Leto XLVI, št. 484, 31. avgust 2020 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 28. septembra. Gradivo bomo zbirali do 14. septembra. Glasba z vrha Slovenije Godba Dobrova - Polhov Gradec se je poleti podala na Triglav. Za veliko naših bralcev so bile letošnje počitnice drugačne kot prejšnje, saj se je marsikdo odrekel hrvaški obali. Slovenska letovišča so bila zato polna kot še nikoli. Nič manj niso bile dobro obiskane naše gore. Tja, na najvišji vrh, se je v začetku avgusta odpravila tudi Godba Dobrova - Polhov Gradec. Seveda brez prijateljev in poslušalcev, beri »nosačev« godbenih inšturmentov, ni šlo. Družno so jo mahnili do Kredarice in naslednje jutro zarana še k Aljaževemu stolpu. Kdo ve, če je bila godba v inštrumentalni zasedbi prva na slovenskem vrhu, zagotovo pa edina s tubo in su-zafonom brez kakršnekoli pomoči helikopterja. Borovnica Podelili občinsko priznanje Prejel ga je Andrej Verbič. Borovnica že nekaj let praznuje občinski praznik 27. julija. Tedaj se spominjajo leta 1857, ko je v kraj prisopihala parna lokomotiva. Vsako leto ga tradicionalno proslavijo s proslavo in slavnostno podelitvijo občinskih priznanj. Letos zaradi aktualnega stanja slovesnosti ni bilo, je pa župan Bojan Čebela kljub temu podelil priznanje Andreju Verbiču, dolgoletni gonilni sili fo-klornega dogajanja v kraju. --> H Log-Dragomer Zelena luč Lekarna in ambulanta prejeli uporabno dovoljenje V novi upravni center se bosta že to jesen preselili ambulanta splošne medicine in Lekarna Ljubljana. Več na log-dragomerških straneh. --> K Horjul, Vrhnika Lesno Brdo z novimi zvonovi Znova žlahtno zvonjenje bronastih zvonov Na horjulskih straneh si lahko preberete in ogledate fotoreportažo, kako so novi zvonovi iz Žalca pripotovali na Lesno Brdo ter kako slovesno so jih vaščani sprejeli medse. Organizacijski odbor že sedaj prijazno vabi na blagoslov zvonov v nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri k cerkvi Marije Vnebovzete na Lesno Brdo. Dogodek bo potekal na prostem. Vabljeni! ra Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika ^ Vpis vnogometno ^ šolo Dren Vrhnika Za vse, ki želite igrati nogomet, od 4. leta starosti dalje ////^ ...... TRENINGI - TEKME IGRA - ZABAVA Pridruži se nam! kontakti Jesen Prihaja jesen in z njo negotovost, povezana z razsežnostjo epidemije s koronavirusom. Kako bo vplival na potek vsakdanjega življenja, v tem trenutku ni jasno. V začetku poletja je bila epidemiološka slika, recimo temu, optimistična. Zato ne preseneča, da so nekatere prireditve, seveda v omejenem obsegu, vendarle potekale. Na Vrhniki so na primer zaradi koronavirusa odpadli Argonavtski dnevi, se je pa zato organizator odločil za drobne prireditve, ki so v poletnih mesecih potekale pod skupnim imenom Poletje na Vrhniki. Občani so bili tako vendarle deležnih kulturnih, družabnih in športnih prireditev, seveda še vedno ne v obsegu, kot bi bile v normalnih razmerah. Zato tokratna številka Našega časopisa ni tako suhoparna z dogodki, kot je bila katera od njenih predhodnic. Vprašanje pa je, kako bo v prihodnje. A saj veste, če bil bi vedež, ne bil bi revež. Upajmo na najbolje, mi pa se bomo potrudili, da bomo izšli oziroma vas o dogodkih obveščali preko spleta (mojaobcina.si) ali Našega časopisa. Mimogrede, izdali smo tudiprilo-go Konec, ki je priložena tej številki, nekateri pa ste jo prejeli že kak dan prej. Tudi iz nje je razvidno, da je bilo šolsko leto 2019/20 posebno - seveda zaradi covi-da-19. Ostanite zdravi. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa » O info@nkdren-vrhnika.si Q 051 211 333 0 www.nkdren-vrhnika.si Cankarjeva misel: Utopije pa imajo že od nekdaj to čudno lastnost, da se po navadi uresničijo. - . ■ JE *■ * Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani NOS Občina Vrhnika 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Susnikova 3a, za bivšo mlekarno Vrhntka ■ nekdanja trgovina IUV wvAvlufiinjeptu5-5i vrhnikafjftkuhiriieplLis.si GSM: 05].'368-?l0 Več kot samo trgovina z AVTODELI V TkC IZPOSOJA ELEKTRIČNIH KOLES DNEVNI NAJEM 7-DNEVNI NAJEM 3-DNEVNI NAJEM TEL.: 051617590 E-mail: info@bmc.si ^//ttno rs t IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE PO VRHNIKI Prijavite se na izobraževanje za lokalnega turističnega vodnika (območje občine Vrhnika). Pogoji za pristop k tečaju: - potrdilo o dokončani vsaj 5. stopnji izobrazbe, Zaželeno je potrdilo o znanju ang/nem/ita jezika. Prijave bomo sprejemali do 1. 10. 2020. Kotizacija je 80,00 €. Prijave in informacije na: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. 051 661 063, tic@zavod-cankar.si. Prijava naj vsebuje vaše podatke (ime/priimek/naslov/tel. št./izobrazba /znanje tujih jezikov). VisitVrhnika.si yf NflS Občina Vrhnika 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ~ .■ TAKOJ Prve novice Zaposlimo samostojnega mizarja! Informacije na telefonsko številko: 031-581-890. Da bi se izognili razkopani Tržaški, so se odločili za uvlek cevi. Občina Vrhnika se je sredi avgusta lotila prenove glavnega kanalizacijskega cevovoda pod asfaltom Tržaške ceste. Ker gre za osrednjo prometno žilo skozi Cankarjevo mesto, je bila sanacija že od samega začetka v senci iskanja alternativ. Glavni cevovod je bil namreč dotrajan, zato so se komunalne vode izcejale skozi cev v tla. Ker bi celovita prenova za dolgo ohromila glavno prometno žilo skozi mesto, se je občina odločila za alternativo, ki najmanj vpliva na prometno dogajanje: uvlek nove cevi v obstoječo komunalno cev. Občina finančno podpira cepljenje proti klopnemu meningoencefalitusu Občina Borovnica je pri rebalansu proračuna letos zagotovila 2.000 evrov za zagotovitev plačila stroškov cepljenja proti KME za občane. Predvidoma bodo sredstva v tem obsegu za ta namen v občinskem proračunu zagotovljena tudi v prihodnjih letih. Občina bo, do porabe namenskih proračunskih sredstev, vsakemu občanu subvencionirala cepljenje v višini 10 evrov. Način uveljavljanja subvencije in lokacije cepljenja proti KME bomo objavili v obvestilih na spletni strani občine v začetku septembra letos. 6 --> @ Odkritje Riharjeve spominske plošče V nedeljo, 16. avgusta 2020, je pred skladateljevo rojstno hišo na Pristavi pri Polhovem Gradcu potekala slovesnost ob odkritju spominske plošče, posvečene velikemu Pograjcu Gregorju Riharju. Pri obnovi fasade hiše na Pristavi, v kateri se je pred nekaj manj kot 225 leti rodil slavni slovenski »pevoskladnik« Gregor Rihar, se je pokazalo, da je Riharjeva stara spominska plošča že zelo dotrajana in potrebna obnove. Kulturno društvo Gregor Rihar, ki z različnimi kulturnimi dejavnostmi bogati kulturno življenje v Polhovem Gradcu, se je tako odločilo, da obnovi tablo in očistiti bronasto Riharjevo glavo. Poskrbeli so za kopijo napisa na novi plošči, kipar Edo Dolinar, avtor Riharjeve glave, pa je kip prijazno očistil. & Dejavni tudi poleti Poslovilna vežica na Vrzdencu pod cerkvijo svetega Kancijana že kaže svojo končno zunanjo podobo z urejeno okolico in zaščitno ograjo. Župan načrtuje, da bodo do konca avgusta dobili uporabno dovoljenje in bo sredi septembra ali najpozneje konec septembra sledilo slavnostno odprtje objekta, ki so si ga vaščani Vrzdenca želeli dolga leta. Sredi avgusta je župan podpisal tudi pogodbo z izvajalcem, ki bo podrl staro čistilno napravo v Podolnici in zgradil novo, ki bo služila svojemu namenu. Več o aktivnostih Občine Horjul si preberite na horjulskih straneh. - Dela za kanalizacijo potekajo na treh lokacijah Potem, ko se je konec junija s polaganjem temeljnega kamna uradno začel zgodovinski projekt gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v Občini Log - Dragomer, so delavci izbranega konzorcija začeli z gradnjo na treh lokacijah. V Jordanovem kotu in v Dragomerju so zgradili okoli 1700 metrov kanalizacijskih vodov. Po načrtu poteka tudi delo pri čistilni napravi, kjer končujejo gradnjo nasipa. Daljšo reportažo z gradbišč si lahko preberete na straneh Občine Log - Dragomer. » Ç4\ flMt PeiMura na domu m£ PEOl-DONi* Milena Milovrhs,p. • OSI 454 426 PEDfKURA NA DOMU Medicinska sestra vam 5 k a kovno Izvede pedikuro na dom j. » Klasična pedikuta ■ Qgkiba glivičnega in voščenega nohta ■ Sanacija o!i!-.:.?i.. a Ir kt fh oi.es ■ Oî krba tiii i .in? t.,. t ■■ r - ; i ;■ stop ala - Svetovanje pH neqJ nO*j Everesting' Roka Lebna iz Horjula N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Življenje teče dalje Čas dopustov se je iztekel. Čas, ki je bil za razliko od prejšnjih let, nekoliko drugačen. Brezskrbnih potovanj ni bilo. Omejeno nam je bilo gibanje. Odpovedani so bili poletni festivali. Na drugi strani teh ukrepov nam je bilo ponovno dovoljeno druženje, prireditve v manjših skupinah ter podarjeni so nam bili počitniški boni. Ostale so le maske. Spremembe, ki so temeljito posegle v naše navade. In kot pravi pregovor - »Navada je železna srajca« - smo jih težko sprejeli. Izjema so boni, o čemer tudi sicer govori drug pregovor »Podarjenemu konju se ne gleda v zobe«. Korona, koronavirus, covid 19 ali enostavno virus nas je postavil pred zid, ko se moramo odločiti ali se bomo trmasto postavili nasproti sistemu ali pa se bomo prilagodili in spremenili tisto, kar je v naši moči. Glede na to, da je covid-19 ustavil cel svet, je to težava celega sveta in ne samo naše države ali občine. Pojavilo se je na tisoče teorij. Vseh možnih kombinacij, da je med njimi zagotovo tudi prava in slaven bo tisti, ki jo je zadel. Ali bomo tudi mi izgubljali energijo o iskanju teorij zarot ali bomo svoje nezadovoljstvo in jezo stresali na domače in nehali delovati ali se bomo raje prilagodili in poiskali drugačno pot. V krogu družine tako, da bomo izkoristili bone za spoznavanje naše Slovenije, ki je resnično lepa in bogata. V krogu občine pa tako, da družbeno življenje ne bo ugasnilo, temveč se bo samo spremenilo. Odpovedali smo naprimer velike tradicionalne prireditve in festivale v me- secu juniju. Kot protiutež pa organizirali množico manjših prireditev v mesecu juliju in avgustu. Reorganizirali smo počitniško varstvo otrok in ga prilagodili zahtevam NIJZ. Organizacijske spremembe, ki so bile z izjemo začetnih napak, dobro sprejete in za katere občani upajo, da bodo tudi ostale. Seveda poleg tistih tradicionalnih, ki jih letos ni bilo. Če je korona dobro premešala naše družbeno življenje, se korona, razen pri časovnem zamiku, ni poznala pri izvedbi načrtovanih občinskih investicij. V poletnih mesecih smo začeli z rekonstrukcijo ceste na Drenovem Griču, s sanacijo kanalizacije na Vrhniki, izbrali izvajalca za gradnjo ceste v Podlipi, uvedli v delo izvajalca za vodohram na Stari Vrhniki. Po vaseh izvajamo asfaltiranje občinskih cest, urejamo kolesarske poti... in pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za investicije v jesenskem delu leta. Lahko bi vse ustavili, ker ne vemo, kaj bo drugo leto. Ali bo nov virus in nova gospodarska kriza? Lahko bi iz previdnosti varčevali in čakali na prihodnost. Vendar to ni rešitev. Lokalne skupnosti smo sicer majhni koščki v kolesju države, vendar še kako pomembni. Če se ustavimo mi sami in če ustavimo delo na lokalnem nivoju, se bo resnično ustavil cel svet in ne samo umiril. Daniel Cukjati, župan Še letos po novem asfaltu na Drenovem Griču Dotrajano cestišče na Drenovem Griču že več let kliče po obnovi in gradnji pločnika. Občina Vrhnika je zato projekt uvrstila v letošnji proračun. »Obnovili bomo cestišče od nekdanje gostilne Kavčič do Mercatorja, v dolžini približno 225 metrov. Krajevna skupnost si sicer želi, da bi uredili cesto še naprej, do gasilskega doma, kar pa bo mogoče, če bodo sredstva to dopuščala,« je pojasnil župan Daniel Cukjati. Cestišče bo med nekdanjo gostilno in trgovino po levi strani (gledano prti Lesnemu Brdu) pridobilo tudi pločnik. Župan dodaja, da je pogodba z izvajalcem del CPK podpisana in da morajo v roku 90 dni od uvedbe v delo z deli tudi končati: »Znesek gradbene pogodbe znaša približno 197 tisoč evrov, nadzor pa bo vršil domačin Aleš Vojska, s. p.