganizirane mladine, ki živi na tem ob moč ju mesta Kamnika. Tako so dne 23. 12. 1977 skupno z mladinci Kemijske industrije »Kamnik« organizirali mladinski ples. Na plesu, ki se je pričel ob 19.30 v mali dvorani kina DOM Kamnik, je igral ansambel RITEM. Prireditve se je udeležilo ve- liko število mladih iz Kamnika in okolice, saj v mestu ln njegovi bližini takih prireditev ni veliko. Člani ZSMS, ki smo pri organizaciji neposredno sodelovali, kakor tudi drugi, smo bili s prireditvijo zadovoljni. Predvsem smo bih zadovoljni z dejstvom, da naše delo ni bilo zaman in da je ta akcija marsikaterega mladinca vzpodbudila, da bo tudi sam vstopil v ZSMS in se tam aktivno vključil v delo. V. OBERSTAR Kosovelov večer na gimnaziji Mladi literati in recitatorji na kamniški gimnaziji so v petek zvečer ob izteku 1. polletja pripravili recital Kosovelove poezije. V intimnem vzdušju ob gorečih svečah so predstavili vse tri tokove Kosovelovega pesniškega sveta: impresionistično liriko o kraških borih, samotnih gmajnah, brinjevki ter lačnih otrocih, sanjajočih o toplem krompirčku; ekspresionistič- no pesem vizije smrti in pesnikovega intimnega spopada z njo ter konstruktivizem Kosovelovega upora proti družbenim in socialnim razmeram ter vizije novega sveta. Dijaštvo, ki se je udeležilo kulturnega večera, je bilo sicer maloštevilno, a so z izredno pozornostjo spremljali izvajalce in jim ob koncu dolgo ploskali. T. Pogoj za uspešno delo in zainteresiranost mladih v taborniški organizaciji so prav gotovo akcije in taborjenja. Teh pa je bilo v odredu Bistriških gamsov Kamnik v lanskem letu kar precej. Vodstvo se namreč zaveda, da delo in učenje na vsakote-denskih sestankih postane včasih dolgočasno in ga je zato treba popestriti. 9. I. 1977 so se tri ekipe s po petimi tekmovalci udeležile orientacijskega teka pod nazivom »GLAS SVOBODNE JELOVICE«. Med zimskimi počitnicami smo na Veliki planini organizirali zimova-nje. Trideset vnetih smučarjev je od 29. I. do 6. II. izpopolnjevalo svoje znanje na belih strminah. 20. III. se je 32 tabornic in tabornikov podalo na pohod v Kamniško Bistrico. Tudi delovne akcije ob gradnji trim steze na Za-pricah se je udeležilo 37 članov odreda. 20. IV. sta se na taborniškem kvizu v osnovni šoli TOMA BREJCA pomerili med sabo prva in druga četa. Zmagala je prva četa na veselje kakih 70 navijačev. V počastitev dneva tabornikov smo 23. IV. v Mekinjah prižgali velik taborniški ogenj in izvedli program s pesmimi in skeči. Udeležilo se ga je 91 članov odreda, pa tudi precej gledalcev se je nabralo nad stadionom. Ze naslednji dan se nas je 28 odpravilo na izlet v Belo krajino, kjer smo v Semiču obiskali prijazne domačine, s katerimi smo že stari znanci. Preteklo poletje so članom našega odreda nudili streho in hrano, ko smo pomagali pri gradnji ceste pri Sadinji vasi. Ob zadnjem obisku je bila ta cesta že asfaltirana in s ponosom smo šli po njej. Sezona taborjenja se vsako leto začne ob prazniku dela. Tudi lani smo od 29. IV. do 4. V. razpeli svoje šotore v Kamniški Bistrici. Tabora se je udeležilo 31 starejših tabornic in tabornikov ter članov kluba. Najmlajši, 28 medvedkov in čebelic, so ta tabor obiskali 30. IV. in se tako seznanili z življenjem in delom na taborjenju. Tudi lani smo se udeležili pohoda 'okrog žice okupirane Ljubljane, ki je potekal 7. maja. 35 pedenj-pedov je prehodilo krajšo, pet kilometrov dolgo pot, 52 starejših pa se je seveda pomerilo z desetimi kilometri. Na Trgu osvoboditve smo se zbrali skupaj in odšli v Tivoli, kjer je bil tradicionalni shod tabornikov' Slovenije. Manjkal nam je edino le prapor in z zavistjo smo opazovali odrede, ki so imeli manj članov, a so svoj prapor ime li. 14. V. se je 20 tabornic in tabornikov udeležilo taborniškega ognja, ki ga je pripravila ZRVS, s katero že dolgo uspešno sodelujemo. V maju se je zvrstilo tudi več tekmovanj. Dvajset medvedkov in čebelic se Je 15. in 29. V. udeležilo področnega mnogoboja za MC v Sračji dolini pri Ljubljani, kjer so se kar dobro držali in dosegli celo šesto mesto. Spremljalo jih je sedem vodnikov, ki so bili po pravici zadovoljni in tudi prepričani v še večji uspeh v naslednjem letu. 36 tabornikov in klubovcev se je 24. V. pomerilo med seboj v streljanju na strelišču pri kinu Dom. Seveda so zmagali člani kluba Veseli strički. 24. V. je po vsej Sloveniji potekala akcija »TABORNIKI ZBOR — NAS POZDRAV TITU«. Tudi naš odred je sodeloval s patruljnimi teki po kamniških ulicah, s tabornim ognjem in s propagandnim taborom v Mekinjah. Akcija je bila zelo obsežna, uspešna, pa tudi dobro obiskana. Udeležilo se je je 86 članov odreda. 19. VI. nas je 23 sedlo na kolesa in pognalo na Zbilje, ki so bile cilj celodnevnega izleta. V juliju se je začela glavna sezona, najpomembnejša v vseh taborniških odredih. Trije člani so se ubdeležili izleta ZIOS v Mu ti, ke je trajal od 1. do 11. VII. 35 starejših tabornikov se je 2. VII. pomerilo na mnogoboju v Olševku. 23. VII. pa se je 29 medvedkov in čebelic z osmimi vodniki odpravilo na svoje prvo letno taborjenje v Bohinj. Tam so preživeli nepozabni teden ob učenju v gozdni šoli, zabavi in tekmovanjih. Teden dni v naravi jim je dobro del, Mami pa je za hrano skrbela, da bolj ni mogla. Za njimi se je v taboru OBG utaborilo 28 tabornic, tabornikov in klubovcev. Ti so v Bohinju nabirali praktično znanje deset dni. 10. IX. smo organizirali akcijo »OČISTIMO KAMNIK«. 31 se nas je zbralo z velikimi vrečami in krenilo po ulicah in parkih Kamnika na lov za odpadki, odvrženimi na nepravo mesto, škoda, da našega dela zdaj ni nikjer več opaziti! Poleg teh akcij smo se udeleževali tudi drugih prireditev, kot je na primer sprejem Titove štafete, položitev temeljnega kamna za novi šolski center v Kamniku in drugih. Zdaj se pripravljamo za prihodnje obdobje, ki bo še uspešnejše, polno akcij, tekmovanj in taborjenj. DAMJANA PLESNAR Decembra lani so učenci osnovne šole Toma Brejca poslali Kulturni skupnosti Kamnik prošnjo, da bi radi ustanovili krožek oziroma sekcijo. Kulturna skupnost je njihovi prošnji ugodila in tako se vsak petek zbirajo v prostorih nad kavarno in delajo pod vodstvom mentorice Lojzke Kovač, likovne pedagoginje. »Učenci so sami začutili potrebo po izvenšolskem likovnem udejstvovanju,« je povedala njihova mentorica. »Kulturna skupnost jim je pomagala, delamo pa v okviru likovnega društva Peter Loboda iz Domžal. Teh deset učencev, ki so že v tej sekciji, in tisti, ki se nam bodo še pridružili, bodo tudi .podmladek' za društvo Peter Loboda.« Kaj nimajo osnovne šole likovnih krožkov, kjer bi učenci lahko uresničevali svoje potrebe in interese po tovrstnem udejstvovanju? »Vem, da na gimnaziji imajo tak krožek, vendar člani hodijo le na razne razstave, praktičnega dela pa sami v bistvu ne opravljajo. Na osnovni šoli Toma Brejca je tak krožek bil — seveda ga imajo še tudi druge šole v naši občini. Vendar je prenehal delovati, ko sem se zaposlila v Homcu, kjer poučujem že drugo šolsko leto. Tedaj je imel ta krožek na osnovni šoli Toma Brejca številne razstave, udeležili smo se razstav tako v republiškem kot tudi v zveznem merilu in dosegli lepe uspehe. Otroci so v tem krožku radi delali, niti eden ni odstopil. Bili so zelo homogen kolektiv. Niso se razvijali samo v smislu likovne umetnosti, temveč tudi osebnostno. Zavedali so se, da je vsaka nagrada pripadala vsem in so je bili vsi veseli. Res škoda, da je v nekaterih šolah premalo izvenšolskih dejavnosti, ki bi doprinesle svoj delež k razvoju otrokove osebnosti.« In kakšni so vaši pri delu te sekcije? načrti »V načrtu imamo najprej likovno šolo, skozi katero bodo morali vsi. Začeli bomo z risbo, ki je osnova in nato prešli na grafiko. Spomladi bomo slikali tudi v naravi. Ko bomo imeli dovolj likovnih del, bomo odprli razstavo nad kavarno, udeležili pa se bomo tudi raznih natečajev. Upamo, da se bo našemu delu pridružilo še več mladih, ki si želijo ukvarjati z likovno dejavnostjo. Seveda bomo morali tudi ugotoviti sposobnosti učencev iz različnih razredov, obenem pa upoštevati intrese otrok in izbrati take oblike dela, da vzbujajo v otrocih veselje. Vsekakor pa to ne sme biti šolski način, saj ta otroke odvrača. Zaenkrat se še ubadamo s problemom prostora. Ta soba nad kavarno ni urejena kot likovni kabinet in moramo vse rekvizite nositi s seboj.« Vsekakor je to eden redkih in tudi zelo vzpodbudnih primerov, da so učenci samoiniciativno poiskali pot do določene — v tem primeru likovne — oblike delovanja. Seveda pa ostaja še vprašanje, zakaj so se učenci odločili, da pošljejo kulturni skupnosti prošnjo za ustanovitev sekcije. Kaj jim šola ni mogla zagotoviti te izvenšolske dejavnosti? Res je, da bo ta sekcija imela večji obseg kot nek krožek v šoli, saj se bodo vsaj lahko vključili učenci iz različnih šol, pa tudi iz gimnazije. Lahko bi rekli, da je ta sekcija precej velik korak naprej v primerjavi s šolskimi krožki. Pa vseeno bi lahko enkrat »pobrskali« tudi po tem, koliko oblik izvenšolske dejavnosti — ta je konec koncev tudi eden od temeljev, na katerem gradimo našo celodnevno šolo — je le v programu in koliko jih aktivno deluje. SONJA HRIBOVŠEK Skupščina brez odziva 13. decembra 1977 je bila v mali dvorani Kina Dom skup ščina Kluba študentov Kamnik. Izvolili smo novo predsedstvo in razrešili staro, sprejeli smo program dela kluba v prihodnjem letu. Novi predsednik kluba je Bojan Gobec, ki je že v prejšnjem mandatu nekaj časa vodil klub kot vršilec dolžnosti predsednika. Za vsako komisijo smo sprejeli okviren program de la, središčna točka vseh programov pa je delovna proslava pete obletnice kluba. Tako bo kulturna komisija pripravila ob tej priložnosti kulturni teden, s katerim bomo proslavili tudi dan mladosti. V bližnji prihodnosti se nam obeta tudi obisk folklorne skupine France Ma-rolt v Kamniku. Komisija za idejnopolitičho delo in informiranje bo skrbela za obveščanje javnosti o delu kluba, za pripravljanje tribun in predavanj ter spremljanje aktualnih družbenih dogodkov. Komisija za LO in DS bo osnovala in markirala pot »Po stopinjah partizanskih enot« v Kamniški občini in taborjenje ob 25. maju. So-cialno-ekonomska komisija bo spremljala kadrovsko in šti- Zakaj? »Tudi moje roke lahko pišejo, tudi moja glava lahko misli, tudi moje oči lahko gledajo, tudi moje srce zna ljubiti. Cemu nekateri menijo, da tega ne morem? Mar zato, ker je moja polt rumena? Ker je moja polt črna? Mar zato, ker je moja polt rdečerjava?