Stran 107.
Kmetijstvo.
Ponarejanje živil.
Zdaj, ko se na Slovenskem dosti o konsumskih šta-cunah govori, bo umestno, da našim bralcem podamo sliko onega kmetijskega obrta na veleposestvih v onih gospodarsko in drugače naprednih deželah, ki svoje poljske pridelke za trg predelajo.
Krompir, žito in druge pridelke prevažati, to stane dosti že vsled vožnje. Torej se na veleposestvu ustvari fabrika in po tej fabriki se potem ravna kmetovanje veleposestva. Surovi materijal se kar le mogoče izkoristi. Kar bi bil odpadek in bi se kot tak dal kot klajo za živino porabiti, mora še služiti v pripravo raznih surogatov.
Malni morajo zmleti več moke, kakor navadni malni. Veliki kemik Liebig je malnarje naučil, da spravijo vse redilne snovi iz žita. 90 % moke in le 10 °/0 otrob je vodilo pri dobrih modernih malnih.
Zdaj delajo dobro olje iz semena drevesne volne, ki se je prej stran vrglo. Leta 1886 se ga je naredilo 8000 ton, leta 1897 pa že 30.000 ton in to samo na Nemškem. To olje se rabi pri napravi umetnega surovega masla, imenovanega margarina. Ta obstoji iz govejega loja, nekaj mleka in cenenega olja, posebno dre-vesnovolnenega. Na Nemškem so te fabrike nastale leta 1872, zdaj jih je že šestdeset. Na Angleškem se je uvažalo leta 1886 l1/* milijona stotov pravega surovega masla, margarine pa 870.000 stotov; leta 1892: 2Va milijona pravega surovega masla, margarine pa l1/* milijona stotov.
Tako se pa tudi umetno napravljeni sir širi. Ni vse pravi sir, kar se dobi kupiti. Je dosti loja in slabega olja in le malo mleka v njem.
Pivo ima čim dalje manj hmelja in ječmena v sebi. Množine piva, ki se na leto popijejo, so vedno večje, pridelki hmelja in ječmena pa ne rastejo v tem razmerju.
Na Nemškem se je popilo 1872. leta 33 milijonov hektolitrov, leta 1895 že 60Vi milijonov hektolitrov piva. Na Angleškem 1873. leta 351/« milijonov hektolitrov, 1891. leta 52 Vi milijonov hektolitrov piva. V Avstriji 1870. leta 9 milijonov, 1890. leta 13V* milijonov hektolitrov. Najmanj v Kusiji: namreč 1866. leta 2 milijona hektolitrov, 1890. leta 81/* milijonov hektolitrov.
Hmelja se pridela v Evropi okolo 50 tisoč ton. Ta množina ostaja več let, uvoz hmelja pa tudi. Na Nemškem je prišlo na jedno tono hmelja 1884. leta 2260 hektolitrov piva, leta 1896. na isto množino hmelja 3324 hektolitrov.  Torej si pivovarji  pomagajo s surogati za hmelj.
Pri vinu se ravno tako. Vino ne zraste za sod ali steklenice že goden nego mora po kletarstvu še dobiti svojo obliko  za  trgovino.  Ali  danes se vino  dela  tudi
umetno in ta naprava je celo vedo izgojila. Iz slabšega grozdja dela ta vinska veda navidezno naravno vino in to boljše kvalitete. Ali to bi še bilo dobro.
V lupinah grozdne jagode so gobice, glivice, ki vrenje, kuhanje mošta pouzročijo. Te gobe so različne po legi vinogradov, tako da vinogradniki dobro vedo, da bo goba iz kake slavne vinske gore dala okus, ali vsaj značaj vina dotične gore, če se ista rabi pri vrenju druge vinske gore. Te gobice, glivice se dajo kakor rastline izgojati. To imenujejo Nemci „Hefereinzuchta. Ljudje pravijo, da se s takimi glivicami, ki se dajo v kako sladkorno tekočino, napravi lahko vinu podobna pijača in če se hoče tudi z ukusom Jeruzalemca. Tako daleč ti vinski profesorji še niso, da bi popolno zadeli v ponarejenem vinu ukus pristnega vina, vsaj za dobre poznavatelje vina ne, ali precej daleč so že prišli. Izkušnje učijo, da je tekom 40 let jedno prav dobro vinsko leto, pa le tri dobre, tri srednje, tri kisle.
Vina slabših let ti vinski profesorji s svojo umetnostjo prav dobro napravijo. Ali oni učijo tudi delati iz tropin in iz rozin vino. S stroški 5 gld. se lahko tega vina 100 litrov dobro okusnega napravi.
Vinogradstvo je dostikrat stavljenje v loterijo. Če bi se le pristno vino pilo, bi ga ljudje malo dobili. Namreč zdaj, ko je toliko ljudij in so vinogradi skoraj po vsej Evropi filokseri trpeli. Na Nemškem se je izdelalo umetnega vina iz posušenega grozdja (rozike) leta 1880. 2Vj milijonov hektolitrov, 1890. leta 41/* milijona. Iz treberjev 1880. leta 2 milijona, 1890. leta 1 milijon 900 tisoč hektolitrov. Na Nemškem se je leta 1886. 13 milijonov kil rozin uvozilo, leta 1895. že okolo 33 milijonov kil. Največ teh se je porabilo za napravo vina.
Zdaj so začeli tudi v Ameriki in v Avstraliji trte saditi in te tam dobro rodijo. To bo morebiti umetna vina malo nazaj postavilo.
Tako je tedaj lahko umevno, da se v naših konsumskih gostilnah ceno „vinoa toči. Ali kakor zamore le Bog sam in tisti, ki jih je delal barne in druge klobase z veseljem jesti, ker ta dva vesta, kaj je v njih, tako tudi pri pitju vina.