« V času gradnje bo cesta polno zaprta, obvoz bo urejen. Gašper Tominc Pod Hruševco bo zrasel kolesarski park Za kaj pravzaprav gre, smo nič drugega kot zelo razgibana manjših površinah. Poleg same povprašali kar direktorja ZIC kolesarska steza iz kombinacije steze, ki jo bodo, verjamem, Vrhnika Boštjana Koprivca. grbin in zavojev. Razgibanost zelo hitro vzeli za svojo kole- »Zgradili bomo pumptrack, poligona omogoča zabavno, a sarji, rolkarji in drugi na kole- kot ga imenujejo mladi, kar ni varno športno izkušnjo tudi na scih, bomo namestili še urbano Občina in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika bosta v neposredni bližini trgovine Mavrica (soseska Vrtnarija) zgradila kolesarski park. kolesarsko opremo, kot so stojala za kolesa, klopi in koše. Postavili bomo zunanji fitnes, kjer bo nekaj naprav prilagojenih invalidom oz. paraplegikom in ozelenili okolico z drevesi.« Sogovornik je dodal, da bo uporaba steze brezplačna. »S tovrstno infrastrukturo poskušamo spodbuditi prebivalce ali naključne obiskovalce k športni aktivnosti in fitnes vadbi, h krepitvi socialnih stikov, pa tudi k izboljšanju spretnosti kolesarjev.« Zavod oziroma občina sta za projekt pridobila 90 tisoč nepovratnih sredstev iz sklada LAS Barje z zaledjem, 50 tisoč evrov pa bo vložek občine. Glede na časovni načrt, naj bi bila fitnes in kolesarska steza zgrajena konec letošnjega leta oziroma v prvi polovici prihodnjega. Gašper Tominc Številka: 3505-6/2020 (5-08) Datum: 17. 8. 2020 Na podlagi 124. oz. 125. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO predloga sprememb in dopolnitev Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste pod Hruševco 1. PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA Predmet sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: SD LN) je dopolnitev določil, na način, da je na zemljiščih severno od Ceste pod Hruševco, v enoti urejanja prostora VR_1324, dopustna gradnja stanovanjskih objektov po pogojih Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. Postopek SD LN se izvaja na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) kot kratek postopek iz razloga odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu prostorskega akta ter odpravo pomanjkljivosti glede njegove oblike. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 8. 9. do vključno 23. 9. 2020. Predlog SD LN je v tem času na vpogled: • v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika, • v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika, • na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si, zavihek: Prostorski akti v pripravi. 3. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na predlog SD LN. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: prostor.obcina@vrhnika.si. ŽUPAN Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 119. in 112. člena Zakona o urejanju prostora -ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila Občinskega podrobnega prostorskega načrta za zadrževalnik na Beli 1. PREDMET OPPN Predmet OPPN je gradnja zadrževalnika na Beli, ki bo zagotavljal poplavno varnost zahodnega dela naselja Vrhnika. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 8. 9. do vključno 8. 10. 2020. Dopolnjen osnutek OPPN in okoljsko poročilo bosta v tem času na vpogled: • v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika, • v prostorih KS Vrhnika - Vas, Tržaška cesta 11, Vrhnika, • na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si, zavihek: Prostorski akti v pripravi. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava bo potekala v ponedeljek, 28. 9. 2020, ob 17. uri v Cankarjevem domu, Tržaška cesta 25, Vrhnika. Na podlagi Odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 92/20, 96/20) je potrebna predhodna prijava udeležbe na javni obravnavi do 27. 9. 2020 na e-naslov prostor.obcina@vrhnika.si ali telefon (01) 755 54 39. Prijava mora vsebovati ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in kontaktno telefonsko številko. V primeru večjega števila prijavljenih udeležencev (več kot 50) bo organizirana dodatna javna obravnava dne 1. 10. 2020, ob 17. uri v Cankarjevem domu, Tržaška cesta 25, Vrhnika. 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPPN in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: prostor.obcina@vrhnika.si. ŽUPAN Občine Vrhnika, Daniel Cukjati, l.r. KS Vrhnika-Vas vabi svoje krajane, da se udeležijo omenjene javne obravnave o zadrževalniku! N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - OR-ZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 101/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 -ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2020 (Naš časopis, št. 477/2019) , Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja SPREMEMBE JAVNEGA RAZPISA ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE STAVB KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI VRHNIKA V LETU 2020 V javnem razpisu za izbor predlogov za sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine v občini Vrhnika v letu 2020, objavljenem v Našem časopisu, številka 479, dne 24. 2. 2020, se spremeni četrta alineja 3.1 točke razpisa, tako, da se glasi: - so ali bodo izvajali projekt obnove v letih 2019 ali 2020 ali so se prijavili na Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine v občini Vrhnika v letu 2018 oz. 2019, vendar še niso prejeli sredstev. Spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Vsa ostala določila javnega razpisa ostajajo nespremenjena. Številka: 410-26/2020 (3-01) Datum: 11. 8. 2020 Župan Daniel Cukjati Prenova kanalizacije V izogib razkopani Tržaški so se odločili za uvlek cevi Občina se je sredi avgusta lotila prenove glavnega kanalizacijskega cevovoda pod asfaltom Tržaške ceste. Ker gre za osrednjo prometno žilo skozi Cankarjevo mesto, je bila sanacija že od samega začetka v senci iskanja alternativ. »Glavni cevovod je dotrajan, zato prihaja do izce- janja komunalnih vod skozi cev v tla. Ta problem je obstajal že dolgo časa, a ne moremo si kar v nedogled zatiskati oči. Iskali smo rešitve kako bi izvedli prenovo ne da bi bilo potrebno prekopati glavno cesto, Tržaško. Lahko si predstavljate kaj bi to pomenilo za promet skozi Vrhniko in na koncu tudi za razpoloženje Vrhničanov. Zato smo se odločili za alternativno tehniko, da v samo kanalizacijsko cev uvlečemo novo cev,« je pojasnil župan Daniel Cukjati. Pri tako imenovani sanaciji »relininig« ali »cev v cevi« gre za poseben vložek iz dvojne in brezšivne polietilenske tkanine, prepojeno s polimerno smolo, ki se ga vstavi v poškodovani cevovod. Na začetku še ohlapno tkanino se na obeh koncih zatesni, nato pa se jo s pomočjo vpihovanja tople pare razširi do sten obstoječe cevi, nakar tako tudi obstane. Celoten proces je računalniško nadzorovan in upravljan preko komandne plošče v mobilni enoti, iz katere so razvidni vsi parametri. Izvajalec del se je najprej lotil odseka med Cesto 6. maja in Vrtca Komarček, sledijo odseki proti središču Vrhnike. »Sanacije je zelo odvisna od vremenskega vpliva. V kolikor bodo vremenske razmere ugo-dne-brez padavin, bodo dela fizično končana v treh tednih. V nasprotnem primeru bo sanacija potekala dlje časa,« je sredi avgusta povedal župan. V prvi fazi bo stekla sanacija cevi samo do odcepa k Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. V naslednjih letih je predvidena izvedba sanacije še na preostalem delu glavnega cevovoda kanalizacije. »Lahko se izkaže, da bo potrebno zaradi dotrajanega kanala mestoma izbrati tudi drugačen postopek sanacije,« pravi župan. Dela izvaja Gradnje Polak iz Šentjurja, za kar bo občina morala odšteti skoraj 240 tisoč evro brez DDV. Gašper Tominc Na Stari Vrhniki bodo gradili vodohran Stara Vrhnika se že dalj časa sooča s težavami na področju vodooskrbe, zato se bo občina lotila gradnje vodohrana. »Razlog je zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo ter zagotavljanje požarne varnosti Potrjene operacije tretjega odpiranja tretjega javnega poziva LAS Barje z zaledjem Postopek ocenjevanja vlog, ki so prispele na tretje odpiranje tretjega javnega poziva LAS Barje z zaledjem, je zaključen. Na razpis je prispelo deset (10) vlog, in sicer šest (6) za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in štiri (4) za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Administrativno popolnih je bilo devet ( 9) vlog, ki jih je ocenjevalna komisija ocenila še na podlagi meril, določenih v javnem pozivu. Na podlagi razpoložljivih sredstev za sofinanciranje pa je bilo potrjenih osem (8) operacij, ki jih je potrdila tudi Skupščina LAS Barje z zaledjem je na svoji 7. redni seji LAS Barja z zaledjem, ki je potekala 7. julija 2020. Potrjene operacije prijavljene na Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) 1. Vlagatelj: Občina Dobrova -Polhov Gradec Naziv operacije: Polhkovo razgledišče Vrednost operacije skupaj z DDV: 221.388,63 EUR 2. Vlagatelj: Krajevna skupnost Rakitna, Rakitna 66, 1352 Preserje Naziv operacije: Igrišče pri jezeru Vrednost operacije skupaj z DDV: 31.640,54 EUR 3. Vlagatelj: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul Naziv operacije: Obnova kapelice sv. Jožefa v Horjulu Vrednost operacije skupaj z DDV: 34.836,01 EUR Potrjene operacije, prijavljene na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) 1. Vlagatelj: Cene Štupar -CILJ, Šmartinska cesta 134a, 1000 Ljubljana Naziv operacije: Medgenera-cijski mozaik Barje Vrednost operacije skupaj z DDV: 30.956,36 EUR 2. Vlagatelj: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1358 Log pri Brezovici Naziv operacije: Podaj roko Vrednost operacije skupaj z DDV: 214.845,12 EUR 3. Vlagatelj: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica Naziv operacije: Tematski park in spominska pot borovniškega viadukta Vrednost operacije skupaj z DDV: 90.501,87 EUR 4. Vlagatelj: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika Naziv operacije: Šport za vse generacije Vrednost operacije skupaj z DDV: 144.824,83 EUR 5. Vlagatelj: Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica Naziv operacije: Ureditev tu-ristično-informativne točke na sv. Lovrencu Vrednost operacije skupaj z DDV: 39.631,35 EUR Potrjene operacije je LAS Barje z zaledjem posredoval na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AR-SKTRP) oz. na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bosta operacije dokončno odobrila z izdajo odločbe (ARSKTRP) oz. pogodbo (MGRT). Po potrditvi operacij je ostalo še nekaj sredstev, in sicer 217.959,37 EUR na skladu EK-SRP in 4.943,81 EUR na skladu ESRR. Skupščina LAS Barje z zaledjem je sprejela sklep, da se novega odpiranja vlog ne izvede, temveč se pripravi projekte LAS. Za druge informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali pošljete e-naslov na info@ lasbarje.si. objektov na območju Stare Vrhnike. Kapaciteta vodohrana bo znašala 150 m3. Na razpisu je bilo izbrano podjetje Hidrotehnik,« je povedal župan Daniel Cukjati. Vrednost del je ocenjena na 191 tisoč evrov. Dela morajo biti končana do prvega decembra letos. Kot so dejali na občini, se komunalni prispevek zaradi tega ne bo skoraj nič povečal. (gt) N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Bodimo previdni -ŠOLARJI NA CESTI! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se začetek pouka. Od torka, 1. septembra 2020, bodo z nami na cesti tudi naši najmlajši. Bodite pozorni na cesti, še posebno v okolici šol in vrtcev. Prilagodite hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avtomobilske sedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči policije in mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Na prve šolske dni pa bodo opozarjali tudi cestni transparenti in cestni triopani. Bodite strpni in previdni. ŽIVLJENJE JE NEPRECENLJIVO - SPOŠTUJMO GA. Varno vožnjo! Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika Obvestilo Volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije obvešča, da bodo šeste volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki so bile sprva načrtovane za mesec maj letos in zaradi razglašene epidemije COVID-19 niso bile izvedene, potekale v jeseni. Volitve v organe KGZS potekajo v dveh volilnih skupinah (v skupini fizičnih oseb in v skupini pravnih oseb), in sicer v trinajstih volilnih enotah, ki so hkrati tudi območne enote KGZS (Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Kočevje, Postojna, Novo mesto, Brežice, Celje, Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec in Murska Sobota). Glasovanje v prvi volilni skupini - fizične osebe poteka po sistemu volitev v Državni zbor RS, kar pomeni, da bodo člani KGZS z volilno pravico v nedeljo, 4. oktobra 2020, od 7. do 19. ure lahko oddali svoj glas na približno 260 voliščih po vsej Sloveniji. V skupini pravnih oseb se voli po t.i. elektronskem sistemu in vsaka članica KGZS - pravna oseba lahko določi svojega predstavnika, ki bo v njenem imenu v petek, 30. septembra 2020, oddal svoj glas na enem od trinajstih volišč. Podrobnejša pojasnila najdete na spletni strani www.kgzs.si Občina povezuje zadnje odseke sprehajalne poti V začetku avgusta so delavci asfaltirali parkirišče in sprehajalno pot za bloki Zlatica. Občina Vrhnika tako vzpostavlja in ureja sprehajalno pot po nekdanji železniški trasi z Vrhnike proti Logu. Tudi letos širitev ceste v Podlipi Občina Vrhnika se bo lotila nadaljnje obnove ceste v Podlipo, s katero je začela pred leti. Letos jo čaka 500-metrski odsek skozi spodnji del vasi, in sicer od igrišča naprej proti središču naselja. »Ocenjena vrednost letošnjih del je 420 tisoč evrov. Izvajalca še iščemo. Ko bo izbran in uveden v delu, mora z deli zaključiti v roku 120 dni oziroma štirih mesecev. Vas bo tako dobila prepotreben pločnik, hkrati bo tudi cestišče nekoliko širše. Uredila se bo tudi javna razsvetljava,« je pojasnil župan Daniel Cukjati. Preostanek poti skozi Podli-po je predviden v prihodnjem letu. (gt) Naj spomnimo, da pot poteka od središča mesta mimo Slomškove šole, pri Mavrici preči občinsko cesto in se nadaljuje za bloki na Vrtnariji. Že pred časom je občina na krajšem odseku na tem območju položila asfalt, te dni pa delavci zaključujejo še drugi del pro- jekta. Namreč: zadaj za bloki na Zlatici je sprehajalna pot »zašla« na tamkajšnje parkirišče, kjer je obstajala resna nevarnost, da bi nastala nesreča. »Zato smo se odločili, da je potrebno območje jasno ločiti. Postavili smo robnike, asfaltirali sprehajalno pot in osvetlili površino ter tako jasno opredelili območje sprehajalne poti od peščenega parkirišča, ki smo ga po novem tudi asfaltirali,« je pojasnil župan Daniel Cukjati. Meni, da bo območje, ki ga je uredilo vrhniško komunalno podjetje s pogodbenimi podi-zvajalci, na tak način dobilo potreben estetski in varnostni vidik. »Veselim se, da je sprehajalna pot dobila enotno traso od Vrhnike do Loga. Ta korak je bil potreben, saj je polna obiskovalcev. Dodatno vsebino bo dobila že konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega, ko bomo v neposredni bližini Mavrice zgradili pumptrack stezo,« je še dodal sogovornik. Gašper Tominc A dš KONČAN izdelovanje In popravila dlatoničnih harmonik Matjaž Končan, tel. 041 584 53: . avgusta se je za vedno poslovila naša častna občanka Marija Oblak Čarni, rojena 20. decembra 1932. Od leta 1974 do 1993 je vodila Arhiv Republike Slovenije kot direktorica in namestnica direktorice. Opravila je težko in odgovorno delo pri vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije, Italije, kot članica jugoslovanske komisije je pripravila slovenski program za raziskave v vatikanskih arhivih, bila predsednica ali članica različnih svetov. Leta 1992 jo je slovenska Vlada imenovala kot eksperta za arhive v slovensko delegacijo na pogajanjih za nasledstvo razpadle Jugoslavije. Arhivsko društvo Slovenije je pod njenim predsedovanjem izvedlo več odmevnih akcij, med drugim Posvetovanje o obnavljanju virom za zgodovino Slovencev, z Odprtim pismom opozorilo OZN in druge svetovne ter domače, politične, strokovne javne inštitucije in posameznike na neizpolnjen Arhivski sporazum, sklenjen leta 1923 med Jugoslavijo in Avstrijo, osnovalo svoje glasilo Arhivi in izdajalo številne publikacije. Po upokojitvi je Oblak Čarnijeva še naprej sodelovala z Arhivom Slovenije, svoje znanje in delo pa je v veliki meri posvetila tudi Vrhniki, kjer je preživela mladostna leta. Kot članica Muzejskega društva Vrhnika je v svojem domačem kraju še dodatno vzpodbudila številne raziskave na področju V SPOMIN Marija Oblak v Carni domoznanstva ter kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 je bila izvoljena za predsednico društva (zadnja leta častna predsednica). Od leta 2001 je kot urednica skrbela za izdajo vsakoletne publikacije Vrhniški razgledi, s katero se Vrhnika vsako leto predstavlja doma in v tujini. Marija Oblak Čarni je prejela številna priznanja, med drugim visoka državna odlikovanja: leta 1978 red dela z zlatim vencem, leta 1987 jo je Arhiv Slovenije zaradi dolgoletnega uspešnega vodenja nagradil z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, po končanih pogajanjih o nasledstvu po razpadli Jugoslaviji pa ji je posebno priznanje 25. junija 2001 izročilo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Leta 2014 je za izjemno življenjsko delo prejela Aškerčevo nagrado za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Najvišje lokalno priznanje je prejela na občinski praznik leta 2012, ko je bila imenovana za častno občanko vrhniške občine. Vrhniški občani se bomo Marije Oblak Čarni spominjali kot vedno prijetno in razgledano sogovornico, pa tudi kot neutrudno raziskovalko lokalne zgodovine, po zaslugi katere je odrgnjena prenekatera tančica naše preteklosti. Občina Vrhnika NflS Občina Vrhnika 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »S pozitivnimi čustvi prekvasimo vso Vrhniko in državo« Vrhnika, 25. junij - Država se je rodila iz plebiscitarne volje, srčnosti in brez sovraštva ter krivic, so bile sklepne besede slavnostnega govorca Dneva državnosti na Vrhniki Franceta Cukjatija, nekdanjega predsednika Državnega zbora RS. Enotnost in pravičnost sta bila naša popotnica, za kateri pa se zdi, da jima po treh desetletjih jemlje sapo. Cukjati je v svojem govoru spomnil na usodne čase pred 29. leti, kako eno- tno se je vrhniški občinski svet pod vodstvom sedaj pokojnega Franceta Kvaternika pripravljal na vojno. »Vsi smo delovali, da gre za Slovenijo. Ni šlo za lastne interese. Za Slovenijo je šlo in za Vrhniko. Še nikoli nismo čutili take lokalne in patriotske povezanosti. Tedaj smo čutili, da smo nepremagljivi.« Med in po koncu vojne ni bilo nobenih koncentracijskih taborišč, beguncev ali ma- ščevanja nad poraženimi, kot se je to dogajalo nekaj mesecev ali let kasneje v ostalih republikah razpadle Jugoslavije. »Ta naša država se ni rodila iz nasilja in krvi, ampak iz plebiscitarne večine, srčnosti, brez sovraštva in krivic. Radi jo imejmo in s pozitivnimi čustvi prekvasimo vso Vrhniko in državo,« je sklenil svoj govor Cukjati. Govorec z občinske strani je bil podžupan Grega Kukec, ki se je tudi dotaknil časa pred skoraj tremi desetletji. »Pravica in resnica sta bili na naši strani, modrost na obeh, zato danes lahko mirno sobivamo z vsemi.« Tedaj smo bili enotni, danes pa sta sloga in strpnost v veliki meri izputheli, na srečo pa, tako je ugotavljal Kukec, ne na Vrhniki. Slovesnost je bila popestrena z »veteranskim dejanjem«, molitvijo za domovino (župnik Mohor Rihtaršič) in kulturnim programom v izvedbi Okteta Raskovec in Pihalne godbe Vrhnika. S svojimi prapori so bile prisotne veteranske organizacije, program pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. Po koncu programa, je sledilo druženje, kjer so za odlično postrežbo poskrbeli člani in članice ekipe iz Starega malna. Gašper Tominc Govor podžupana Grega Kukca: »Na današnji dan pred 29 leti si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom kadarkoli ob Dnevu državnosti pozdravil svoje sokrajane. Najprej sebe nikoli nisem videl v svoji današnji vlogi. Predvsem pa smo se vsi zavedali, da težnja Slovencev po svoji lastni državi ne bo lahka in enostavna. Vrhničani smo še posebej poznali vso moč, ki je bila doma v našem kraju in kakšne bi bile posledice uporabe te ognjene moči. Ob vsej želji, odločenosti in usposobljenosti smo bili tudi upravičeno zaskrbljeni. In res se je vojna za Slovenijo začela na Vrhniki. Na koncu se je pri nas tudi končala in zato Vrhničani s ponosom nosimo Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Da se je obranila takrat komaj rojena država, je bila potrebna usposobljenost, pogum in srce na pravem mestu. Da se vojna ni razrasla v morijo, so bili potrebni jekleni živci in modrost. Vrhničani najbolje vemo, kako blizu je bila pot v pekel. Pravica in resnica sta bili na naši strani, modrost na koncu na obeh. Tako lahko danes mirno sobivamo z vsemi. Mir je vedno najboljši. Osamosvojitvena leta pa me vedno spominjajo še na nekaj. Vsi prebivalci Slovenije smo bili kot eden. Takrat res ni bilo ne naših in ne vaših. Brez te enotnosti nam gotovo ne bi uspelo. Verjetno smo danes vsi žalostni, vsak seveda na svoj način, ker sta sloga in strpnost v veliki meri izpuhteli. Ne sicer na Vrhniki, saj se večina nas, ki ste nas Vrhničani izbrali za svoje predstavnike, iskreno trudimo hiteti v isto smer. Na koncu koncev naši otroci vsi hodijo v iste šole, vsi se vozimo po istih cestah. V Ljubljani je žal drugače. Namesto ravnovesja v sodelovanju se soočamo s krčem izključevanja, včasih celo sovraštva. A to ne velja za vse. Naš današnji slavnosti govornik ni samo oče našega župana, ni samo Vrhničan, je predvsem človek katerega razmišljanja iščejo resnico in gradijo mostove med različno mislečimi. A preden nas počasti svojimi besedami, bi se še enkrat vrnil v leto '91. Uspelo nam je, ker smo bili enotni. Uspelo nam je, ker smo bili odločni in usposobljeni. Uspelo nam je, ker sta bili resnica in pravica na naši strani. Najbolj nam je uspelo, ker sta na koncu zmagali modrost in strpnost. Z željo, da bi se vsi naši osebni in drugi konflikti končali na podoben način, nam vsem skupaj želim lep praznik Dan državnosti.