« Tako se vprašujejo tisoče otrok, tisoče ljudi, ki niso beli. Tako se vprašujem jaz, čeprav sem bela. Zakaj nismo vsi enaki: črni, beli in rumeni? Mar zato, ker »mo se rodili drugačni drug od drugega? TANJA GRUNFELD pendijsko politiko, športna komisija pa pripravila športne igre ob 5-letnici kluba ter pripravila ekipe za mladinske športne igre. Klub je dobil telovadnico OS Toma Brejca in vse študente vabimo na rekreacijo vsako ne deljo od 13.30—15.30. Tehnična komisija bo pripravljala propagandni material, študentski servis pa bo skrbel za možno zaposlovanje študentov. Kadrovska komisija bo spremljala (ne)aktivnost članov kluba in skušala v delo kluba pritegniti čimveč študentov. Vse komisije so dolžne sodelovati med seboj ter s komisijami na OK ZSMS Kamnik in podobnimi komisijami pri klubu študentov v Domžalah. Tudi na tej skupščini se je (kot že velikokrat) pokazala stara slabost — neudeležba študentov. Skupščine se je udeležilo le 35 študentov (nekaj več kot 10 % vseh študentov v Kamniku), kar nam je komaj zadostovalo za sklepčnost. Zato bo klub v bližnji prihodnosti pripravil okroglo mizo o aktivnosti študentskega kluba, ker bi res radi spoznali način, kako pridobiti študente v svoje vrste. IZTOK KUKET DA JIH NE BI POZABILI Prav je, da se spomnimo ob jubilejih ljudi, ki so živeli v Kamniku ali pa so v Kamniku pustili svoja dela, na katera je ponosen slovenski narod. Zato je prav, da se spomnimo EMILA ADAMIČA slovenskega skladatelja, ki je kot učitelj poučeval slovensko mladino na kamniški štiriletni osnovni šoli od leta 1903 do 1909. Bil je zborovodja I. slovenskega pevskega društva Lira, ki mu je posvetil tudi mnogo skladb; so v arhivu eminentnega pevskega zbora. Liri je posvetil tudi pesmi na besedilo slovenskega pesnika Simona Jenka »Dan slovanski« in »Nič o politiki«. Bil je v tem času tudi dirigent orkestra Narodne čitalnice, ki je imela svoje prostore v zgradbi, kjer je danes kavarna Veronika. Cas njegovega bivanja v Kamniku je najplodnejše delovanje na kulturno-prosvetnem polju. Za življenjsko družico si je izbral domačinko Bano Keber. Lani, 25. 12. 1977 je slovenska kultura proslavila 100-letnico njegovega rojstva. JOSIPA PLEČNIKA V letu 1977 je minilo 105 let rojstva in 20 let smrti velikega mojstra stavbarstva in največjega slovenskega arhitekta Josipa Plečnika. Njegova dela so tudi daleč prek meja naše domovine. Hradčani, ponos Prage, so urejeni po zamisli tega velikega mojstra. Tudi v občini Kamnik se lahko ponašamo, da imamo več umetniških del tega velikega mojstra stavbarstva. Naj jih omenim: zgradba železniške postaje v Kamniku, Kolodvorska ul. št. 4, ureditev notranjščine mnogih cerkva: frančiškanski samostan, v Nevljah in Stranjah. Mnoga mizarska in rezbarska dela sta po Plečnikovih zamislih izdelala mizarski mojster Franc Koncilja in rezbar Maks Bergant iz Kamnika. Mojster Plečnik je zelo rad prihajal v Kamnik. V. Detajl s prapora kamniških gasilcev ROJSTVO VERONIKE DESENIŠKE Ob letošnjih številnih kulturnih prireditvah Sirom Slovenije v počastitev 100-letnice rojstva Otona Zupančiča, enega največjih mož slovenske literarne umetnosti, bi bilo prav, da bi tudi Kamničani primerno počastili spomin nanj. Ze dejstvo, da je Zupančič nekoč rad zahajal v Kamnik, kjer je nekaj časa tudi stanoval pri Vivo-6u, v nekdanji gostilni »Pri vinski trti« v Parmovi ulici, je vsekakor tudi za nas pomembno. Na vrtu pred hišo, kjer še danes stoji kamnita klop, pa je ustvarjal tudi eno najlepših pesnitev Veroniko De-teniško. Tudi kamniški gasilci, predvsem starejši, ga ne bodo pozabili, saj jim je znani pesnik na njihovo prošnjo leta 1928 napisal posvetilo oziroma verz, ki je z zlato nitjo vtkan v gasilski prapor: »Ne boj te za pomoč, ml bdimo dan In noč!« Prosimo občane, ki karkoli vedo o delu In življenju Otona Zupančiča, v času njegovega bivanja v Kamniku, da nam pošljejo svoj prispevek za objavo v prihodnji številki Kamniškega občana, kt bo v večjem obsegu posvečen tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. UREDNIŠTVO Vidervolovi keramični krožniki so vzbudili veliko zanimanje. AKVARELI IN KERAMIKA Ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta smo si v dvorani nad kavarno lahko ogledali Izdelke dveh priznanih domačih umetnikov, akademskega kiparja In slikarja Aladina Lanca ter keramika Franca Vidervola. Ob otvoritvi razstave je številne navzoče pozdravila Mirina Zupančič, predsednica kamniške kulturne skupnosti, ki je hkrati v imenu vseh čestitala jubilantu Aladinu Lan-cuzanjegoco60letnico. Marko Juteršek pa je v svojem govoru orisal življenje in vsebinski pomen del obeh umetnikov. Aladin Lanc, ki je likovno umetnost študiral na akademiji v Beogradu in na Dunaju, se je poleg kiparskih in v zadnjih desetletjih predvsem slikarskih prizadevanjih, vrsto let ukvarjal tudi s poezijo. Le-ta mu Je prinesla že vrsto nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti Prešernovo nagrado za najboljšo pesem, ki mu jo je leta 1947 podelila revija »Besede«. Za pesem »Trstu« pa je prejel prvo nagrado združenja fakultet v Beogradu. Nekatere njegove pesnitve pa so bile predstavljene celo v gledališču in na filmu. Lanc, ki Je razstavljal že po večjih mestih širše domovine, se nam je tokrat predstavil s strnjenim nizom ak-varelnih krajin, ki so izpod umetnikovega čopiča nastajale predvsem v domačem kraju in njegovi okolici. »Za Lančeva akvarelna dela je predvsem značilno, da se po vsebini, kot po obliki, močno ločijo od del številnih znanih slovenskih akvare-listov. V njih se odraža predvsem slikovita impresija, ki je v pravem nasprotju s kakršnokoli dokumentarnostjo,« je med drugim poudaril Mirko Juteršek. V posebno skupino obrtne dejavnosti, kot najstarejše gospodarske panoge, prav gotovo spadajo lončarji in keramiki. Iz enega najbolj znanih slovenskih lončarskih ob- močij v Ribniški dolini iz Rakitnice, pa izhaja tudi naš mojster keramike Franc Vi-dervol. Na ljubljanski Umetno obrtni šoli se je izučil za keramika. Po opravljenem izpitu za mojstra keramike je najprej služboval v ljubljanskem Dekorju, nato pa v pe-čarskem podjetju Opekarna Aladin Lanc, 60-letnik v Ribnici vse do vojne, ko se je pridružil partizanom. Po vojni je opravljal številne politične dolžnosti, leta 1955 je nastopil mesto direktorja v kamniški Keramično-kemični industriji, pet let kasneje pa je bil izvoljen za predsednika občine. Številne odgovorne zadolžitve so mu jemale preveč časa, zato se je šele zadnje desetletje ponovno poglobil v svojo keramično umetnost. Vidervol nam je na razstavljenih keramičnih krožnikih prikazal številne elemente slovenske ornamenti-ke, zbrane iz različnih virov in časovnih obdobij, ki pa jih je sestavil v povsem nove kompozicije. Pričakujemo, da se bo mojster Vidervol s svojim izrednim znanjem s področja keramične in lončarske umetnosti v bodoče pri slikanju na svoje izdelke še bolj posvetil izvirnim omamentom svojega rojstnega kraja. Za to lončarsko in keramično umetnost je namreč značilno, da se pri njej oblika in oma-ment na izdelku spajata v neločljivo celoto. M. JANČAR MARIJA KLAVGIC NJENIH 90 LET 12. januarja 1978 je praznovala devetdeseti rojstni dan Klavčič Marija, mati padlega komandanta Prešernove brigade Klavčič Silva-Silvana. V času, ko se s hvaležnostjo spominjamo ljudi, ki so se še prav posebno izkazali v borbah minule svetovne vojne, vse preveč pozabljamo vlogo matere, ki jo je odigrala pri vzgoji svojih sinov. Trpljenje jo je utrjevalo od njenega dvanajstega leta, ko je odšla Iz Kršana v Istri za kruhom. Preživela je dolgotrajno begunstvo prve svetovne vojne. Svojega moža, koroškega borca, je pokopala v Kamniku 1935. leta. Preživela je dolga leta okupatorjevega izgnanstva v Forth pri Nurnbergu. Srečno se je vrnila, a bole- čina, da Silvana nt več, je ostala vedno prisotna. V njenem devetdesetem letu jo je portretiral akademski slikar Lojze Perko In nam ohranil lep spomin na zavedno Istranko. B. M. PROSTORSKA STISKA Z novim letom sta se Kamniški muzej in Ljudska knjižnica Kamnik združila v novo delovno organizacijo, ki se poslej imenuje Kulturni center Kamnik. Združitev so narekovali ekonomski razlogi in tudi malo število zaposlenih. Seveda je dejavnost obeh enot ostala nespremenjena. Kamniška knjižnica je v času 15 let, odkar je samostojna kulturna ustano-va, doživela veliko sprememb. Iz neustreznih prostorov nad kavarno se je preselila v sedanje prostore, ki so mnogo bolj primerni za njeno poslanstvo. Nakupili so tudi veliko novih knjig. Ob ustanovitvi so imeli 6.500 knjig, danes pa se stiska v preozkih policah že 30.000 knjig. Vse knjige so razdeljene v več oddelkov: Vedno več novih knjig, ki so jih kupovali, je kaj hitro povzročilo pomanjkanje prostora. Zato so morali stisniti police, ukiniti čitalnico, te dni pa bodo prisiljeni zapreti še študijsko sobo. Po normativih pa bi morali Imeti vsaj 70 kvadratnih metrov čitalniške površine. Izračunali so, da bi morala imeti knjižnica vsaj še 500 kvadratnih