« Govor Franceta Cukjatija Spoštovani gospod župan, podžupana, spoštovani občinski svetniki in gosti! Spoštovani veterani, ki ste tvegali, nekateri celo izgubili svoje življenje za Slovenijo, Spoštovani sosedje, občanke in obča- ni naše Občine Vrhnika. Dan državnosti je priložnost, da se za trenutek odmaknemo od vsakodnevnih skrbi in v prazničnem vzdušju pomislimo na svojo državo in na vse tisto, kar nam omogoča varno in mirno življenje v državi Sloveniji. Pravzaprav najlepše v življenju je to, da je človek družbeno bitje. Marsikaj smo pripravljeni storiti in potrpeti, da smo spoštovani in sprejeti v svoji družini, na delovnem mestu, med prijatelji, med sosedi, pa tudi v občini in v državi. Ničesar človek bolj ne pogreša kot dom, če ga nima. In prijatelje, če jih nima. In države, če je nima. Ko pa ima vse to, se pa zgodi, da jih ne ceni, ne spoštuje in do njih ne neguje pozitivnih čustev. Celo zanemarja, ponižuje in zavrača jih, s tem pa siromaši svoje življenje. V izpraznjeno srce pa se mu naseli »plevel«, ki se mu reče osamljenost, črnogledost, depresivnost. Je že tako, da človek ne more imeti rad le določene planine, določena jezera in livade, druge pa ponižujoče prezirati. Ne more imeti prijazen, dobrohoten, ljubeč odnos do enih ljudi, druge pa sovražiti. Če se to kljub temu zgodi, potem je z njim nekaj narobe. V duši je razdvojen, razklan, shizofren. Človeško srce je po naravi iz »enega kosa«. Srce je dobro ali slabo, je ali ni dobrohotno. Lahko bi rekli, da če ene ljubi in druge sovraži, potem je ta njegova »ljubezen« le preračunljiva maska, srce pa je na nek način prazno, mrtvo. Tudi politika, to je delo za skupnost, smo ljudje, zato je tudi v politiki tako. Politik, ki je iz dna svoje osebnosti pozitivno naravnan do drugih ljudi, je dobrohotno naravnan do vseh, ne glede, kakšne barve so, kateri stranki pripadajo ali kateri svetovnonazorski orientaciji sledijo. Od tod prihaja tako pomemben čut za pravičnost in enakost pred zakonom, ki je osnova vsake demokracije. Ob tem seveda vemo, da demokracije ni brez svobodne kritike in opozarjanja na napake. A vemo tudi, da kritiziranje napak drugih zgubi na verodostojnosti, če je v službi poniževanja in sovraštva. To modrost, ki jo včasih pogrešamo, najdemo že v zelo starem pregovoru: »Greh se pove, grešnik pa ne!« Tudi pri tem se pokaže, iz kakšnega testa je človek, ki se loti kritike. Karkoli človek v javnosti počne, nosi namreč pečat njegove notranje usmeritve. Ne vem za pesnika ali pisatelja, ki bi to veliko resnico, da je pravzaprav človeško srce »iz enega kosa«, tako jasno opisal kot naš Ivan Cankar, ko je dejal: »Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse - mati, domovina, Bog.« Skupno praznovanje rojstva naše skupne države ima zato tudi očiščevalni in povezovalni pomen. Že v družini in v prijateljski druščini nas spomin na skupne in srečne dogodke povezuje in napolnjuje z zadovoljstvom. Predvsem, če so bili ti dogodki povezani s tveganjem, nevarnostjo in žrtvijo, tako kot je bila z vsem tem povezana slovenska osamosvojitev. Še vedno se spominjam vrhniškega občinskega sveta pred tridesetimi leti - takrat je bil še tridomen - kako enotno, zaskrbljeno in zavzeto se je pod vodstvom župana Kvaternika pripravljal na vojno, za katero smo vsi čutili, da se ji ne bomo mogli izogniti. Vsi, z županom na čelu, smo delovali po nekem nenapisanem načelu: »Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre!« In res. Ni šlo za nobeno politično preigravanje, nobeno iskanje lastnih interesov, šlo je za Slovenijo, šlo je za Vrhniko! Šlo je za podporo naši vojski, našim slovenskim vojakom, našim domačim fantom. Še nikoli, ne prej - ne kasneje, nismo čutili tako močne nacionalne in lokal-patriotske povezanosti. In takrat smo vedeli, da je tako enoten narod nepremagljiv. Ves slovenski narod se tistih časov spominja tudi s ponosom. Slovenska vojska ni sprožila nobenega nepotrebnega ubijanja, nobenih talcev, nobenih koncentracijskih taborišč, nobenih beguncev in nobenega maščevanja nad poraženci. Vse to pa se je žal še leta dogajalo v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Spoštovani! Ta naša slovenska država, o kateri so že dolgo sanjali naši predniki, se ni rodila iz nasilja in krvi, ampak iz ple-biscitarne odločitve slovenskega naroda in s pomočjo srčnih mož in žena. Rodila se je iz poguma in srčnosti, brez sovraštva in krivic. Na tako zastavljeno državo smo in bomo vedno ponosni. Radi jo imejmo in s tem pozitivnim čustvom prekvasi-mo vso Vrhniko in vso Slovenijo. N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 let Doma upokojencev Vrhnika Naš dom letos praznuje 45 let obstoja in delovanja na področju skrbi za starejše. Letošnja nepredvidena situacija s koronavirusom nam je preprečila marsikatero aktivnost, ki smo jo načrtovali za praznovanje tega jubileja. Prvič v zgodovini doma smo morali nekatere naše navade, dogodke in aktivnosti popolnoma spremeniti ali celo opustiti, vse z namenom zaščite in varnosti pred morebitno okužbo. Kljub vsemu pa za naše stanovalce organiziramo različne aktivnosti, ki jih izvajamo na domskem vrtu ali pa se odpeljemo na krajši izlet v okoliške kraje. Čeprav je koronavirus spremenil marsikaj in nam vse to jemlje veliko časa in energije, pa nikakor nismo pozabili na naše cilje, in sicer v prihodnje zagotoviti boljši bivalni standard za naše stanovalce. Že v času epidemije smo začeli z aktivnostmi za pridobitev zemljišča na lokaciji nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki in tako je bil 14. julij 2020 za naš dom pomemben dan, saj smo s sklepom Vlade Republike Sredina telovadba in palačinke Slovenije namreč v upravljanje dobili zemljišče na lokaciji nekdanje vojašnice Stara Vrhnika. Ob tem sta tako Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izkazali izje- Dragi krajani! Pred dvajsetimi leti smo se Vrhničani skupaj odločili zgraditi novo šolo za naše mlade nadobudneže. Letos praznujemo 20. rojstni dan. Zdaj nas je že toliko, da smo v tem času našo, Slomškovo šolo še povečali. Prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite na dvajsetih dogodkih, ki jih bomo pripravili za vas preko šolskega leta in se prepričajte, ali smo upravičili našo skupno odločitev. Naših 20 let Naša šola, Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika, bo v jeseni 2020 praznovala 20-letnico svojega obstoja. Obeležili jo bomo z 20-imi dogodki, ki bodo potekali odvijali vse celo šolsko leto na naši šoli in si jih lahko ogledate v napovedniku. Sama izvedba bo odvisna NAPOVEDNIK od epidemiološke slike. Vse občanke in občane vljudno vabimo, da se nam pridružijo. Zaposleni in učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika VSEBINA DATUM 1 Prvi šolski dan 1. 9. 2020 Teden odprtih vrat 28. 9. 2020 - 2. 10. 2020 2 • Tako se učimo 28. 9. 2020 3 • Tako se učimo 29. 9. 2020 4 • Tako se učimo 30. 9. 2020 5 • Dan otroka 1. 10. 2020 6 • Odprtje jedilnice, podelitev za 20 let dela na Slomšku, predstavitev pesniške zbirke Razkriti začetki 2. 10. 2020 7 Naravne in kulturne znamenitosti Občine Vrhnika - virtualna učna pot 5. 11. 2020 8 Slovenska hrana, samooskrba in zdravje 20. 11. 2020 9 Slomškov sejem 26. 11. 2020 10 Okrogla miza z nekdanjimi zlatošolci in učitelji 5. 2. 2021 11 Nastop pevskih zborov in folklore 11. 2. 2021 Teden kulture 29. 3. 2021 - 2. 4. 2021 12 • Dan petja in plesa 29. 3. 2021 13 • Slomški gredo v gledališče 30. 3. 2021 14 • Slomški se predstavijo 31. 3. 2021 15 • Kulturna dediščina - kratke zgodbe 1. 4. 2021 16 • Dan knjige 2. 4. 2021 17 Učenje za življenje - ekodan 14. 4. 2021 18 Slomškove športne igre (zaključek z ambasadorjem Štefanom Hadalinom) 18. 5. 2021 19 Deklamacije pod krošnjami 25. 5. 2021 20 Časovna kapsula 15. 6. 2021 Obiskali smo Zoo Park Rožman, Julij 2020. Lokacija zemljišča je idealna - v objemu narave in v neposredni bližini Doma upokojencev Vrhnika. To je le začetek poti uresničevanja ciljev zagotoviti ustrezen bivalni standard in ob vzpostavitvi enot na drugih lokacijah omogočiti začetek prenove tudi matičnega doma. men posluh za naše pobude in prizadevanja, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Trenutno se pripravljamo na kandidiranje na javni razpis, ki ga je objavilo Ministrstvo za delo in je namenjen sofinanciranju vlaganj v infrastrukturo za izvajanje dnevnih oblik varstva in za zagotavljanje začasnih namestitev za starejše. Ker trenutni občinski prostorski načrt za zemljišče na lokaciji nekdanje vojašnice Stara Vrhnika omogoča zgolj namensko rabo za centralne dejavnosti, bi ob pridobitvi finančnih sredstev razpisa lahko zgradili enoto za zagotavljanje dnevnega varstva starejših, saj v matičnem domu nimamo ustreznih pogojev za izvajanje te storitve. Dom upokojencev Vrhnika bo tako na omenjenem razpisu kandidiral z dvema projektoma, in sicer za izgradnjo enote za dnevne oblike varstva starejših na lokaciji nekdanje vojašnice Stara Vrhnika ter v Občini Log - Dragomer za izgradnjo enote za zagotavljanje začasnih namestitev za starejše na zemljišču, ki ga je Občina Log - Dragomer 24. junija 2020 brezplačno prenesla na dom, o čemer je Naš časopis poročal že v prejšnji izdaji, za kar smo županu oziroma Občini Log -Dragomer izjemno hvaležni. Tako smo korak bližje do vse potrebne širitve Doma upokojencev Vrhnika in k okrepitvi storitev v skupnosti, ki starejšim omogočajo kakovostno oskrbo in podporo ter polno in dostojanstveno življenje. O napredku projektov bomo redno poročali tudi na naši novi Facebook strani Doma upokojencev Vrhnika, zato toplo vabljeni k spremljanju. Direktorica mag. Milena Končina N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, dr. Barbara Juršič »Bistra s svojim samostansko-grajskim kompleksom že zdavnaj ne zadošča več« Tehniški muzej Slovenije je svojo prvo zbirko odprl javnosti leta 1953. Na leto ga obišče več kot štirideset tisoč obiskovalcev, ki imajo kaj videti: od lesarske in lovske zbirke, eno prvih v muzeju, do protokolarnih vozil, mimo katere se - ne da bi jo pogledal - ne more sprehoditi noben tehniški navdušenec. V času epidemije koronavirusa je krmilo muzeja prevzela dr. Barbara Juršič, ki si med drugim prizadeva za celostno obnovo samostansko-grajskega kompleksa v Bistri in posodobitev njegovih vsebin. Kljub jesenskim napovedim o drugem valu covida-19 načrtujejo odprtje treh občasnih razstav: o TOM-telefonu, robotiki in prepletu slovenske tehnike v športu. Letošnje leto je bilo posebno tako za vas kot za obiskovalce. Vi ste zasedli položaj direktorice, a hkrati se je začela tudi epidemija, kije terjala zaprtje vseh ustanov in zavodov. Kako ste se vi kot novinka znašli v takem položaju? Situacija je bila res nenavadna: muzej je bil zaprt, delali smo od doma in s svojimi novimi sodelavci sem se lahko videla ali slišala samo preko telefona ali računalnika. Sem pa, čeprav se sliši nenavadno, na ta način lahko nekoliko temeljiteje spoznala vsakega od zaposlenih, kar je bilo dobro izhodišče za kasnejše srečanje v živo. V kolektivu smo se odtlej dobro povezali, cenim njihovo delo in čutim, da tudi oni moje. Mnenja sem, da je kadrovski vidik vsakega podjetja in s tem tudi našega zavoda zelo pomemben. Iz vsakega zaposlenega je treba znati potegniti tisto najboljše oziroma mu omogočiti, da to pokaže. Zagotovo je koronavirus od vašega muzeja terjal določene prilagoditve? Vsekakor. Zaprli smo vrata takoj po razglasitvi epidemije sredi marca in jih odprli šele s 7. majem, najprej v Bistri, 18. 5., na mednarodni muzejski dan, pa še na dislocirani lokaciji, v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Ne glede na epidemijo in zaprta vrata pa smo se čim hitreje skušali prilagoditi nastali situaciji in ponuditi čim več. Pospešeno smo delali na spletnih vsebinah. Naša pedagoška služba je skupaj s kustosinjo Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu pripravila tehniški dan na daljavo, ki je doživel zelo dober odziv. Na spletu smo objavljali uganke, zanimivosti, predstavljali predmete, zbirali gradiva za bodoče razstave, fotografije modrega neba, povezane z našimi načrtovanimi projekti, snemali smo zvoke v času koronavirusa. Zvoke v času koronavirusa? Da, sodelavca muzeja sta v Ljubljani in v parku v Bistri dokumentirala spremenjeno zvočno krajino mesta v času koronavirusa. Nastali so zvočni Kolikšen letni obisk beležite? V Bistri nas na leto obišče okoli 42 tisoč obiskovalcev, v Polhovem Gradcu pa okoli osem tisoč. Ampak Bistra in Polhov Gradec nista vaša edina, recimo temu, muzejska prostora? Poleg omenjenih lokacij ima muzej tudi dislocirane zbirke: ogledni depo s prometno zbirko v Soteski pri Dolenjskih Toplicah, ki si ga je mogoče ogledati s poprejšnjo najavo. V Parku vojaške zgodovine Pivka se nahajajo skupni depoji Tehniškega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije. Na ogled so deponirani muzejski predmeti z različnih področij (promet, računalništvo, telekomunikacije, PTT, tekstil, kmetijsko, lesarstvo, gozdarstvo, roboti, laserji, radii, televizorji, Elanova zbirka, tiskarstvo). Depo imamo tudi na Ptuju. Na gradu Bogenšperk si lahko ogledate grafično dejavnost Janeza Vajkarda Valvasorja, Valvasorjev pogled v naravo in slovensko geodetsko zbirko. Razstava Tehniškega muzeja Slovenije »Bohinjci in usnje« pa je na ogled v enem od prostorov Godčeve hiše in usnjarske zbirke v Bohinjski Bistrici. Depoje imamo tudi na Ptuju in v Kočevju. Lepo vabljeni pa ste tudi na ogled muzejske zbirke IMV v Drgančevju pri Novem mestu, ki priča o razvoju avtomobilske in prikoličarske industrije na Dolenjskem Torej vas srečamo po skoraj vsej Sloveniji. Bistra s svojim samostansko-grajskim kompleksom že zdavnaj ne zadošča več. Na žalost nimamo dovolj prostora, da bi sprejeli vse predmete, ki bi si zaslužili mesto v zbirkah, dogaja se tudi, da moramo odklanjati predmete, ki bi jih želeli razstaviti kot dragocene primerke naše tehniške dediščine. To zlasti velja za večje predmete, za predmete industrijske dediščine. Zanje si prizadevamo najti ustrezen prostor, ki pa ne bi služil zgolj kot depo, temveč kot razstavni prostor. srečo tudi lokalne skupnosti v vedno več primerih namenjajo prostor svoji tehniški dediščini. Pred kratkim so nas obiskali iz Občine Polzela in nas prosili za nasvet, kako vzpostaviti muzej nogavičarstva. Nekaj podobnega je bilo tudi z Elanom. Skratka, pohvalno je, da se lokalne skupnosti in podjetja zavedajo svoje preteklosti, da jo poskušajo ohraniti in posredovati bodočim rodovom. Verjetno bi s prenovo muzeja lahko uvedli tudi digitalne vsebine na samem razstavišču, čeprav sam osebno nisem prevelik navdušenec nad njimi. Nekaj digitalnih vsebin imamo, vendar bi si jih želeli več. Zaenkrat lahko rečem, da je v Bistri zelo slab GSM-signal, visoka vlaga pa deluje kvarno na elektronske naprave, tako da se za avdio vodnike še nismo odločili, jih pa imamo v Muzeju PTT v Polhovem Gradcu Upam, da bomo v bližnji prihodnosti našli rešitev in se tudi na tem področju približali sodobnim evropskim muzejem. Ali sodelujete z lokalno skupnostjo in drugimi muzeji po Sloveniji? Glede na to, da smo umeščeni med občinama Vrhnika in Borovnica, se mi zdi sodelovanje z lokalno skupnostjo izrednega pomena. V dobrih stikih sem z Občino Borovnica, povezujemo se glede izvedbe nekaterih dejavnosti (npr. v septembru sodelujemo pri izvedbi kolesarskega izleta po Barju, lepo vabljeni v soboto, 19. 9.), pa tudi z UE Vrhnika. Naprej pa smo se povezali z Gostilno Bistra, s katero smo med drugim pripravili ugodne pakete muzejske vstopnice in kosila v omenjeni gostilni. Načrtujemo še mnoge zanimive projekte. Sicer pa sodelujemo tudi z drugimi muzeji in kulturnimi ter izobraževalnimi ustanovami po Sloveniji, celo v tujini. Imeli smo npr. predvideno gostovanje razstave Znanost brez meja, o pomembnih slovenskih izumiteljih in osebnostih iz znanosti in tehnike v ZDA, a nam je načrte prekinila epidemija koronavirusa. stava, zanimiva ne samo iz tehniškega in znanstvenega stališča, temveč tudi posega v humanistično sfero in se povezuje z aktualno temo migracij, gostovala v Bruslju v času našega predsedovanja Svetu Evropske unije. Na žalost letošnje leto ni naklonjeno gostovanjem. Kaj pa načrtujete v bližnji prihodnosti? V senci nenehne grožnje koronavirusa je težko delati načrte, a kljub temu se trudimo delati po programu. Za 18. september načrtujemo odprtje razstave o začetkih industrijske robotike na Slovenskem, Robot.si. V Sloveniji smo bili na tem področju dejavni že pred štirimi desetletji, v Jugoslaviji, in potem v samostojni Sloveniji. Lepo vabljeni na zelo zanimivo razstavo, ki bo imela tudi pester spremljevalni program, med drugim tudi z delavnicami za otroke v sodelovanju s podjetjem Yaskawa. V oktobru v Polhovem Gradcu načrtujemo odprtje razstave o TOM telefonu, eni najstarejših telefonskih linij za otroke v stiski. Ne bo prikazana samo tehnika, ampak tudi širši družbeni kontekst tega telefona. V začetku decembra je predvideno odprtje razstave Tehnika za šport. Slovenci imamo veliko povedati na področju tehnike za raznovrstne športne dejavnosti, pomembno pa je poudariti, da je razvoj na tem področju po eni strani vplival na ljubiteljsko športno udejstvovanje Slovencev, po drugi pa pripeljal do vrhunskih rezultatov z izjemnimi športniki, ki so presegli meje nacionalnega. Že sedaj vabim vse, da se nam pridružijo na odprtju oziroma, da si razstave ogledajo in ne zamudijo bogatega spremljevalnega programa. Vsekakor pa vabim, da obiščejo tudi našo spletno stran, kjer že omogočamo virtualne sprehode po muzeju, našli pa bodo tudi kopico drugih zanimivosti. Pomembno je, da v muzeju opravljamo javno službo, vendar pa tudi, da smo prostor razprave, izobraževanja, vključevanja in srečevanja. in video posnetki, ki smo jih shranili in bodo služili kot nekakšna časovna kapsula zanamcem. Verjetno je koronavirus vplival tudi na vaše poslovanje? Vsekakor. V prvem polletju smo zabeležili le okoli 30 % prihodkov v odnosu do enakega obdobja lani. Največji izpad so nam prinesle odpovedane šolske skupine in pedagoške delavnice. V kolikor bi bila jeseni podobna situacija, bi bil smiseln nek dogovor s pristojnim ministrstvom, da bi se povezali s šolami in ponujali učiteljem več spletnih vsebin za izvajanje učnega procesa. Ne tare pa vas samo prostorska stiska, tudi prostori sami po sebi niso najprimernejši za muzej. V Bistri sta dva dejavnika, ki močno vplivata na razstavljene predmete in obisk. Prvi je vlaga. Zavedati se je potrebno, da se vendarle nahajamo tik ob vodi, kjer je v zraku nenehno prisoten velik odstotek vlage. V ta namen imamo po več prostorih postavljene razvlažilnike. Drugi dejavnik pa je temperatura; zagotoviti bi morali namreč primerno ogrevanje prostorov v hladnejših mesecih. Zato vsako leto v januarju in februarju muzej zapremo za obiskovalce, razen za večje najavlje- ne skupine in na slovenski kulturni praznik. Rešitev bi bila seveda celostna prenova osrednjega samostan-sko-grajskega kompleksa v Bistri. Torej bi bila za vas rešitev generalna prenova ali pa sploh novi prostori na neki drugi lokaciji? Nekdanja kartuzija v Bistri ima svoj čar, ki ga ne gre zanemariti, zlasti pa bogato zgodovino in pečat, ki so ji ga vse od 13. stoletja s svojim kulturnim in tudi gospodarskim udejstvovanjem dali kartuzijani. NUK hrani pomembne, dragocene rokopise, ki so nastali v tem samostanu. To dediščino smo pred kratkim simbolično obeležili z odprtjem knjižnice v paviljonu v parku, v sodelovanju z JAK. V Bistri tudi dobesedno sobivamo z naravo, kar bi v mestnem jedru težko našli. Verjetno smo tudi zato takoj po odprtju muzeja beležili nekoliko večji obisk kot konkurenčne ustanove. Vsekakor pa si prizadevamo za celostno prenovo (gradbeno in vsebinsko) Bistre, kar bi si kot spomenik državnega pomena z vsemi pomembnimi eksponati tehniške dediščine in vso zgodovino več kot zaslužila. Nenazadnje velja za enega pomembnih dejavnikov krepitve narodne identitete. Upamo, da nas bosta pristojno ministrstvo in država podprla v naših tako nujnih prizadevanjih. Prizadevate si torej tudi za dodaten prostor v Ljubljani ali v nekem večjem urbanem okolju. Da, želimo si najti ustrezen prostor v urbanem okolju, v katerem bi lahko postavili na ogled zlasti večje predmete in predmete industrijske dediščine. Če se ustaviva še pri vsebinah: veliko prostora namenjate lovski dediščini, čeravno bi ta prej sodila v prirodoslovni muzej. Ta zgodba ni tako preprosta, lovska zbirka ima korenine v začetkih muzejskih zbirk v Bistri. Prve zbirke so obravnavale gozdarstvo in lovstvo, naslednje leto bomo praznovali 70-le-tnico odprtja muzeja, l. 2023 pa 70. odprtja prvih zbirk javnosti. Lovsko zbirko bi morali prenoviti, da, vendar oblikujemo idejno zasnovo celostne prenove zbirk, kjer bo tudi ta našla novo mesto. Po prenovi bi morali tudi površinsko uskladiti zbirke. V muzeju je še kar nekaj tem, ki bi jih morali v prihodnje vključiti v zbirke. V mislih imam gradbeništvo, strojegradnjo, ko-vinarstvo, industrijsko robotiko (kot del stalne zbirke), kemično industrijo, letalstvo (obsežneje), plastiko. Kar nekaj področij je še neobdelanih in bi si zaslužila nacionalni prostor spomina. Nekatera slovenska podjetja so orala ledino na področju tehnike. Na Po mojem mnenju je škoda, da začasne razstave ugledajo luč sveta samo pri vas in da jih ne vidijo tudi drugje po Sloveniji. Želimo si, da bi si čim več obiskovalcev prišlo ogledat razstave v muzej. Nekatere naše razstave pa tudi gostujejo v tujini. Imamo stalne izmenjave s Hrvaško, kot rečeno, smo z razstavo Znanost brez meja imeli dogovorjeno gostovanje v ZDA, a je zaradi znanih razlogov odpadlo. Prav tako nekaj ostalih že dogovorjenih gostovanj. Sedaj si prizadevamo, da bi Znanost