metrov, sedaj pa je na razpolago 180 kvadratnih metrov. Načrtovana gradnja prizidka k start stavbi je najbrž odpadla, upanje na nove prostore v programiranem poslovnem in kulturnem centru pa je bolj v oblakih. V primerjavi z letom 1962 se je število izposojenih knjig potrojilo. Lani so si izposojevalci, obiskov je bilo 19.680, izposodili 28.655 knjig, število bralcev zadnja leta ne narašča več. Lani so uspeli kupiti 2.360 knjig. Redno kupuje- jo po pet izvodov novitet in po dva izvoda strokovnih knjig. Toda to pomeni tudi novih 30 tekočih metrov polic, torej stiska je vedno hujša. Odkar deluje kulturna skupnost, ki financira dejavnost knjižnice, je z denarjem nekoliko lažje. Nekaj tudi primakne komite občinske konference ZKS, ki sofinancira oddelek z marksistično literaturo. Povedati je treba, da je kamniška knjižnica med uvejenejšimt občinskimi knjižnicami v Sloveniji. Prerasla je začrtane okvire in kazalo bi ji postaviti nove naloge in kvalitetnejše cilje. Morda bi kazalo v Kamniku prirejati knjižne razstave, kar dela-jo v razvitejših središčih. Tudi strokovnost delavcev, ki so delali v knjižnici, ni bila ustrezna. Nizki osebni dohodki pa so še pomagali pri hitri menjavi zaposlenih. Po posredovanju kulturne skupnosti je bilo le bolje, čeprav vsi zaposleni le nimajo ustrezne izobrazbe. Boljše pa je stanje v petih podružničnih knjižnicah, kjer je tudi dejavnost zelo živahna. Ob koncu moramo omeniti program odbora »Akcija komunist«, ki deluje pri občinski konferenci ZKS, in predvideva tesnejše sodelovanje ljudskih, šolskih in tovarniških knjižnic. Z vzajemnim vzpodbujanjem bi bilo potrebno skrbeti za strokovni dvig knjižnic, vzpodbujati pomembnost teh ustanov in poživiti zanimanje za leposlovje ter družboslovno knjigo. Nekaj je na tem področju že storil kamniški klub samouprav-Ijalcev, ki bo namenil znaten denar za nakup družboslovne in strokovne literature za samoupravijalce. Tudi te knjige naj bt bile začasno v marksističnem oddelku. Marijo Klavčič Je upodobil tudi znani slikar Lojze Perko Novoletni koncert Zadnji torek v preteklem letu so se prizadevni glasbenlkt-amaterjl, člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, spet predstavili kamniškemu občinstvu. Tokrat je dirigent prof. Tomaž Habe na odru združil dva zbora; iz svetovne glasbene literature je izbral dela, ki zahtevajo vokalno-tn-strumentalno predstavitev. Prvič se je na našem odru predstavil mešani pevski zbor Svuboda Mengeš, kt je v kratkih časih svojega obstoja po- kazal sposobnost Izrazite in precizne pevske Interpretacije. Najbrž nI naključje, pa tudi prost vstop ne (kamniška Kulturna skupnost je poklonila ta koncert občanom), da so Kamničani do zadnjega napolnili dvorano kina Dom. Številen obisk in spontano, dolgotrajno ploskanje sta dokaz, da si je amaterski simfonični orkester že ustvaril svoje občinstvo, ki ob njegovih nastopih doživlja prelepe glasben* trenutke. Ob sprejemanju samoupravnih aktov v TOZD Sporazum še pravi čas Za nami je 31. december, torej dan, ko naj bi v vseh TOZD sprejeli vrsto samoupravnih aktov, ki bi bili usklajeni z zakonom o združenem delu. Na ta datum so opozarjale vse družbenopolitične organizacije in delegatske skupščine ter še posebna komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, ki deluje pri občinski skupščini. Vendar so po ocenah občinskega sindikalnega sveta povsod k delu pristopili zelo resno in vse kaže tudi temeljito. V kamniški občini je 4-1 delovnih organizacij in samoupravnih delovnih skupnosti. Med njimi je le šest takih, ki imajo v svojem sestavu TOZD; teh je skupaj 15. Prav tako deluje v naši občini 7 TOZD v sestavu organizacij združenega dela, ki imajo sedež izven Kamnika. Po pcdatklh občinskega sindikalnega sveta je sprejemanje samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, v skladu z določili zakona o združenem delu, skoraj končano. V občini je le ena večja in tri manjše delovne organizacije, ki svojih obveznosti niso izvršile. Tudi za te velja, da bodo v januarju nadoknadili zamujeno. Delovni ljudje so se o svojih samoupravnih aktih odločali na referendumih, pri čemer lahko ugotovimo, da so bili le redki proti predloženim in javno izoblikovanim predlogom. Skoraj vsi so sprejeli samoupravni sporazum o zdiruževanuj dela delavcev v TOZD in samoupravne akte, M urejajo delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov delavcev. Brez slednjih dveh namreč ne bo mogoče izplačati januarskih osebnih dohodkov. Zato so tudi prav vsi s temi samoupravnimi akti pohiteli. V okviru občine so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine dogovorili, da bodo imenovali posebno strokovno komisijo, ki naj bi ocenjevala sprejete samoupravne akte v organizacijah združenega dela. Ob koncu moramo še dodati, da smo v skoraj vseh naših organizacijah združenega dela zadostili določilom zakona o združenem delu. Kot na dlani pa se nam zastavlja vprašanje, ali ni bil v nekaterih sredinah pristop preveč formalističen? In nadalje, ali smo res v vseh organizacijah združenega dela v javno razpravo pritegnili nalširši krog delavcev, ki zagotavlja kar najboljše rešitve tudi v praksi? Zakon o združenem delu posveča največ pozornosti dohodkovnim odnosom in delitvi skupnega prihodka vseh udeležencev v reprodukcijskem procesu po vloženem denarju in delu. Prav o teh odnosih in sporazumevanju med različnimi OZD bo še živahna razprava. Dohodkovna povezanost bo zato v naslednjih obdobjih predmet našega skupnega delovanja. -j Se poldrugi mesec nas loči od dne, ko bomo na voliščih polnili skrinjice. Prijateljsko srečanje Strelci Opčin in Kamnika so se 13. novembra 1977 sre čali na prijateljskem tekmovanju na Kamniškem zračnem strelišču. SD »Polet« iz Opčin so zastopali Fuoko Liljana, Carli Radivoj in Malalan Egon, Kamničane pa Burja, Badej, Repič in Podgornik ml. Zmagali so domačini z rezultatom 1486 krogov, gostje so dosegli 1427 krogov. Cilj tega srečanja je bila večja pripravljenost na tekme in krepitev prijateljstva med strelci sosednjih držav. Takih in podobnih srečanj si v Kamniku želimo še več! Irena Vidmar Prodam komfortno dvosobno stanovanje v novem bloku na Tunjiški cesti v Kamniku. Naslov dobite na oglasnem oddelku uredništva, Japljeva 6. KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Ivo OREHOVEC, kmečki delavec iz Zg. Mobnlka 3, star 25 let in Marija FLORJANCIC, delavka iz Loke, stara 21 let. SMRTI Občanova metla Spet je prišlo in tudi odšlo novo leto ter novoletni prazniki z vsem kar sapda zraven. V Kamniku je bilo letos zaradi splošne štednje precej, vsaj na zunaj, skromno, skoraj neopazno. Minil je velik posek smrekic za novoletne jelke, ob katerih smo si izrekli dobre želje, dali darila — prišel je dedek Mraz. Da, dedek Mraz, dobri, stari dedek s polnim košem daril za vse otroke. Ali res za vse? Saj to je tisto. Res za vse? Za vse enako? Pustimo tu ob strani različne vsote, ki so jih podjetja namenila za obdaritev otrok svojih delavcev, pustimo na strani različne vrednosti daril, ki so bila namenjena morda bolj staršem kot pa otrokom — otroci ne cenijo daril po njihovi denarni vrednosti, ampak po tem, kako in zakaj so jih dobili. Vprašajmo se raje, koliko časa bo še trajalo, da bodo nekatere otroške oči sijale od sreče, ko bodo ročice sprejemale darila, medtem ko bodo druge oči, ravno tako otroške, prikrajšane za ta sijaj. Kdo bo poskrbel za otroke nezaposlenih, upokojencev, kmetov in še nekaterih? Zakaj morajo biti njihovi otroci prikrajšani za drobne radosti in srečo ob novem letu? Naj ne dolgovezim naprej. Morda bi se dalo o tem razmisliti in najti rešitev v okviru sindikata. DPM, SIS, SZDL, krajevne skupnosti in še kje. Skoraj leto dni je še časa. Zato naj bi se ne dogajalo več, da bi nekateri otroci dobili po dve darili, ker sta pač oba roditelja zaposlena, drugi otroci pa nobenega, ker bi se le žalostih' ob sreči drugih. K. N. Kdaj dedek Mraz za vse otroke? Delavni mladinci v Tuhinju Čeprav je že novo koledarsko leto, se vseeno ustavimo in poglejmo nekatera dogajanja in delo, h kateremu smo prispevali delček našega truda. Naša osnovna organizacija se največ udejstvuje na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Dramska skupina se je že v januarju predstavila domačemu odru z delom Jaka Stoka: Trije telički. Gostovali so tudi po drugih krajih: v Blagovici pod Trojanami, Novi Štifti na Štajerskem in Smartnem ob Dreti. V februarju smo se pridružili praznovanju slovenskega kulturnega praznika in praznika KS Zg. Tuhinj. 6. februarja smo organizirali že drugič pohod na Oseke na Me-nini planini, kjer je bila v letih NOB huda borba Slan-drove brigade s sovražniki. Padle smo počastili s kratkim kulturnim programom. 