brez meja, odmevna, nagrajena raz- Naj s tem povabilom tudi končava najin pogovor. Gospa dr. Barbara Juršič, zahvaljujem se vam, da ste si vzeli čas za naše bralce. Hvala za povabilo tudi vam. Mislim, da Naš časopis igra pomembno vlogo pri obveščanju lokalne skupnosti o muzejskih vsebinah, ki jo dragoceno bogatijo; prepričana sem, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rioj Titovo vozilo znova sijoče, sedaj na vrsti Hruščevo darilo? Tehniški muzej Slovenije v Bistri hrani petnajst avtomobilov nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. V kolekciji prestižnih znamk je tudi Rolls Royce silwerwrath, ki ga je leta 1952 predsedniku podarila tedanja Republika Slovenija. Tito ga je uporabljal kot protokolarno vozilo v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja za prevoze po Sloveniji, v osemdesetih pa ga je v svojo zbirko prestižnih vozil prejel TMS. Kot je za Naš časopis dejal Drago Štimec, vodja konzervatorsko-resta-vratorske službe v muzeju, vsako vozilo po prihodu temeljito pregledajo, nato pa se začne faza konzervacije, ki jo je treba vzdrževati. Nadaljnji posegi so v večini primerov zelo majhni, predvsem pa stremijo k ohranjanju zgodovinske istovetnosti predmeta. »Okolje je tisto, ki ima največji vpliv na potrebno vzdrževanje. V primeru Titovega Rolls Roycea imamo srečo, da je cel iz aluminija,« je dejal sogovornik. Kljub temu lak sčasoma izgubi svoj prvotni sijaj, prah se usede na še tako skrito mesto, vlažnost zraka pa povzroči ugodne razmere za propadanje organskih materialov. Zato je bila pobuda podjetja Globo iz Stuttgarta, ki se že poldrugo stoletje ukvarja z avtokozmeti-ko, zelo dobrodošla: da poskrbi za Titovega Rolls Roycea. Dva dni se je okoli črnega lepotca mudila Globova ekipa (med njimi smo srečali tudi nekdanjega Vrhničana, zdaj Ložana, Dejana Antolovica), ki mu je vračala nekdanjo patino. »Naše podjetje je specializirano za starejša vozila, ki zaradi svojih materialov, ki se močno razlikujejo od današnjih, zahtevajo popolnoma svojstven pristop. Potrebna je posebna kozmetična oskrba, ogromno znanja in natančne roke,« je pojasnil lastnik in direktor podjetja dr. Aleksandar Bjelic. »Pri Titovem Rolls Royceu smo analizirali njegov lak - debelino, ohranjenost in sijaj - nato pa smo se lotili čiščenja in loščenja.« Njihov cilj ni bilo popravljanje, ampak ohranjanje in zaščita obstoječega stanja. Obrabljenost usnja, nekatere vdrtine ali praske so lahko namreč tudi zgodovinsko izpovedne in jih zato ne smemo popraviti. Ko so fantje popolnoma pretaknili in pregledali vozilo, se poraja vprašanje, če niso nemara odkrili kaj posebnega? Štimec je povedal, da ne. »No, mogoče edinole to, da smo se bali, da se je po usnju razvila plesen. Na prvi pogled je že tako kazalo. Fantje, ki se spoznajo na svoje delo, pa so ugotovili, da je bilo usnje strojeno po starih postopkih z jajčnim beljakom, ki lahko ob določenih pogojih reagira v videzu plesni. Z njihovimi izdelki so madeže uspešno odpravili.« Po dveh dneh dela je Titov Rolls Royce ponovno zasijal v nekdanjem sijaju. To še zdaleč ni bilo prvo delo na takem starodobniku za podjetje Globo. »Pogostokrat nas vabijo v muzeje in v zasebne zbirke. Med drugim smo zloščili tudi Hitlerjev mercedes v zasebni zbirki na Nizozemskem,« je povedal Bjelic. Štimec je dejal, da če bodo v muzeju zadovoljni z opravljenim delom, bi se jeseni lotili še enega zgodovinskega lepotca. »Razmišljamo da bi podobnemu postopku podvrgli enega od ZIS-ov, ki ga je leta 1954 Drago Štimec, vodja konzervatorsko-restavratorske službe v muzeju in direktor Globa dr. Aleksandar Bjelic podaril Titu sovjetski voditelj bljal jugoslovanski predsednik Nikita Hruščov.« Zbirka pre- Tito, tako postopoma pridobi-stižnih limuzin, ki jih je upora- va nekdanjo patino, mi in za- Notranjost Titovega Rolls Roycea namci pa pristnejšo izkušnjo z zgodovino. Gašper Tominc Kemis Odvozi odpadkov v tujino V Sloveniji imamo zelo majhne kapacitete za končno obdelavo nevarnih odpadkov. Kot smo že omenili, je to posledica predvsem dveh razlogov: prvi je relativno majhna količina lastnih odpadkov, drugi razlog pa je nasprotovanje praktično vsem rešitvam ravnanja z odpadki. Posledica tega je, da moramo večji del nevarnih odpadkov odpeljati v tujino. Odvoz nevarnih odpadkov v tujino je zelo regulirana dejavnost, saj evropska zakonodaja natančno predpisuje postopke pridobivanja dovoljenj za čezmejno premeščanje, poleg tega pa je vsak odvoz nevarnih odpadkov treba najaviti pristojnim organom držav, kamor odpadki potujejo (izstopna, tran- zitne in vstopna država). Nevarni odpadki se praviloma prevažajo po zakonodaji o prevozu nevarnih snobi -predpisih ADR. Za tak prevoz morajo prevozna sredstva izpolnjevati posebne pogoje glede opreme in označenosti, vozniki pa morajo imeti posebne izpite ADR za prevoz nevarnih snovi. Poleg oznak nevarnosti odpadka, ki se prevaža, morajo biti vozila označena tudi z oznako, da prevažajo odpadke. (Slika). Odpadki morajo biti za prevoz primerno pripravljeni, tako da jih je mogoče varno pripeljati na lokacijo končne obdelave, ki je od Vrhnike lahko oddaljena tudi več kot 1000 km. Za vsako čezmejno premeščanje nevarnih odpadkov je treba pridobiti posebno dovoljenje, za katerega je v evropski zakonodaji naveden postopek pridobivanja, kot tudi zahtevana izhodiščna dokumentacija. V vsakem dovoljenju je navedeno: - vrsta in količina odpadka z glavnimi lastnostmi (tudi nevarnosti), - od kod in kam se odpadek pelje (z natančnim opisom poti), - veljavnost dovoljenja (praviloma eno leto), - transportno sredstvo, em-baliranost ... Za vsako dovoljenje je potrebna obsežna ocena odpadka z rezultati analiz ter opisom izvora ter lastnosti odpadka, navedeni so prevozniki z ustreznimi vozili in zavarovanji, natančen opis poti z mejnimi prehodi, jamstvo, ki pokriva stroške vrnitve ter alternativne obdelave v primeru, da končna obdelava pri končnem prevzemniku v dovoljenju predvideni lokaciji ni mogoča. Za vsak posamezni odvoz odpadka v tujino je treba najprej uskladiti termin s končnim obdelovalcem v tujini ter nato najmanj tri delovne dni pred odvozom napovedati datum odvoza nevarnih odpadkov pristojnim organom držav, kjer je odpadek nastal (Slovenija), tranzitnih držav (praviloma Avstrija, pa tudi Italija) in držav, kjer je prevzemnik odpadkov (poleg Avstrije še Nemčija, Hrvaška, Francija, Belgija ...). Vsak odvoz v tujino spremlja poleg dokumentacije, ki jo zahteva prevoz ADR, tudi transportni obrazec, kjer so vpisani podatki o vrsti odpadka, količini, datumu in lokaciji naklada, datumu in lokaciji razklada ter datumu in lokaciji končne obdelave. Končni obdelovalec mora po zaključeni obdelavi potrdilo o zaključeni obdelavi posredovati pošiljatelju. Slovenija ima na področju ravnanja z odpadki šibko toč- ko, ker je v preteklosti premalo pozornosti namenjala razvoju lastnih rešitev ravnanja z odpadki - tako imenovani samozadostnosti na področju ravnanja z odpadki. Določene skupine so v minulem obdobju uspele preusmeriti pozornost v projekt, kot je npr. ZERO WASTE, od aktualnih težav, kam z odpadki. Veliko občanov se dandanes zaveda, da je zelo pomembno zmanjševanje količine odpadkov na izvoru ter ponovna uporaba določenih odpadkov. Vendar je nesporno dejstvo, da bomo morali poskrbeti tudi za končno predelavo ali odstranitev preostalega dela odpadkov, ki ga ni mogoče koristno uporabiti ali odstraniti v Sloveniji. Slovenija ne bo nikoli 100 % samozadostna na področju ravnanja z odpadki, ker je premajhna. Zato bodo morala obstajati podjetja, ki bodo določne skupine odpadkov zbirala ter poskrbela za varen odvoz na obdelavo v tujino v skladu z veljavno zakonodajo. Kemis Plačana objava N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika - maša za domovino Na kresni večer, 23. junija 2020, je bila tudi letos maša za domovino v cerkvi na Sv. Trojici. Daroval jo je stolni kanonik in prelat Anton Slabe, soma-ševala sta še domači župnik Mohor Rihtaršič in diakon Boštjan Koprivec. V pridigi je lepo povedal, da v vojni za Slovenijo ni bilo, da bi se Slovenec boril proti Slovencu. V prvi svetov- ni vojni so bili slovenski fantje v avstro-ogrski in italijanski vojski na soški fronti. V drugi svetovni vojni pa so bili mobilizirani v nemško, italijansko, madžarsko, partizansko in domobransko vojsko. Borili so se Trio Rupnik že deseto leto na Sveti Trojici med seboj. Po koncu maše je imel govor vrhniški župan Daniel Cukjati. Dejal je, da ni še vse tako, kot mora biti. Slovenija je zdaj kot študent, ki konča fakulteto. Pri maši je sodeloval praporščak vojne za Slovenijo 1991 Vrhnika - Borovnica, Branko Dolenc s praporom. Med mašo je prepeval mešani cerkveni pevski zbor. Po koncu maše smo zakurili kres in se družili ob pecivu in pijači. Marija Dolenc Nov recikliran izdelek iz vrhniškega Depo-ja V Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., nadaljujemo z izdelavo preoblikovanih predmetov iz recikliranih materialov in v ta namen smo pripravili čisto nov izdelek. Torba je narejena iz zavrženih avtomobilskih varnostnih pasov, ki imajo zelo dolgo življenjsko dobo in tovrstni izdelek je praktično neuničljiv in je primeren za uporabo v vsakdanjem življenju slehernega uporabnika. Vodja enote DEPO Edin Behric Vrhnika, 14. avgust - Že deset let mineva, odkar se vsako poletje zberejo ljubitelji klasične glasbe v cerkvi svete Trojice, da prisluhnejo Rupnikovim. V teh letih so postali prepoznaven sinonim za kakovost, kar mu priznavajo po vsej Sloveniji, pa tudi v tujini. Če se v mislih vrnemo v preteklost: kakšno pot je trio prehodil od prvega nastopa julija 2010 do danes. Najmlajši član tria Nejc Rupnik je imel tedaj komaj deset let, starejši brat Anže na klavirju dvanajst in najstarejša Manca štirinajst let. Bili so še otroci, zdaj pa so že odrasli glasbeniki s številnimi priznanji in mednarodnimi nastopi. Na njihovi deseti obletnici jim je prisluhnilo veliko glasbenih navdušencev in imeli so kaj slišati. V prvem delu koncertnega večera so se poklonili Ludwigu van Beethovnu, katerega letos praznujemo 250. obletnico rojstva, lani pa smo v Sloveniji obeležili tudi 200-letnico njegovega častnega članstva v Ljubljanski Filharmonični družbi (faksimile prepisa Beethovnove 6. simfonije si je bilo mogoče ogledati tudi v cerkvi na Sveti Trojici). Trio je izvedel njegovo skladbo za klavirski trio št. 5 v D-duru, op. 70 št 1, ki jo je Beethoven napisal leta 1809 in se jo zaradi ponekod že skoraj srhljivih tonov drži vzdevek »Duh«. Drugi del koncertnega večera smo pod oboki cerkve slišali melodijo Bedricha Smetane - skladbo Klavirski trio v g-molu, op. 15. Avtor je delo napisal kmalu po nenadni izgubi svoje štiriletne hčerke, prve kritike pa so bile do nje neusmiljene. Delo je zelo zahtevno za izvajalce, le redki se zmorejo povsem poglobiti v avtorjevo žalost in iz svojih inštrumentov izvabiti zvoke, ki odražajo avtorjevo počutje. Občinstvo je Trio Rupnik nagradilo z aplavzom, ki mu ni hotelo biti konca. Manca, Anže in Nejc so tako še desetič pričarali svojim zvestim poslušalcem čaroben glasbeni večer. Sedaj že čakamo na enajstega. N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival Dojiva se na Vrhniki Od trenutka, ko par prvič zagleda pozitiven test za nosečnost, se poleg vse ljubezni in vznemirjenja dvignejo tudi strahovi in dileme. Kako se pripravit na prihod novega bitja? Po navadi delamo sezname vseh »potrebnih« materialnih sredstev, urejanja sobice ... Ko se bliža datum predvidenega poroda, morda obiščemo šolo za starše. Še vedno pa je pogosto slišati stavek: »Še vsaka je rodila/ dojila / bila mama,« kar je zelo zavajajoče prepričanje. Čeprav so ti procesi ter spremembe naravne, še zdaleč niso lahke. Rojstvo otroka pomeni tudi rojstvo očeta in mame. Čisto nova celica se rodi in je ranljiva. Še posebno v družbi, kjer mlada družina nima v bližini drugih družinskih članov ali prijateljev. Med-sosedska pomoč je le še redka izjema. V poplavi hiper in instant informacij se v krizi lahko popolnoma izgubimo. Ko sem sama stopala po poti materinstva, sem imela vizijo, kako gladko in popolno bo vse šlo. Želela sem dojiti, komaj sem čakala vozičkanje. Temeljito sem se pripravila na porod, kar mi je omogočilo, da smo doživeli resnično čudež rojstva v vsem sijaju. Kar pa je sledilo, me je popolnoma podrlo. Nihče me ni pripravil na zahtevnost poporodnega obdobja, mučila sem se z dojenjem. Hudo je bilo naporno in osamljeno. In ko sem se, po letu in pol prvič po porodu, zbudila relativno spočita, sem se odločila, da želim narediti nekaj, kar bi pomagalo mladim mamicam. Nobena ženska ne bi smela hoditi skozi te vrtince sama. Še prepogosto imaš občutek, da nisi dobra mama, da ti ne gre, da nimaš pojma. Da morajo biti strokovnjaki zunaj mene, ki mi bodo svetovali. Draga Ženska, TI in TVOJA intuicija držita ključ do vse modrosti. Ti veš, kaj želiš in kaj je najbolje zate in za tvojega otročička. Ampak da pridemo do tega spoznanja, pa potrebujemo podporo. Lani sem se prvič udeležila festivala Dojiva se in se zaljubila v to energijo. Ko mame - mami, ženske - ženski predajamo modrosti, vedenje in znanje o nosečnosti, porodu, dojenju in poporodnem obdobju. Že sedmo leto zapored po različnih krajih Slovenije poteka festival Dojiva se, ki je namenjen informiranju in opolnomočenju bodočih in mladih staršev. To je druženje, ki presega svetovanje in promocijo dojenja. To je srčni prostor podpore, ki predvsem vrača ZAUPANJE vase mamam in očkom. Ko par čuti zaupanje vase ter da iz raznolikih informacij izbereta tisto, kar je prav zanju, je to trden temelj novorojene družinice. Začutila sem močno poslanstvo, da ta duh festivala prenesem tudi v svoj domači kraj. K sodelovanju sem povabila prijateljico Nino Sikiric, s katero sva si delili tegobe svežega materinstva in željo po izboljšanju situacije za vse mame. Tako sva letos prvič organizirali festival Dojiva se na Vrhniki. K sodelovanju sva povabili tudi Cankarjevo knjižnico Vrhnika, ki je izpostavila knjige o temah festivala ter delila lepe misli mamicam kar ves teden. Z veseljem se je odzvala tudi Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika, ki bo novorojenim mamicam in nosečkam razdelila festivalsko knjižico Zaupam si ter jih presenetila z lepimi mislimi. Na žalost so nam protikoron-ska pravila precej porezala kri- la, odpovedati smo morali vsa predavanja in množična druženja. Sva pa z Nino v soboto, 1. avgusta, delili festivalsko knjižico Zaupam si, ki jo je izdala krovna organizacija festivala Veva - spletna šola za starše ter lepe misli. Prijetno naju je presenetil odziv, saj je prišlo od 20 do 30 mamic z otročki v trebuščkih in zunaj njega. Njihov žar v očeh in želja po znanju nama sta potrdila, da je festival Dojiva še kako dobrodošel. Presenetila nas je tudi obporo-dna spremljevalka, doula, Tadeja Lapajne Hoyos, ki deluje v naši okolici. Z veseljem je z nami delila pomembne informacije o sproščenem porodu ter držala srčni krog podpore, kjer smo mame z mamo delile delčke naših korakov skozi materinstvo. Dopoldne je minilo, kot bi mignil. Obljubile smo si, da bomo vse skupaj ponovile tudi naslednje leto. V upanju, da bomo lahko organizirali festival v vsem svojem sijaju: s predavanji in druženji v živo ob čaju za dojenje in keksih za laktacijo v prijetnem poletnem dnevu.Globoko hvaležna sem vsaki ženski, ki je prišla. Nina, hvala ti, ker si si drznila sanjati z mano. Njenim dogodivščinah v materinstvu lahko sledite tudi na blogu Alternativna mama. Posebna zahvala velja tudi »našim« mamicam - domačinkam, ki so nas pocrkljale s svojimi darili v naši nagradni igri. Srčna hvala Martini iz Male Ustvarjalnice, Katarini in Šivarije Garafolj, Snežani iz lepotnega studia Ažens, Jekleni mami Andreji Obal - Premakni se, Katji Krvina - samostojna babica in Bownova terapevtka. Maša V. Ponikvar Mavrična.si Mavrična podpora ob rojstvu družine V mesecu septembru vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsako dnevno učno pomoč ter bralni kotiček in uporaba računalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše storitve so brezplačne, vabljeni pa ste vsi od najmlajših do najbolj zrelih© Ponedeljek: 7.,14.,21.,28. september 9.00 do 12.00 - Skupna kvačkarija-ustvarjalnica Ponedeljek: 7.,14.,21.,28. september 16.00-17.00 - Program RASTEMO SKUPAJ-ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše ( zaželjene prijave ) Ponedeljek:7.,14.,21.,28.september 17.3018.30- Tečaj igranja kitare (nujne prijave) Torek: 1.,8.,15.,22.,29. september ob 9.0010.30- Uporaba pametnega telefona Torek 15. september ob 18.30 - Povezane v klepetu (ženska zaupna skupina) l.del SPOZNAJMO SE ( prijave so obvezne) Torek: 29. september ob 18.00 - Gong zvočna kopel z Romanom ( prijave so zaželjene ) Torek: 22. september ob 18.00 - Podporna umetniška skupina ( slikanje akvarela + terapevtski pogovor) Sreda: 9. september ob 18.00 -Predstavitev knjige ANDREJA PEŠCA: VZGOJA MOTIVIRANIH. ZDRAVIH IN ODGOVORNIH OTROK. Sreda: 16. september ob 18.30 Hrana za zunanjo in notranjo lepoto; Predavanje Uroša Šviglja (prijave so zaželjene) Sreda: 23. september ob 18.00 -Predavanje Tadeje L. Hoyos - Kdo je doula? Četrtek 3.,10.,17.,24. september ob 16.3018.00 Nadaljevalni tečaj španščine (prijave so obvezne) Četrtek: 3.,10.,17.,24. september ob 9.30 -11.00 Učenje slovenščine, priprava na izpit. (prijave so zaželjene) Petek: 4.,11.,18.,25. september ob 10.00 -Mamice na kavici: podporna skupina. (prijave so zaželjene) Petek: 11. september ob 14.00 Peka palačink in družabne igre za šolarje. Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nepričakovan klic montessori Naša sedanjost je prihodnost naših otrok Pred dobrimi sedmimi leti se je zgodilo moje prvo »srečanje« z vrtcem Montessori na Vrhniki. Takrat sem pomagal prijateljem pri urejanju prostorov, ko so ga še gradili. In po sedemletnem »mrku« je prišel telefonski klic, kateremu bi lahko rekel -nepričakovan klic montessori. Poklicala oz. povabila me je Eda, ustanoviteljica zasebnih vrtcev Preprosto montessori, če bi se priključil njihovi ekipi. In ker rad delam z otroki in mladimi, predvsem pa želim pomagati ter sodelovati pri njihovem razvoju, sem se takemu klicu takoj odzval z glasnim DA. Doslej je bilo moje delo z otroki v okviru Planinskega društva Vrhnika, kjer že več kot 20 let aktivno sodelujem pri vzgoji mladih na področju planinstva (planinski pohodi in 10-dnevni planinski tabori). Tako sem se s tovrstnimi izkušnjami na novo pot podal z manj strahu. Prehod na novo pot pa je bil »mehak«, saj nisem začel v prostorih vrtca, ampak na taboru Montessori, ki je potekal v juliju in avgustu na kmetiji Montessori pod Sv. Trojico na Vrhniki. Tam je bila učilnica narava, spalnica šotor s platneno streho in postelja spalka. Vse to mi je domače že iz planinskih taborov. 24-urna vključenost na taboru Montessori mi je dala uvid v pristop Montessori, kateri zagovarja, da lahko otrok razvija vse notranje potenciale le v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti ter red. In v takem okolju so otroci veseli, zbrani, delovni in vljudni. Oblika okolja, kot ga za posamezno obdobje razvoja omogoča pristop Montessori, to je Hiša otrok za predšolske otroke, učilnica Montessori za osnovnošolce in kmetija za adolescne-te (12- do 18-letniki - pogosto nepravično poimenovana težavna leta) ima še to prednost, da otrokom omogoča razvijati odgovoren odnos do narave in okolja kot celote. In če okolje ponuja občutek skupnosti in pripadnosti, razvijamo tudi odgovoren odnos do sebe, do skupnosti oziroma širše, do družbe. Kmetija omogoča vse vidike življenja in opazil sem, da otrokom in mladostnikom odpira širok pogled in razumevanje ter jim daje pomembne izkušnje za njihovo odraslo življenje. To je bilo moje letošnje poletno spoznanje. Sedaj pa se že veselim dela z otroki v učilnici Montessori in hiši otrok. Tomaž Stržinar V našem zasebnem vrtcu Montessori, vrhniški hiši otrok, bomo letos vstopili že v sedmo šolsko leto, sicer pa je Zavod Montessori del Vrhnike že 13 let oz. še dlje. Bolj kot kdaj prej sem se letos ob situaciji pandemije toliko bolj zavedla, da je s tem tudi Vrhnika ena od privilegiranih krajev globalne mreže, ki s holističnim pristopom italijanske zdravnice Marie Montessori daje priložnost in pomaga otrokom, mladostnikom in družinam postati resnično sposobni in produktivni posamezniki, s poudarkom na moralnem, vedenjskem, čustvenem in intelektualnem Montessori v 21. stoletju Stoletje, v katerem smo trenutno, je čas velikih inovacij. Inovacije so vse okoli nas, od najpreprostejše do najzahtevnejše naloge. V tem dinamičnem okolju nenehno iščemo izumljanje konceptov in meril, ki nas opredeljujejo. Izobraževalno okolje po vsem svetu je pripravljeno, da bo to novo stoletje sprejelo z odprtimi rokami. Tu v naši državi ljudje na splošno dobro poznajo stanje današnjih šol v javnih in zasebnih domenah. Starši so ime Montessori kot alternativa sedanjemu sistemu šolanja do neke mere seznanjeni. Dejansko vidimo, da se danes v izobraževanju Montessori zelo povečuje tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Izobraževanje v Montessoriju se je počutilo po vsem svetu, vendar je zdajšnja potreba po tem, da je neverjetno edinstvena tako kot sama metoda. Dandanes je spoznanje, da mora izobraževanje služiti kot pomoč življenju v nasprotju z zgolj vrtanjem ali prenosom informacij. Šole morajo svoje učence celostno pripraviti, da bodo v enaindvajsetem stoletju zadovoljile njihove potrebe. Maria Montessori je pred več kot sto leti odkrila, da je ključ do uspeha v naslednjem stoletju otroku omogočiti okolje, ki zadovolji njihove potrebe, ko se razvije. Celoten koncept Keys to the Universe/Ključi vesolja, ki ga je Montessori predstavil, to idejo na čudovit način predstavi. Otroci v Montessoriju dobijo priložnost, da v skrbno pripravljenem okolju prosto raziskujejo, da ne bodo samo „neodvisni misleci", ampak tudi skrbijo za svojo skupnost. Imajo ljubezen do učenja, ki jim pomaga premagovati ovire in doseči svoj resnični potencial v varnem in ljubečem okolju. Šole v Montessoriju spodbujajo ustvarjalnost, vztrajnost, integriteto in notranjo disciplino, ki jim pomaga pri uspešnih nalogah. Otroku zagotavljajo okvir, potreben za kreativno razmišljanje zunaj meja, pa tudi resnično učenje akademskih učencev, ki so tako znanstveno strukturirani v učilnicah v Montessoriju. V pristnem Montessoriju je učenec tisti, ki s svojim toplim in negovalnim vodstvom učitelja skrbi za svoje učenje, da doseže svoj največji potencial tako akademsko kot tudi na družbenem, čustvenem in intelektualnem področju razvoja. Čas je, da odpravimo stari »tovarniški« model tradicionalne šole, kjer se vsi ravnajo po enakih standardih in pričakujemo enake rezultate, ne da bi veliko razmišljali o potrebah vsakega otroka, tako da bodo pri njihovem koraku naleteli na uspeh in sprejemajo izzive enaindvajsetega stoletja. V tem novem stoletju potrebujemo globino metode Montessori in njenih idej, da bi resnično spremenili vzgojo v tisto, kar bi morala biti, da bi otroka lahko pripravili ali pomagali pri njegovi veliki nalogi, da bi se zgradil, da bi njegov svet zajel samozavestno in uspešno. »Izobraževanje ne sme več večinoma prenašati znanja, ampak mora ubrati novo pot in iskati človeške potenciale.