12. februarja smo organizirali proslavo na Lazah. Recita-torji so pokazali, da so kos tudi zahtevnim Prešernovim tekstom. V marcu smo preskrbeli, da so na svoj račun prišli tudi tisti, ki se zanimajo za smu-ške polete. Organizirali smo izlet in udeleženci so bili zadovoljni z njim. Pokazalo se je, da delo naše osnovne organizacije poznajo tudi izven KS Tuhinj, saj so povabili k sodelovanju našo recitacijsko skupino na proslavo v Rakitovcu. Sodelovali smo še pri štafeti mladosti, pa na proslavi v počastitev Titovih in partijskih jubilejev, ki ' je bila maja na Lazah. Letos je OO ZSMS Zg. Tuhinj ustanovila tudi foto-klub, ki bo še le tos dobil svoje prostore in začel delovati. Športno področje je nekoliko manj prišlo na svoj račun. Nogometni klub »Me-nina«, ki deluje na področju naše osnovne organizacije je organiziral dva nogometna turnirja, a jim Je vreme ne koliko ponagajalo. Ce se nekoliko poglobimo v naše delo, ugotovimo, da se vse suče le okrog kulturnega udejstvovanja, nekaj Alojz BALOH, kmet iz Malega Hriba, star 76 let, Anton CENCELJ, upokojenec iz Okroga, star 83 let, Elizabeta DROLC, gospodinja iz Okroga, stara 85 let, Janez HOMAR, kmet iz Podhrušfce, star 79 let Marija HRIBAR, gospodinja iz Malega Hriba, štora 83 let. Obveščamo vse dopisnike In sodelavce Kamniškega občana, da bo naslednja številka izšla v četrtek 23. februarja. Zato vas prosimo, da svoje prlspev. ke pošljete na uredništvo najkasneje do srede 15. februarja. Uredništvo smo naredili na zabavnem področju, mnogo premalo pa na področju športa, da o idejnopolitični dejavnosti sploh ne govorimo, saj je v osnovni organizaciji sploh ni. Sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi je kar zadovoljivo, saj smo spoznali, da brez mladincev marsikaj ne bi bilo organizirano, tako kot je bilo. Predvsem bi bile proslave dosti bolj revne, brez naših recitacij bi bilo marsikaj manj privlačno. V prihodnje bomo poskušali bolje organizirati športno aktivnost, saj se približuje zimska sezona, ko je dosti možnosti za uveljavitev. J. K. V Eti vrtnine v nadstropja Praznik republike in praznik ETE, ki ga prizadevne delavke kamniške živilske industrije praznujejo v spomin na preselitev v novo tovarno leta 1963, so v ETI obeležili z novo delovno zmago. Dolgoletna sodelavka Marica Grzin-čič je prerezala trak pred vhodom v novo visoko regal-no skladišče, ki so ga letos zgradili. Novo skladišče je visoko 11 metrov in ima 1500 kvadratnih metrov uporabne površine. Vse skladišče je op remljeno s sodobnimi regali in v njem je prostora za več kot 5 milijonov kozarcev vloženih vrtnin. Vsa dela so veljala več kot 13 milijonov dinarjev, poleg lastnega denarja pa so del prispevali še kamniška podružnica Ljubljanske banke in ljubljanski SMELT, ki je bil tudi nosi- lec celotnega inženiringa. Skladiščni objekt predstavlja šele polovico bodočega skladišča, ki bo stal v podaljšku sedanjega. V njem bo poleg visoko regalnega skladišča še pakirnica in od prema gotovih izdelkov. Zelo bogata letošnja letina vrtnin in čvrsti kooperantski odnosi s kmetijskimi zadrugami, kombinati in skupinami kmetov -— kooperantov so zagotovili zadostne količine surovin, ki so jih letošnjo sezono predelale pridne roke delavk. Skupna proizvodnja bo dosegla skoraj 10.000 ton gotovih izdelkov, kar je dodobra napolnilo Eti-na skladišča. To bo tudi zagotovilo, da slovenski potrošniki letos ne bodo ostali brez kislih kumaric, rdeče pese, paprike in drugih vloženih vrtnin. —j V kamniškem zdravstvenem domu niso le pred okencem za številke dolge vrste, temveč so bolniki navajeni čakati tudi pred laboratorijem, kjer se vrata včasih po pol ure ne odpro, pa čeprav je čas odvzemov krvi za preiskave. _JJHJ| Star sem 95 let in upam, da bom kaj kmalu dočakal svojega naslednika. Ta optii hko veje samo lz sklepov ene izmed lanskih sej skupščine SIS za varstvo pred požarom v Kamniku, ki so podprti na sejah Izvršnega sveta, sveta za ljudsko obrambo, varnost ta družbeno samozaščito ter s strani družbenopolitičnih organizacij, da se v Kamniku prične z izgradnjo doma, za vse komponente splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite V tem domu naj bi poleg omenjenih komponent našli svoje mesto tudi gasilsko društvo Kamnik, občinska gasilska zveza in SIS za varstvo pred požari. Za izgradnjo doma požarna skupnost namenja del sredstev, namenjenih za njeno redno dejavnost, potrebno pa bo združiti sile in sredstva tudi ostalih dejavnikov, da tak dom v Kamniku čim prej zgradimo. Zdravstvo v Komendi Kdaj zopet zdravnik v Komendi? To je vprašanje, ki ga vedno bolj pogosto postavljajo krajani Komende in okolice. O tem problemu Pa je razpravljala tudi delegacija, ki je postavila delegat sko vprašanje na zboru KS občine Kamnik ter dala pripombo k izvajanju družbenega plana zdravstvene skupnosti občine v letu 1978. Ambulanta v Komendi je ordinirala enkrat tedensko, vendar pa so jo iz določenih vzrokov ukinili. Prostori v katerih je delovala ambulanta za splošne preg.ede so bili primerni, tako, da to 01 bil vzrok ukinitve. KS Komenda ima s KS Moste in Križ preko 4000 prebivalcev od tega je 300 upokojencev, ki le težko obiskujejo ambulanto v 7 km oddaljenem Kamniku. Problem je predvsem zaradi slabih avtobusnih zvez, ki prav tistim ljudem, ki so najbolj potrebni zdravniških uslug otežkočajo obisk ambulante v Kamniku. Prek kratkim je obiskala zdravstveni dom v Kamniku delegacija KS Komende z namenom, da seznanijo odgovorne o nujnosti in potrebi zdravnika na področju Komende. Odgovor, ki so ga prejeli za občane ni bil zadovoljiv. Pomankanje zdravnikov in finančna sredstva to naj bi bil po njihovem mnenju glavni vzrok ukinitve ambulante v Komendi. Seveda bo potrebna rešitev ne samo zdravnika temveč tudi zobozdravnika — kdaj pa bo realizirana ta rešitev — to pa je zaenkrat odprto vprašanje. K. J V krajevni skupnosti Komenda so aktivne razprave delegatov rodile že mnogo uspehov, problemov pa seveda tudi tu rae zmanjka. To so dokazali razpravljavci na novembrskem sestanku delegacije KS, ki so med drugim obravnavali tudi Problematiko zdravstva v občini. Volčji potok Pred novim letom je delegacija krajevne organizacije ZB Duplica obiskala najstarejšega vaščana v Rudniku 85-lefcnega Antona Andrejka. Ob tej priliki so mu zaželeli zdravja in zadovoljstva v novem letu. Delegacija krajevne organizacije SZDL Volčji potok pa je 4. januarja obiskala Antonijo Cerar, ki je prav ta dan praznovala svoj 98. rojstni dan. Vsa nasmejana se je še dobro spominjala, kako so živeli v mladih letih. Pripovedovala je, kako so v zimskih dneh prali v tekoči mrzli vodi. Spominjala se je še nekaterih po imenu, ki so prosjačili od hiše do hiše, pri tem pa rekla, da se je danes vse to spremenilo. Obadva sta bila obiskov zelo vesela in se zahvaljevala za skromna darila. S takšnimi obiski bi bilo treba še nadaljevati. KA. društvo upokojencev iz Kamnika je tudi letos povabilo I41 Počastilo svoje člane, ki so v tem letu praznovali 80, 90 jO več let rojstva. Na svečanosti se je zbralo 49 starejših 'laniov in trije pari zlatoporočencev. Vsi povabljeni so se 0,0 prijetnem srečanju sprostili in nekateri tudi veselo zaplesali, med njimi 90-letna Marija Modrijan iz šmartnega v Tuhinju in 98-letni Simon Žavbl iz Zgornjega Tuhinja (na ter 944etna Antonija Albreht iz Kamnika. Dejavnost društva invalidov Društvo invalidov Kamnik deluje že sedmo leto. Včlanjenih imamo okrog 600 invalidov III., II. in I. kategorije. Društvo si prizadeva s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in socialnega skrbstva skrbeti za problematiko invalidov. Dolgo smo imeli skromne poslovne prostore v Zdravstvenem domu v Kamniku. Sedaj smo pa dobili nove prostore na Kajuhovi 11 ob Zavodu za zaposlovanje in Glasbeni šoli. Uradne ure bodo tudi dopoldne. Kdor še ni član, naj se prijavi v novi pisarni ali pri predsedniku Francu Trdinu v prodajalni Planika Kamnik. Po vseh OZD bomo organizirali aktive zaposlenih invalidov in v krajevnih skupnostih. Razširiti moramo poverjeniško mrežo na terenu. I. J. Zasneženi mestni griči so zaživeli. »Otroške misli" nagrajene Na zadnjem republiškem srečanju plonirjev-dopisnikov. ki je bilo v Postojni že devetič po vrsti, so tudi ocenjevali šolska pionirska glasila. Tega srečanja so se udeležili tudi pionirji — dopisniki iz stranjske osnovne šole, ki izdajajo svoje glasilo »Otroške misli«. Uredništvo Pionirskega lista kot organizator in pokrovitelj srečanja, je ocenjevalo najboljša glasila in podelilo nagrade. Nagrado za najboljšo likovno opremo med vsemi pionirskimi šolskimi glasili v Sloveniji, ki jih je bilo v Postojni kar 163, so prejeli stranjs-ske »Otroške misli«. Likovne prispevke v šolsko glasilo stranjskih pionirjev je pripravil likovni krožek, ki uspešno deluje na šoli in učenci nižjih razredov. Na srečanju v Postojni so predstavniki zavoda SRS za šolstvo izrekli priznanje stranjski šoli za sodelovanje na tekmovanju za najboljša šolska glasila in likovna dela z jubilejno tematiko ob 40-let nici ustanovitve KPS in 40-let- nici prihoda tovariša Tita na čelo partije. Ob teh jubilejih so v osnovni šoli Stranje izdali posebno številko »Otroških misli« in prav ta njihova številka je bila deležna priznanja. Urednica »Otroških misli« je Helma Žlindra, v glasilu pa sodelujejo učenci vseh razredov. Najbolj prizadevni dopi- I sniki so se udeležili srečanja | v Postojni. Prizadevnim likovnikom in dopisnikom iz Stranj iskreno čestitamo. Naše čestitke veljajo tudi njihovim mentorjem. Prva razstava ptic Iz špitaliča Svetlejše novo leto Dan pred novim letom je bila dana v priklop nova trafo postaja v zaselku Jastroblje, KS Spitalič. Po več kot letu in pol prizadevanj za pridobitev soglasij nam je vendar uspelo v mesecu avgustu, da smo lahko pričeli z gradnjo 1500 m daljnovoda in pa nove TP. Težave so bile predvsem za pridobitev soglasja pri republiški skupnosti za ceste, ker je območje naše KS nižinski predel, je bil vse do nedavnega rezervat za hitro cesto. S to TP postajo je tretjina gospodinjstev v KS Spitalič dobila močnejšo električno napetost. Tako so v Jastrobljah luči svetlejše, pa tudi stroji se sedaj vrtijo podnevi. Preuredili smo tudi nizkonapetostno omrežje ter javno razsvetljavo v Jastrobljah in špiitaliču. Vsa fizična dela so opravili občani prostovoljno, druga dela pa je opravilo elektro Celje, ki se jim za njihovo prizadevnost lepo zahvaljujemo. Predstavniki elektro Celje so nam obljubili, da bodo v letu 1978 pričeli z gradnjo TP v Okrogu, ker je napetost kritična tudi v tem kraju. Naj omenim, da smo v naši KS imenovali v letu 1977 nov odbor za LJUDSKO OBRAMBO in DS ZAŠČITO, ki je izdelal svoj obrambni načrt. Pri tem pa nam je veliko pomagal tov. Simčič, za kar se mu zahvaljujemo. Mlad in neizkušen odbor je v vojni vaji »JESEN 77« aktivno sodeloval. Ze v prvi fazi pripravljenosti, ko so plavi zasedli vzhodni del naše domovine, je odbor aktiviral vse za obrambo KS. Ko pa so plavi zasedli območje KS, je odbor menjal svoj sedež in se preselil na vojno lokacijo. Delo odbora je potekalo ilegalno vse do konca vaje. Lahko trdim, da so odbor kakor tudi vsi, ki so sodelovali v tej vaji v KS, vestno opravili svoje de lo. Odbor za IX) in DS se zahvaljuje vsem občanom KS za njihovo sodelovanje in neoporečnost v izvedbi vaje »JESEN 77«. Z željo, da bi se še v naprej izpopolnjevali ter bili pripravljeni, vsak hip braniti našo neodvisnost in vse dobrine, ki smo si jih pridobili v naši samoupravni socialstični družbi. M. Zlebnik Varujmo človekovo okolje Konec novembra je kamniško društvo za varstvo in vzgojo ptic priredilo razsta vo ptic v počastitev dneva republike in varstva okolja. Društvo je bilo ustanovljeno pred letom dni na pufoodo nekaterih članov, ki so bih pred tem vključeni v podobno društvo v Ljubljani. Po pristopu nekaterih novih članov, ki so že prej gojili ptice, šteje danes društvo 17 prizadevnih članov. Svojo prizadevnost niso pokazali le s skrbno pripravljeno razstavo v prostorih osnovne šole Toma Brejca temveč tudi z udeležbo nekaterih njihovih članov na letošnjem republiškem tekmovanju v Ptuju, ki ga je organizirala tamkajšnja samoupravna interesna skupnost za varstvo človekovega oko lja. Na tem tekmovanju sta dva kamniška člana prejela visoko priznanje. Juraj Vin-kovič je zasedel prvo mesto v kolekciji za posamezno in najlepšo papigo-nimfo, Anton Turk pa se je uvrstil na tretje mesto v kolekciji ptic. Na razstavi, kjer je bilo okoli 300 ptic smo si lahko ogledali različne vrste križancev, papig in kanarčkov. V društvu samem pa so imeli pred tem tudi diplome oce- ne ptic, ki so ga opravili posebni sodniki in podelili najboljšim članom-gojiteljem ptic. Med člani imajo tudi pripravnika za sodnika pri ocenjevanju ptic, ki bo po opravljenem izpitu postal samostojen sodnik in bo ocenjeval ptice tudi v ostalih slovenskih društvih za varstvo in vzgojo ptic. Prvotni cilj kamniških goji-teljev ptic in članov društva pa vsekakor ni vzgoja novih vrst ptic, temveč jim je prvotnega pomena in vodilo zavarovati ptice in človekovo \ okolje pred nekaterimi škodljivimi vplivi, ki je ob naraščajočem onesnaževanju v vedno večji nevarnosti. Ta prizadevanja društva potekajo tudi v sodelovanju s šolsko mladino in lovci, s katerimi bodo vsako zimo skupno postavili krmilnice na področja, kjer se največ zadržujejo ptice, spomladi pa bodo pripravili tudi valilnice za nov ptičji rod. Razstavo, ki je bila prva tovrstna razstava v Kamniku in dobro obiskana, so društvu omogočili s svojo pomočjo delovni kolektivi osnovne šole Toma Brejca, Stola, Svita, Svilanita in Kočne, katerim se kamniško društvo za varstvo in vzgojo ptic iskreno zahvaljuje. M. J. Paplga-ntmfa se je sprehajala po razstavnem prostoru. Novo priznanje Soidarkan PEVKE Solidarnosti in njihov zborovodja tov. Mihelčič so še enkrat potrdili svojo kvaliteto. Glasbeno uredništvo RTV Beograd jih je izbralo za sodelovanje v oddaji NEKA NAS PESMA ZBLI2I, na katerem sodelujejo po trije najboljši pevski amaterski zbori iz vsake republike. Na tekmovanju bodo sodelovale s štirimi pesmimi iz svojega programa, ki so ga posnele na RTV Ljubljana. Slovenijo bodo zastopali še mešani akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane pod vodstvom tov. Firsta in moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom tov. Kiumeja. To je vnovič priznanje ženskemu zboru in celotni Solidarnosti, ki so jo pevke že večkrat uspešno predstavile širši slOTenski in sedaj še jugoslovanski javnosti. L. K. TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LEK LJUBLJANA n. sol. o. objavlja dela oziroma nalogo v TOZD KEMIJA, MENGEŠ tehnika na obratu za ekstrakcije Delo: nadzira oziroma organizira proizvodni proces pri izolaciji, Čiščenju in predelavi naravnih učinkovin (predelava digitalisa, divjega kostanja in rženin rožičkov) ter pri obratovanju nekaterih zahtevnejših naprav (sušilniki in podobno) — delo s topili in alkaloidi Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti še srednješolsko izobrazbo kemijske smeri, eno leto delovnih izkušenj; delo je organizirano v treh izmenah. Poskusno delo traja 60 dni. več pomožnih delavcev na obratu za ekstrakcije Delo: Delovno področje zajema delovna opravila in naloge v obratu ekstrakcij; predvideno je po stopno prehajanje od enostavnih na bolj sestavljena delovna opravila Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti vsaj 6 razredov osnovne šole; delo je v treh oziroma štirih izmenah (neprekinjen ciklus proizvodnje), zato je primerno za moškega; zaželeno je stanovanje v bližini tovarne. Poskusno delo traja 30 dni. TOZD DROGE, MENGEŠ obratnega inženirja-asistenta Delo: Uvajanje aplikativnih izsledkov in tehnologije s področja fitokemije in drog. Izboljšave obstoječe tehnologije, optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, študij organizacijsko-tehničnih metod dela in normativov materialov, proučuje in uvaja nove analitske metode in postopke ter normative. Sodeluje pri predlogih letnih in periodičnih planov. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti visokošolsko izobrazbo kemične ali agronomske smeri, enoletne delovne izkušnje. Delo je občasno terensko in je primerno za moške. Poskusno delo traja 90 dni. več pomožnih delavcev Delo: Pridelovanje in finalizacija drog. Delo v proizvodnem obratu je večizmensko, v letni sezoni pa tudi terensko. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti končano osnovno šolo. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim šoferskim izpitom za B ali P kategorijo. Zaželeno je stanovanje v bližini tovarne. Zaradi občasnega terenskega dela je delo primerno za moške. Poskusno delo traja 30 dni. TOZD INVEST SERVIS — poslovna enota MENGEŠ elektrotehnika Delo: Organizacija vzdrževanja v novem obratu predvsem električnih naprav in instalacij ter ostalih naprav za avtomatizacijo proizvodnje, vodi delo elektrikarjev vzdrževalcev v obratu. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti štiriletno srednješolsko izobrazbo elektro smeri — šibki tok, S izpit, 3 leta delovnih izkušenj. strojnega tehnika Delo: Organizacija vzdrževanja, vzdrževanje instalacij in strojnih naprav. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti štiriletno srednješolsko izobrazbo strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. več elektrikarjev Delo: Vzdrževanje elektrike, vključno naprav za avtomatizacijo proizvodnje. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti poklicno šolo električne smeri, opravljen S izpit (oziroma ga mora opraviti kmalu po sklenitvi delovnega razmerja). več ključavničarjev — strojnih Delo: Vzdrževanje proizvodnih strojev in klimatsko-energetskih naprav. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti poklicno šolo kovinarske stroke, 2 leti delovnih izkušenj. Objavljena mesta v TOZD Invest servisu so organizirana izmensko, poskusno delo traja 60 dni. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 5. 2. 1978 kadrovsko-splošnemu sektorju dolovne organizacije »LEK«, Celovška 135, 61007 Ljubljana-Šiška. Ceste terjale prevelik davek ŽALOSTNI REKORDI Med letom 1977 so tekoči podatki o nesrečah na naših cestah kazali na to, da bodo številke iz prejšnjega leta presežene na vseh nivojih. Ob analiziranju številk po zaključku lanskega leta lahko ugotovimo, da se v napovedih nismo zmotili. Tolažba, da je tako stanje tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, nas ne more zadovoljiti. Ob ugotovitvah, da so naše ceste enake že vrsto let, da se veča število udeležencev v cestnem prometu, pa moramo poudariti tudi dejstvo, da se vozniška etika in strpnost na cestah ne povečujeta, pač pa kvečjemu zmanjšujeta. Med vzroki prometnih nesreč še vedno na prvih mestih najdemo preveliko hitrost, izsiljevanje prednosti, vožnjo pod vplivom alkohola, nepravilno prehitevanje, nenadno prečkanje ceste idr. Številke v nadaljevanju bi nas morale privesti do razmišljanja o našem ponašanju na cesti v prihodnje in nas prepričati, da na cesti nismo nikoli sami. Statistika za lansko leto kaže naslednjo sliko (v oklepaju so podatki za leto 1976): — vseh prometnih nesreč s telesnimi poškodbami 142 (98), od tega s smrtnim izidom 12 (5)!! — posledic pri teh nesrečah 185 (132); — hude telesne poškodbe 86 (56); — lahke telesne poškodbe 99 (76). Največ posledic prometnih nesreč so občutili sopotniki, in to 63, od tega 4 smrtni primeri, 21 hudih telesnih poškodb in 38 lažjih telesnih poškodb. Sledijo vozniki osebnih avtomobilov, 2 smrtna primera, 20 hudih in 23 lažjih telesnih poškodb. Pri pešcih zasledimo 3 smrtne primere, 16 hudih in 14 lažjih telesnih poškodb. Vozniki motornih, koles so na četrtem mestu, 2 smrtna primera, h) hudih in 11 lažjih telesnih poškodb. Eno smrtno žrtev je terjala tudi vožnja kmetijskega traktorja. Največ prometnih nesreč je bilo na Ljubljanski cesti, sledijo pa relacije Kamnik—Ločica, Kamnik—Moste itd. Pri prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami je nastala tudi gmotna škoda v višini ca. 2,850.000 din, pri nesrečah brez telesnih poškodb pa ca. 408.800 din, pri čemer ni računana gmotna škoda nad 20.000 od 1. julija 1977 dalje, odkar udeleženci v prometnih nezgodah s sa-mč materialno škodo do 20.000 din sami urejajo stvari prek zavarovalnice brez prisotnosti organov milice. Številke so Sjcer suhoparna zadeva, vendar prej navede ne ne bi smele imeti enakega odmeva, pač pa kvečje mu pričakovan učinek na stanje prometne varnosti oziroma večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Situacija na področju varnosti v cestnem prometu mora mobilizirati vse odgovorne dejavnike v občini, da bodo v prihodnje storili vse za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, pri čemer ne smemo pozabiti na stanje cest, cestno prometno signalizacijo, prometno vzgojo v vseh sredinah ter preventivno in represivno ukrepanje pristojnih organov. maj Podaljševanje registracije motornih vozil po novem MANJ POTOV IN HUDE KRVI Lastniki motornih vozil bodo s 15. februarjem razbremenjeni tekanja po stavbi občinske skupščine in pošte zaradi podaljšanja registracije za svojega jeklenega konjička na štirih ah dveh kolesih. Občani bodo ob uspešno opravljenem tehničnem pregledu lahko na kraju tehničnega pregleda uredili tudi vse potrebno za podaljšanje registracije. Se veda morajo ob tem imeti s seboj osebno izkaznico in denar za plačilo cestnine, zavarovalnine in obvezne takse ter za plačilo tehničnega pregleda. Po navodilu ESNZ in soglasju Izvršnega sveta SO Kamnik je oddelek za notranje zadeve izdal pooblastila za podaljševanje registracije motornih vozil v last občanov, trem pooblaščenim organizacijam za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, in sicer: AVTO MOTO ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Titova 138 AVTO HISA Ljubljana, Vodovodna 93 AVTO MOTO DRUŠTVO Kranj Navedeni ukrep smo izvedli z namenom, da zmanjšamo izgubo časa občanov pri urejanju zadev ob podaljševanju registracije. Tako bo občan na enem kraju opravil tehnični pregled, vplačal vse potrebne dajatve in podaljšal registracijo za svoje vozilo. Za zmanjšanje potov in čiščenja kljuk pa bo moral do nadaljnjega v Ljubljani plačati 18,00 din, v Kranju pa 20,00 din. Tako podaljševanje registracije velja samo za motorna vozila v lasti občanov, razen za tovornjake. Ob tej priliki opozarjamo vse lastnike motornih vozil, da so dolžni sproti prijavljati tukajšnjemu oddelku za notranje zadeve vse spremembe lastništva vozil, tehnične spremembe vozila in osebne sprmemb lastnika motornga vozila (priimek, bivališče), in to najkasneje v 15 dneh od nastanka spremembe. ONZ SO Kamnik Tudi tej nesreči je botrovala neprevidnost. LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Razpisna komisija pri DO razpisuje prosto delovno mesto: RAČUNOVODJE Pogoji: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri Kandidati morajo poleg navedenega izpolnjevati Se splošne, z zakonom podpisane pogoje ter imeti mo-ralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi upravi podjetja. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu »MELODIJA« tovarna glasbil in učil MENGEŠ, Trdinov trg 4 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KV MIZAR 2. PK MIZAR 3. VEČ DELAVK — za delo v proizvodnji glasbenih instrumentov Podjetje ne nudi stanovanj. Vsi interesenti naj pošljejo svoje ponudbe, oziroma se osebno zglasijo v splošnem sektorju podjetja, vsak dan od 6. do 14. ure. AMBULANTA ZA BORCE NOV V KAMNIKU Obveščamo člane ZVEZE BORCEV NOV OBČINE KAMNIK da je glede zdravniških pregledov nastala spre memba, ker je zdravnik dr. Janez KOBILICO odpovedal. Od 9. januarja 1978 dalje posluje AMBULANTA ZA BORCE NOV v sobi v II. nadstropju ZDRAVSTVENEGA DOMA KAMNIK od 12. do 14. ure vsak dan, razen sobote in nedelje. Vodi jo zdravnik Aleksander dr. DOPLIHAR. Glede zobozdravstvene ambulante ni sprememb. Prosimo člane, da upoštevajo spremembo. Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV »TOKO- DOMŽALE Kidričeva c. 1, n. sol. o. vabi k sodelovanju v letu 1978 VEČ NKV oz. PKV SODELAVCEV za opravljanje del v usnjarski stroki PREMISLITE IN SE ODLOČITE ter pošljite svoje prijave s potrebnimi dokazili in opisom dosedanjega dela na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1. ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža, očeta, sina in brata JANEZA BERLECA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne Titan in gasilskim društvom za tople poslovilne besede in vso ostalo pomoč. Neutolažljivi njegovi! Kamnik, 16. januarja 1978 Tudi v namiznem tenisu se je uveljavil sistem tekmovanj, kjer tekmujejo selekcije Posameznih območij In ne več klubi. Kamničani in Domžalčani tvorijo skupaj svojo samostojno tekmovalno območje, najboljši igralci iz posameznega tekmovalnega območja pa Imajo pravico tekmovati v I. B republiški ligi. Igralci ob zeleni mizi obeh občin bodo imeli 17. februarja prvo izbirno tekmovanje v dvorani tovarne Indujjrtati v Jaršah. Tu se bodo zbrali čland, pionirji, pionirke, mladinci ln mladinke ter se pomerili za sestavo najboljše ekipe. Prijave za izbirno prvenstvo, ki ga prirejajo TTKS Domžal in Kamnika ter TVD Par-tizan Jarše, zbira Rajko Kavčič, ki je zaposlen v tovarni Induplati. Tekmujejo lahko vsi, ki jih veseli namizni tenis. META, KI L Malce nenavaden naslov, vendar pod tem imenom poznajo 9-letno Meto Pibernik, ne samo v Suhadolah, od koder je to pogumno dekletce doma, ampak tudi daleč naokrog. Predvsem je vse pogostejša znanka v skakalnih smučarskih centrih, kot so Mostec, Kranj, Jesenice, Logatec, Planica in drugi. In kaj tu pravzaprav počne, bi se vprašal, ki je ne pozna? Skače na smučarski skakalnici tako kot drugi skakalci. Edina ctcibanka je, saj. kot je znano, v tej disciplini nimamo posebej ženske kategorije. Skače kar v moški konkurenci in še dobra je. celo mnogokrat najboljša. Prvič se je pojavila na uradnem tekmovanju za Bogatajev memorial na 15-me-trski plastični skakalnici v Stražišču. Tu je premagala vse tekmece in zasedla odlično prvo mesto. O njenem uspehu in pogumu so pisali časopisi pod različnimi naslovi (leteča ctcibanka; Meta med oblaki Ud.). Celo televizija, tako ljubljanska kot tudi beograjska, je posvetila del oddaje Meti in drugim skakalcem Pibernikom. Vse to je Meti vlilo novega veselja do skakanja in pot Meta Pibernik do novih uspehov ji je bila vse bolj odprta. V močni konkurenci spet zmaga na tekmovanju, ki je bilo organizirano v okviru prireditev 21. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. In dalje jo z odličnimi rezultati zasledimo na tekmovanju v Mo-stecu, Kranju, Logatcu in nenazadnje na sklepnem tekmovanju na plastičnih skakalnicah, kjer je med mlajšimi pionirji osvojila 10. mesto. Tako je Meta postala prva tekmovalka v Jugoslaviji na smučarskih skakalnicah in ena izmed redkih v svetu, ki zbira diplome, medalje in pokale v tej disciplini. Meta izhaja iz družine Fi-bernikov, v kateri je skakalni šport tako udomačen, da si brez skakanja ne morejo zamisliti zimske smučarske sezone. Kar za hišo so si uredili manjšo skakalnico in ni dneva — če je sneg — da ne bi kdo na njej treniral. Seveda brez kondicijskih treningov, ki trajajo preko celega leta, pri tem športu ne gre — pravi Metln stric Klemen, ki je trener za smučarske skoke in sploh odličen športnik. Skupaj z Metodom drugimi člani skakalne sekci-in Petrom Pibernikom ter je SK Kamnik Meta pridno trenira. In kaj pravi Melina mama? Ponosna je, a obenem v skrbeh za hčerko, kajti Meta se je odločila, da bo v letošnji sezoni poskušala skočiti na 50-metrskl skakalnici. Želimo ji varen doskok, veliko uspehov v nadaljnji skakalni karieri in nastop pred kamniškim občinstvom. MARJAN SCHNABL Telesna kultura Prednost množičnemu športu Na zadnjii, novembrski seji skupščine samoupravne interesne telesno-kul turne skupnosti so delegati sprejeli zaključni račun za leto 1976 samoupravni sporazum o te meljih plana teiesno-kulturnc skupnosti za obdobje 1976 do 1980, finančni plan za leto 1977 ter poročilo o poslovanju skupnosti v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Spre jeta so bila tudi osnovna načela organiziranosti ter smeri razvoja te dejavnosti v letu 1978. V letu 1976 je SITKS imela na voljo 172 milijonov di narjev. S temi sredstvi je te lesno-kulturni skupnosti v lanskem letu uspelo aresničiti planirane naloge, urejati oz. vzdrževati vse obstoječe športne objekte, za kar je porabila okoli 44 milijonov dinarjev. Za dotacije 21 klubom in športnim zvezam v občini je bilo porabljenih 75,6 milijonov. Trenerjem so v lanskem letu izplačali 37,6 milijonov. Funkcionalni izdatki so znašali 8,9 milijonov, šol nine in razni tečaji 2,3 mili jone, poleg tega pa še za za varovanje, zdravstvene prog lede, za šolska športna društva itd. Naj omenimo, da je skup nost v prvih devetih mesecih letos porabila za organizacijo občinskih športnih prvenstev, sodelovanje na republiških tekmovanjih, za šolnine, honorarje, zavarovanje in vzdrževanje objektov itd 1,366.159,15 dinarjev. V planskem obdobju 1976 do 1980 bodo skrbeli predvsem za izenačevanje možnosti za množično telesno kulturo, dali bodo prednost objektom za potrebe množičnega športa, obenem pa bodo dajali tudi možnost za sodelovanje v tekmvalnem športu. Udeležba delegatov na sejah skupščin telesno-kul turne skupnosti ni zadovoljiva. Iz pregleda udeležbe Je razvidno, da se od ustanovne skup ščine naprej niso udeleževali sej skupščin delegati krajevnih skupnosti Nevalj, Vranje Peči, Tuhinja ter Svita, Svi-lanita, »Ete« in Viatorja. Treh zadnjih sej pa se niso udele žili delegati krajevnih skupnosti Komende in Most ter Združenja obrtnikov in Združenja kmetov. T. M. Dvajset novih piščalk Temeljna nogometna zveza sodnikov Ljubljana je v sodelovanju s TTKS Skupščine občine Kamnik organizirala desetdnevni tečaj za nogometne sodni-ke-pripravnike. Zaradi novega sistema tekmovanja, ki se deli na rekreacij skegvi in tekmovalnega, se je pokazala potreba po novih sodnikih, kajti kamniško domžalsko območje je imelo v sodniški organizaciji zelo malo članov. Tečaja se je v prostorih Delavske univerze udeležilo šestindvajset kandidatov, dvaindvajset pa jih je zaključni izpit tudi uspešno opravilo. Mod njimi sta dva opravila izpit za podzvezna sodnika. Predavanja so vodili zvezna sodniki-instruktorji: Grbec Janez, Nikolič Milovan, Janežič Peter, More Anton, Tauzes Vlado in »dr.« Jakše Lado. Na zaključni slovesnosti, ki so ji prisostvovali tudi: predsednik Skupščine Franc Svetel j, sekretar TTKS Jože Zagorc in predsednik komisije za kadre Marjan Schnabl, je tovariš Schnabl v kratkem govoru izrazil upanje, da bodo vsi novi člani sodniške organizacije vestno in dobro opravljali svoje naioge, kajti pogosto se dogaja, da kandidati samo naredijo izpit, svojih funkcij pa ne opravljajo vestno. Treba je poudariti, da je za dobro organizacijo in uspelost tečaja poskrbel republiški sodnik Franjo Vugrinec, ki ima največ zaslug za to, da bo dvajset novih piščalk krojilo pravico na nogometnih igriščih. BOGDAN POLJANSEK Vateri II. zvezni ligi Z osvojitvijo prvega mesta v slovenski republiški ligi so se kamniški vaterpolisti uvrstili brez kvalifikacijskih tekem v II. zvezno ligo — zahodni del. V tej ligi nastopa poleg kamniškega še 7 klubov iz BETINA, BIOGRADA NA MORU, HVARA, INCELA, KOPRA, ROVINJA in ZADRA. Ta uspeh gotovo ni slučajen, ampak je plod trdega in načrtnega dela. To govori tudi dejstvo, da so bili kamniški vaterpolisti republiški prvaki kar tri leta zapored in sicer 1975, 1976 in 1977 leta, poleg tega pa so bih pionirji slovenski prvaki 1974., mladinci pa 1976. leta. Uspeh je še toliko večji, ker so pogoji za trening v Kamniku zelo slabi. Se zona traja komaj dobra dva meseca, takrat je namreč možno trenirati v kamniškem bazenu. Ostali del leta pa se morajo vaterpolisti voziti na trening v Kranj. To bo ostalo tudi v bodoče, vendar bo prevoz olajšan, ker je SITKS Kamnik kupila kombi za prevoze športnikov. Tekmovanja v II. zvezni ligi se bodo začela v juniju, do takrat se bodo vaterpolisti skušali čim bolj pripraviti, saj imajo 4-fcrat na teden trening v bazenu in 2-krat v telovadnici. P. B. Takoj kupim zazidljivo parcelo, najraje v Kamniku, Vrhpolju, Jeranovemu ali Podgorju. Ponudbe z naslovom pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Japljeva 6 pod oznako »Parcela«. Cenjenim strankam se opravičujem, ker mojih novoletnih čestitk-koledarjev niso prejeli. Koledarje, ki sem jih naročil in plačal, je pomotoma prejel drug naslovnik. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik NOVA VODSTVA V ZK V vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov so ko. nec preteklega leta končali z volilno programskimi konferencami, na katerih so poda obračune dela in aktivno. Rti v preteklem mandatnem •bdobju. Na splošno lahko rečemo, j 86 v vseh osnovnih organizacijah niso dosledno drža-« navodil in zahteve občin-s*e konference ZK pri pri-nr»vi poročil za letne konference. Navadila, po katerih "•vsebina poročil dobila do-**J celovito podobo aktivno- «, tako z-veze Komunistov **J *«di subjektov, so nam- ec zahtevala natančne ocene analize političnega vzdušja, azvMja samoupravljanja, j^kovltost dela samoupravni . orSanov, sindikalne ln "jonske organizacije, dele-P*^ za občinsko skupščino ^■ktmSčtae SIS, stanje na 5^5°*J" ljudske obrambe in "^'bene samozaščite, spreje-J*"* novih članov v ZK, ka-^*v**o m-oblematiko. idei- nopolitično izobraževanje. Informiranje, prizadevanja za uresničevanje planskih nalog, ne nazadnje pa tudi oceno dela posameznih članov ZK, njihov ugled in aktivnost pri opravljanju nalog ZK. Brez dvoma bi bila natančnost pri izdelavi teh poročil sila pomembna. Dala bi Izredne možnosti za konkretno in učinkovito akcijo. Zaradi nedoslednosti so poročila nekaterih osnovnih organizacij ostala v konkretnem okolju, na sila posplošeni ravni. Kaže, da se je aktivnost osnovnih organizacij v zadnjih mesecih izredno pospešila, saj se kamniški komunisti aktivno vključujejo v priprave na kongresa ZK ter pri uresničevanju sklepov 30. seje predsedstva CK ZKJ. Program študija knjige E. Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je že narejen, s konkretnimi zadolžitvami družbenopolitičnih de laveev. ki bodo te dni začeli z vodenjem in spremljanjem rezultatov razprav v krajevnih skupnostih In delovnih kolektivih. Vseh teh akcij ne bi smeli ocenjevati izključno kot pri-prave na kongrese, temveč kot začetek bolj razgibanega ustvarjalnega dela ZK in drugih subjektivnih sil pri poglabljanju in hitrejšem uresničevanju delegatskega sistema ter drugih vprašanj našega družbenega razvoja. Kot kažejo poročila, se več ali manj vse osnovne organizacije vključujejo v splošne družbene tokove sprememb odnosov v družbi, v uresničevanju zakona o združenem delu, dograjevanju samoupravnih odnosov in uresniče-vanuj politike avantgarde delavskega razreda. Bolj razgibano dejavnost osnovnih organizacij je bilo čutiti od začetka javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, po njegovem sprejetju, ko «o se začeli ukvarjati z usklaje-vaniem aamounravnib aktov. Delo delegacij za občinsko skupščino ocenjujejo kot uspešno, čeprav povezovanje teh delegacij s samoupravnimi organi, Še posebej delavskimi sveti, ni zadovoljivo. Delegacije za skupščine SIS še niso zaživele v pravem pomenu besede. Upajmo, da nam bodo analize delovanja delegatskega sistema in ocena dela delegacij razkrile vzroke, ne le formalne (ne)-udeležbe, temveč tudi glede vključevanja v razprave ln samoiniciativnost delegatov. Konkretni Izsledki teh analiz bodo prav gotovo praktičen pripomoček za odpravljanje pomanjkljivosti. Ko ocenjujemo lastno delo, ne moremo in tudi ne bi smeli mimo kritične ocene dela tudi drugih subjektivnih sil, kajti delo, ustvarjalnost in politika avantgarde delavskega razreda se zrcalijo tudi v aktivnosti in uspešnosti ostalih subjektivnih sil v našem političnem sistemu. Ne gre torej le za formalno članstvo, fizično prisotnost na raznih sestankih, temveč za vsebino dela, za omogočanje pogojev in odpravljanje vzrokov nepripravljenosti de lovnih ljudi in občanov, da vplivajo na oblikovanje družbenih odločitev. Te pa Je, kot kaže, še vedno premalo. Zato je nujno temeljito in vsestransko raziskovati vzroke razkoraka med formalnim in dejanskim. Tudi to je nujna sestavina priprav na vo- litve m kongrese, in ne le priprav, temveč je to naša stalna naloga. Subjektivne sile morajo soustvarjati pogoje za nemoteno delovanje delegatskega sistema. To je naša osrednja naloga tudi v bodoče. TOMO MALINARIC Odločitev v lastno škodo Franc Vidic, delegat krajevne skupnosti Nevlje, je na zadnji seji občinske skupščine, ki Je bila 29. decembra, posredoval stališče krajanov, da naselji Nevlje in Vrhpolje nista mestni območji ki da se zato iz prve razvrstita v tretjo cono, za katero je višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča skoraj za polovico manjša kot v prvi coni, tako za stanovanjske prostore in garaže, kot tudi za poslovne prostore ter za nezazidano stavbno zemljišče. Tudi pretežni del pripomb iz javne razprave se je nanašal predvsem na opredelitev območij, za katera se predlaga uvedba nadomestila, kar pa Je izvršni svet vnesel v odlok. Nadomestilo od stanovanjskih površin z območja posamezne krajevne skupnosti se bo uporabljalo za financiranje njihovih lastnih programov, graditve omrežja komunalnih objektov m naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo. Tako bosta naselji Nevlje in Vrhpolje namesto 0,40 zbrali mesečno po 0,20 dinarjev za lev. m stanovanjskih površin. Zal, so zares predlagali sprejem odločitve v lastno škodo. T. M. Številna tekmovanja V lanskem lotu je podjetje ŽABJA slavilo 15-letnieo svojega obstoja. Poleg dobrih delovnih uspehov v teh letih nismo zanemarjali športne rekreacije, saj smo se v občinskem merilu udej-sfcrovaM v večini panog Bedno sodelujemo tudi na igrah gradbincev Slovenije, kjer smo dosegli že nekaj vidnih uspehov. Mednje Štejemo deseto mesto, ki ga je med osemdesettini ekipami zasedla fcegljaška ekipa. Največjo množičnost zasledimo pri kegljanju, Streljanju, košarki 1m rokometu. ŠD ŽABJA in družbenopolitične organizacije želijo, da oi se v letošnjem letu še vec članov kolektiva vključilo v Športno življenje, ker bomo tako povečali elan delovnega človeka. Rezultati tekmovanj ob 15-letnlcl podjetja: KEGLJANJE — EKIPNO: 1. KI Kamnik 2357, 2. Alprem Kamnik 2343, 3. Zarja Kamnik 2300, 4. Graditelj Kamnite 2292; KEGLJANJE — POSAMEZNO: 1. MABKOVIC Dragan KIK 432, 2. GOLOB Prano M Zarja 423, 3. BELE Majda Graditelj 414; STRELJANJE Z ZRAČNO PTJSKO — EKIPNO MOŠKI: 1. KI Kamnik 843 krogov, 2. Alprem Kamnik 776 krogov, 3. Zarja Kamnik 747 krogov; STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO — POSAMEZNO: 1. DROLC Milan JOK 181 krogov, 2. REPIC Marjan KIK 180 krogov, 3. B BELIH Tome Alprem 166 krogov. Velja omenita, da so vsi praouOTšSsnd dobiM na sklepni pri-ledlibvn v Domžalah lepe pokale in diplome. Frtanaraja je podelil predsednik športnega društva ZARJA Lado PODGORŠEK, ki se je obenem tudii zahvalil tekmovalcem za lepe športne boje, z željo, da bi se srečah tudlt v prihodnje. MILAN GBZINCIC Kamniško avto-moto društvo ima sedaj tudi »simulator« za učenje prvih ur praktične vožneje. Začetnikom ni več treba na cesto v fičku, sedejo v simulator in vozijo v njem kot ■v pravem avtomobilu. Prvenstva v rokometu Nove usmeritve v športu so prinesle spremembe tudi v organizacijsko shemo tekmovanj v rokometu. In sicer so področja v Sloveniji razdeljena na regije. Kamnik spada v ljubljansk regijo. Selekcije regij predstavljajo vrhunski tekmovalni šport in nastopajo v republiških ligah. Na področju regij pa so organizirana rekreacijska tekmovanja, katerih cilj je množičnost in cenenost. Novi tekmovalni sistem v rokometu je stopil v veljavo v mesecu juniju 1977. V Ljubljanski regiji je center za moški rokomet Slovan, za ženski rokomet pa Olimpija. Rokometni klub Kamnik ima v vrhunskem tekmovalnem športu dve selekciji: To je 4 moška selekcija (mladinci), ki nastopajo v re publiški ligi center, ter ženska selekcija (mladinke), ki nastopajo v republiški ligi center. Lestvica za mladince po končanem jeseniškem delu tekmovalne sezone 1977-78 je naslednja: 1. Jelovica 12, 2. Tržič 12, 3. Slovan 11, 4. Kamnik 7, 5. Inles 5, 6. Prule 5, 7. Kranj 3, 8. Olimpija 1. Mladinke pa so v jesenskem delu tekmovalne sezone 1977-78 dosegle naseldnje rezultate: Kamnik : Kočevje 16:12, Olimpija : Kamnik 10:5, Kamnik : Preddvor 9:8, Alples : Kamnik 11:9, Kamnik : Polje 14:12, Tržič : Kamnik 12:9, Kamnik : Ljubljana 9:5, Kranj : Kamnik 3:15. V okviru Ljubljanske regije pa je moška ekipa igrala v rekreacijskem tekmovanju z ekipami: Mokre, Donit, Bo-rac, Olimpija, Urška, Ljubljanska banka, Slovan — veterani. Rokometni klub Kamnik je na pobudo občinskega sindikalnega sveta organiziral v jeseni, novembra, sindikalno prvenstvo v rokometu. Turnirja so se udeležile naslednje ekipe: Zarja, Titan, Stol in Svilanit. Rezultati doseženi v medsebojnih obračunih: Stol : Titan 9:8, Zarja : Svilanit 9:12, Titan : Svilanit 3:15, Stol : Zarja 16:11, Titan : Zarja 8:15, Stol : Svilanit 12:10. Končni vrstni red: 1. Stol, 2. Svilanit, 3. Zarja, 4. Titan. Najboljši strelec je bil Zupin (Stol) s 14 goli, pred Novakom (Svilanit) s 13 goli. Na koncu prvenstva je tov. Sedušak predal zmagovalni ekipi tovarne Stol pokal v trajno last. Zima je tudi nas rokometaše preselila v telovadnico. Treningi mladincev so ob ponedeljkih od 20.—-22. ure, članov ob petkih od 20.—22. ure in mladink ob sobotah od 18.—20. ure. Ekipe se pripravljajo na odprto zimsko prvenstvo Slovenije, ki bo konca januarja 1978 v športnih dvo ranah na Kodeljevem ter v Tivoliju. Zal so kamniške telovadnice izredno majhne in so neprimerne za igranje rokometa, kajti dimenzije rokometnega igrišča po IHP predpisih so 40 x 20 m z varnostno cono ob vzdolžnih linijah 1 m, ter 2 m ob prečnih linijah, to je za golom. Rokometna klub Kamnik upa, da se bodo te dimenzije upoštevale ob gradnji objektov, ki so v načrtu v občini Kamnik. Jesenski del tekmovalne sezone 1. OBALA 11 8 2 1 32:9 ( + 23) 18 2. GORIŠKA U 8 1 2 40:20 (+20) 17 3. GOBENJSKA 10 7 0 3 16:12 ( + 4) 14 4. DOMZ. KAMNIK 11 6 1 4 32:16 ( + 17) 13 5. LJUBLJANA 11 6 0 5 25:16 ( + 9) 12 6. FBIMOBJE u 5 1 5 14:14 ( ) 11 7. KRAS 11 5 1 5 18:19 (- 1) 11 8. KOČEVJE 10 5 0 5 16:22 (— 7) 10 9. SLOVAN n 5 0 6 20:17 ( + 3) 10 10. ILIBIJA li 4 1 6 1/7:18 ( + 1) 9 11. B. KRAJINA u 1 1 9 3:32 (— 39) 3 12. NOTRANJSKA li 1 0 10 8:46 (- 38) 2 Neodiigrana tekma KOČEVJE : GORENJSKA A. P. Kamniški jamarji v Divaškl jami. Jamarji proslavljajo Leto 1977, ki je minilo v znamenju Titovih in partijskih jubilejev je Kamniku prineslo novo športno zvrst — jamarstvo. Jamarski klub Kamnik je pokazal, da se da tudi iz nič mnogo napraviti. Prvo leto po ustanovitvi so sledovi delovanja več kot očitni. Obiskali smo preko 50 jam v naši občini, ter imeli več ekskurzij tudi na matični kras. Redno vodimo tudi jamarski kataster ter zapisnik jamskih ogledov. Imeli smo dva naša člana na jamski šoli v Ljubljani, ki jo je organiziralo društvo za raziskovanje jam Slovenije. Na šoli so se te-čanjiki seznanili z jamarsko tehniko, merjenjem, fotografijo, itd. Svoje znanje so posredovali ostalim članom JKK. Za prihodnje leto načrtujemo samostojno organiziranje jamarske šole, če bo le zadostno število prijavljenih kandidatov. Planiramo pa tudi večdnevne raziskovalne PLANINSKI .KOTIČEK PRVI ZIMSKI VZPON PLEZALNE ŠOLE Delo plezalne šole se odvija v glavnem po načrtu. Zaradi kratkega dne ni možno trenirati na Starem gradu, zato se dodatni trening odvija kar na turah. Prva taka letošnja tura je bila že za novoletne praznike. 2. januarja so se udeleženci plezalne šole povzpeli na Ko-krško sedlo, kjer so prespali v zimski sobi. Naslednjega dne so odšli na Spodnje jame, kjer so imeili vaje iz varovanja v snegu in prestrezanja padca: prostovoljec je poletel po snežni strmini, njegov soplezaleč je pa moral padec zaustaviti s pravilnim varovanjem. To ni tako enostavno, je pa nujno, da plezalci to popolnoma obvladajo. Po uspešnih vajah so udeleženci plezalne šole FRANC HOLCAR, DRAGO MOČNIK, VIOLETAPO-TOCAR in STANE RESNIK opravili tudi svoj prvi zimski vzpon. Po smeri čez jame so se povzpeli na Grin-tovec. USPEŠNO PREDAVANJE Letošnjo sezono predavanj v Kamniku spremi j anih z barvnimi diapozitivi je začel inž. Peter ščetinin. 11. januarja je Imel nad Kavarno predavanje s privlačnim naslovom »Med nebom in zemljo«. V predavanju nas je ta znani slovenski alpinist in Himalajec popeljal med prepadne stene Eiger-ja, Pakleniee, italijanskih Dolomitov nato nas je pa seznanil še z za nas malo znanim in atraktivnim športom — letenjem z zmaji. V sproščenem pripovedovanju nam je orisal svoja doživetja in občutke tako med prepadi gora kakor tudi pod zmajevim krilom visoko na nebu in nam pokazal vrsto čudovitih diapozitivov. Prihodnje predavanje bo v prvi polovici februarja, predvidoma 15. Znani predavatelj, prof. Šime Letinič nas bo popeljal med stene Kor natskih otokov, bisera našega Jadrana. PLANINSKA ŠOLA Udeleženci letošnje planinske šole so imeli svoj telet 7. 1., pač po programu dela. Ker je bil v višjih predelih sneg, so odšli na Mengeško kočo, nato pa preko Dobenega na Rašico in za konec še na šmarno goro. Izlet je zelo uspel, udeležilo se ga je kar 45 udeležencev planinske šole. Večina jih je bila iz osnovne šole Stranje. V Kamniku smo namreč za enkrat prenehali s planinsko šolo, ker na osnovni šoli Toma Brejca zanjo ni bito pravega razumevanja. POHOD NA STOL Kakor vsako leto tako bo tudi letos organiziran pohod na Stol (2238 m) v spomin na borbo Prešernove brigade z Nemci na tem vrhu. Pohod bo v drugi polovici februarja, verjetno okoli 19. — točni datum bo objavljen tako v dnevnem časopisju, kakor tudi na plakatih. Tudi kamniški planinci se nameravajo udeležiti tega pohoda, zato vabimo vse, da se nam pridružijo. Za pohod je potrebna primerna zimska oprema in seveda ne- kaj kondicije. Točnejši podatki, kakor tudi prijave, so vsak torek v prostorih PD Kamnik od 19. do 20. ure. ZIMSKE SOBE V prejšnji številki Kamniškega občana smo prosili vse obiskovalce v zimskem času, da naj skrbno zapirajo vrata zimskih sob. Verjetno vsi ne berejo občana ali pa ne poznajo tistih osnovnih pravil, ki smo jih zadnjič napisali. Neznani obiskovalec zimske sobe na Kamniškem sedlu je namreč pustil vrata odprta in posledice so bile jasne: pol na soba snega. Še dobro, da je bila lopata samo do polovice zamedena, tako da se je dalo sneg odmetati in sobo spet kolikor toliko usposobiti. Da se to ne bi več dogajalo, prosimo vse obiskovalce zimskih sob, da skrbno zapirajo vrata. PLANINSKO DRUŠTVO VABI MED SVOJE VRSTE Človek je del narave in brez nje ne more obstajati. Toda sodobna civilizacija nas vedno bolj oddaljuje od nje. Zato je nujno, da ne zanemarjamo sveta, iz katerega pravzaprav izhajamo. In kje lahko še bolje spoznamo prvobitno naravo kot pa v gorah? Zato vabimo vse, da se nam pridružijo, ali na turah in izletih, ki jih organizira eden od odsekov planinskega društva — propagandni ali mladinski ali alpinistični, ali pa kar na planinskih poteh. Planinstvo je namreč najprimernejši in tudi najcenejši način rekreacije, ki je prikladen za vse od rane mladosti do pozne starosti. Vsak si namreč sam izbira ture, ki so mu primerne glede na kondicijo, opremo, razpoložljivi čas itd ... Zato vas vabimo, da se vpišete v planinsko društvo. Pisarna planinskega društva je v Tomšičevi .ulici 1 in je odprta ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure dopoldne in ob sredah od 14. do 17. ure. Takrat se lahko vpišete in tudi plačate članarino, ki je za pionirje 5, za mladince 15 in za odrasle 50 dinarjev. Zato pa imajo vsi člani, ki so plačali članarino 40 odstotkov popusta pri nočninah v planinskih kočah. akcije: na male Pode, Kal-ce, k Vodotočnikom nad Korošico. Konec leta 1977 smo povabili doktorja Franceta Habeta iz Postojne. Z veseljem se je odzval vabilu in nam s preprostimi besedami približal LEPOTE KRASA. Tov. Habe je bil dolgoletni sodelavec na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni. Prikazal nam je okrog 200 barvnih diapozitivov iz našega matičnega krasa. Posebej je poudaril grdo obnašanje ljudi do kapniških umetnin. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in udeleženci so bili zelo navdušeni. Prihodnje predavanje bo v februarju 1978 in bo ravno tako na GRM. Predavali bomo člani sami z izborom najboljših diapozitivov, ki smo jih sami posneli v Jamah. Ponovno vabimo vse ljubitelje jamarstva na sestanke kluba vsako sredo ob 19. uri v GRM Kamnik. Prva tura p!ezafne šole v zimskih razmerah Med prazniki ob 29. novembru je že tradicionalen običaj, da peljemo udeležence vsakoletne plezalne šole prvič v gore v pravih zimskih razmerah. Tako je bilo tudi letos. Ker je bilo vreme spočetka precej neugodno, smo se odločili namesto na Korošico raje na Kamniško sedlo. Tam so izkušeni alpinisti pokazali in naučiii novince osnove uporabe cepina, derez, hoje s smučarskimi palicami, TOrovanje z vrvjo in ostalih veščin, ki so nujno potrebne za obiskovanje gora v zimskih razme rah. Oboroženi s tem znanjem se bodo mladi lahko varneje podali na naslednje ture, seveda še vedno pod skrbnim vodstvom gorskih vodnikov, članov GRS ali alpinistični inštruktorji, radi bodo tako utrdili pridobljeno znanje. KAMNIŠKI KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - Klavni ta odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CGP Delo v Ljubljani