« Dr. Maria Montessori 15C% MARIA V MARIA W preprosto MONTESSORI montessor razvoju. Vprašala sem se, če ni morda to malo prevzetno razmišljanje. Vendar sem si na osnovi več kot 16-letnih izkušenj tesnega stika in dela z otroki in starši po sistemu Montessori in na osnovi lastnih materinskih izkušenj štirih, sedaj že odraslih otrok, na koncu samozavestno potrdila, da je ustanova Montessori resnično privilegij za vsako lokalno skupnost. Razmišljala sem, kaj si starši pravzaprav želimo za svoje otroke. Na hitro rečemo: 'Da bi bil naš otrok srečen.' Navadno je to želja, da naš otrok odraste v samostojno odraslo osebnost, ki ve, kdo je, se zaveda, v čem je dober in kje se še lahko izboljša, ima moč slediti sebi in svojemu poslanstvu ter hkrati prispevati k napredku družbe in je njen odgovoren član. Ob vsem tem je srečen in je zadovoljen s svojim življenjem. In ljudi, ki zmorejo reči: 'Življenje je lepo,' si želi vsak kraj, vsaka skupnost. Seveda pa nam življenje prinaša ogromno različnih izzivov. Za današnji čas je značilna velika negotovost, ne moremo vedeti, kaj nas čaka jutri. Stvari se spreminjajo z naglico. Ena od takih je zagotovo letošnja pandemija, ki je svet postavila pred vprašaj, pred preizkušnjo. V ljudi sta se vcepila še večji strah in negotovost, ki sta že tako in tako naraščala z leta v leto (bom imel službo, okoljske spremembe, medkulturna nesoglasja, nesprejemanje različnosti ...). In tu smo se lahko prepoznali kot posamezniki: ali sem se sposoben znajti v hitro spreminjajočem se okolju, imam moč za samoiniciativnost ter pogum in sposobnost spopadanja z izzivi, sem samozavesten, kreativen itn. Z vsemi takimi osebnostnimi odlikami se ne rodimo, temveč jih razvijemo v času odraščanja. Res je, da k naši 'končno izoblikovani' osebnosti veliko prispevajo geni, v katerih je že z rojstvom zapisan naš potencial. Vendar, kako se bom razvil kot posameznik, igra veliko vlogo okolje, v katerem sem odraščal in živim. Torej je ključno, da otroka vzgajamo s srcem in ljubeznijo, vendar tudi z znanjem in razumevanjem. Ob vseh teh dej stvih sem vedno bolj hvaležna, da me je pot peljala do pedagogike Montessori, ki tako poglobljeno, z razumevanjem in predvsem celostno obravnava posameznika v vseh obdobjih njegovega razvoja. To leto je za nas montessorijevce, naše otroke in družine še posebno leto. Namreč te dni, 31. 8. 2020, bo minilo 150 let od rojstva Marie Montessori, zdravnice in pionirske znanstvenice, ki je ljudi po vsem svetu navdihnila s svojim resnično univerzalnim pristopom k razvoju otroka. Montessorijeva je bila na področju raziskovalnega izobraževalnega dela pred svojim časom. Njeno pionirsko delo za socialno reformo še vedno oz. vedno bolj motivira ljudi, da spremenimo svet na bolje. Že več kot 110 let (prva Hiša otrok 1907) vpliva na življenje otrok in učiteljev in posledično staršev/družin. Dandanes se izobraževanje Mon-tessori uporablja v vseh obdobjih razvoja, od rojstva do osemnajstega leta in vse do odraslosti in starosti v več kot 140 državah po vsem svetu. Ustanove Montessori delujemo na vseh celinah in se povezujemo v globalno mrežo z namenom povezati se v skupni odgovornosti do našega planeta in zavzemanjem za otrokove in človekove pravice. Tudi mi, Preprosto montessori, se z leti krepimo in širimo. Letos v naši strokovni skupini pozdravljamo Tomaža Stržinarja, ki ga bralci in krajani bolje poznate kot predanega in srčnega člana in predsednika Planinskega društva Vrhnika (morda ste med branjem tega izvoda Našega časopisa to že ugotovili). Za konec bi vse bralce in vaše prijatelje povabili, da nam sledite na FB, spletni strani, Našem časopisu, Visit Vrhnika in se nam pridružujete, morda v vrtcu ali pa se vključujete v naše raznolike programe, ki jih bomo pripravili v letošnjem šolskem letu in bomo z njimi začeli oktobra. Programi, delavnice, tedenska srečanja, krožki, predavanja, vikend srečanja, tabori, jahanje, individualna svetovanja in terapija Montessori bodo zavzemala vsa področja razvoja od rojstva do odraslosti. Velik poudarek bo tudi na pripravi na starševstvo in na starševstvu. Želimo vam prijeten začetek šolskega leta. Skupaj je bolje. Skupaj smo močnejši. V skupnosti je moč. Eda Šteblaj, ustanoviteljica in vodja skupine Preprosto montessori N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sole Libero načrtuje izkustveno devetletko Zavod Sole Libero ponuja alternativno obliko izobraževanja za šolske otroke, ki imajo sicer status šolanja na domu in obiskujejo našo šolo, kjer preko raznolikih izkustev in z gibanjem predelujejo javni učni načrt v gozdni raziskovalnici, na izletih itn. Imamo majhno skupino otrok, v kateri je največ 15 učencev različnih starosti, ki ob podpori dveh pedagogov učno snov javnega učnega načrta hitro predelaj o in tako jim ostane veliko časa za ustvarjanje, prosto igro, orodjarstvo, kuhanje, petje, branje pravljic ob ognjišču ... Letos naš program obiskuje skupina otrok od 1. do vključno 4. razreda. Naš načrt je, da se skupaj z razvojem otrok in skupine razvija tudi naš program. Tako si želimo za vse zainteresirane pripraviti celotno izkustveno devetletko. Ker otroke usmerjamo v samovodeno učenje, večino učne snovi predelajo sami, ko so enkrat opismenjeni. Pripravljajo nam različne predstavitve tem, ki jih raziščejo sami, učitelj pa kot mentor kaže poti, kje vse lahko posameznik pridobi določeno znanje. Večinoma se v dnevu usmerimo na manj dejavnosti in tisto, česar se lotimo, vadimo, raziskujemo in proučujemo čim bolj temeljito. Na takšen način se lahko posameznik bolj poglobi v snov in razvija dolgotrajno in usmerjeno pozornost, ki jo v sodobnem, s tehnologoijo podprtem času ljudem primanjkuje. Za vsa dodatna vprašanja pokličite na št. 031 751 499, lahko pa obiščite našo FB in spletno stran: www.solelibero.si. (s) SimonKr Vi:i,M ........... TEKA WI.ÍMJ. SimonKr, d. o. o., in Tera Nova, d. o. o., sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Radgonski sejem na Vrhniki Letošnji 58. Radgonski sejem AGRO 2020 bi se moral začeti 22., vendar ga je organizator zaradi koronavirusa odpovedal. Že 20 let se sejma udeležujejo tudi vrhniški kmetje. Odpoved sejma jih je presenetila in razžalostila. Zato so se odločili, da sejem organizirajo kar sami na Vrhniki. V petek 21. avgusta so se zbrali v Habetovem kozolcu, kamor so pripeljali svoje traktorje in delovne stroje ter jih postavili na ogled. S tem so pokazali predvsem medsebojno prijateljstvo in spo- štovanje do svojih delovnih strojev. Seveda brez dobre volje in družabnega srečanja tudi ni šlo. Spekli so dobrega oddojka. No ja, razmišljali pa so tudi, kako bi poimenovali novi Radgonski sejem na Vrhniki, če bi prišlo do odpovedi tudi naslednje leto. Simon Seljak V pretekli številki smo pisali o hobiju Avguština Pirnata iz Verda - kako izdeluje slike s pomočjo barvnega peska, zdrobljenih opek, stekla in podobnih materialov. Pomotoma nam je izpadla fotografija začetnega dela, ki je botrovala k nastanku njegovega ho-bija. To je manjša Marijina »kapelica«, kot jo on imenuje, ki jo je izdelal kot zaobljubo za srečno ozdravitev. Iz zaobljube se je nato porodil hobi, ki ga še danes razveseljuje in kratkočasi. (gt) Stare fotografije4: zadružna žaga v Verdu Tokratne fotografije nam je posredovala Anica Kuhar iz Janezove vasi, ki je nekoč bila zaposlena v Liku. Fotografije prikazujejo objekt zadružne žage v Verdu in pa prvomajsko parado, domnevno iz začetka šestdesetih let preteklega stoletja. Naj spomnimo, da je Verd zaradi gozdnatega zaledja in bližine železnice sobival z lesom. Kmalu po izgradnji železnice so se pojavile »španovijske« vodne žage, ki so po prvi svetovni vojni večinoma ugasnile. Tedaj sta se v Verdu in na Vrhniki pojavili tudi prvi parni žagi, ki sta zasenčila vodne. Oderuške odkupnine lesa so lokalne kmete vodile v razmišljanje o skupni - zadružni žagi. Kot je v osemdesetih letih v Našem časopisu zapisal Franc Furlan, so združeni kmeti kupili zemljišče na Konjskem klancu, kjer so zgradili lastno parno žago. S posojilom beo- grajske banke so kupili parni stroj - lokomobilo, ki je prispel na Vrhniko konec oktobra 1937, od koder so ga ovenčanega in z melodijo harmonike odpeljali na žago v Verd. Prvega januarja 1938 so jo v visokem snegu tudi slovesno predali svojemu namenu. Ob ustanovitvi je žaga štela 37 članov, ob koncu leta 1939 pa 123. Produkcija lesa je iz začetnih 3900 m3 prešla leta 1939 na 4900 m3 lesa. Po vojni je zadružna žaga padla pod okrilje Lika. Danes svoje naloge ne opravlja več, je pa znano prizorišče za druženje. Imate tudi vi doma kakšno staro fotografijo in z njo povezano zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 031 392 153 ali pišite na nascasopis@zavod-cankar. si Z veseljem jo bomo objavili v naslednji številki. Gašper Tominc N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletje v Starem malnu Poletje? Drugačno kot prejšnja leta, a vendarle poletje. In to kakšno! Naši redni, domači obiskovalci so se hladili ob in v »sveži« vodi, mnogi Ljubljančani so našli pot do nas in rezidenti naše širne, preljube dežele so odkrivali njene lepote. Med vsemi lepimi vedutami so našli tudi Star maln; prišli so, se osvežili in okrepčali ter zagotovili, da še pridejo. Dobro, da imamo velik in zračen prostor, dobro ekipo in veliko trdne dobre volje. Še posebno smo veseli vrhniških društev, ki si za medsebojno druženje in druženje z nami ter obiskovalci izberejo prav Star maln. Razveselili smo se domačega Big banda in MePZ Mavrica pod vodstvom Darinke Fabiani. Ob tabornem ognju, majhnem, ki so ga postavili naši prijatelji taborniki Rod enajsta šola, so naša ušesa božale najlepše partizanske, narodne in ponarodele pesmi. Odlomki iz Cankarjeve Bele krizanteme, ki smo jih pripravili in brali z recitatorsko skupino Mavrica, so nas spomnili na vse preveč mačehovski odnos do kulture. Ja, Ivan je brezčasen, živel je sedanjost in prihodnost. Mi živimo zdaj, a se včasih zdi, da smo obtičali v preteklosti. Kaj čaka naše otroke in vnuke? »Brez kulture ni naroda!« Brez kulturne dediščine pa bi ne vedeli, kako globoke so naše korenine. Zato smo še vedno odločeni, da bo v Starem malnu spet stal in mlel mlin, tako kot je nekoč. Iskrena hvala članom MePZ Mavrica, da ste prepoznali našo voljo in namero ter prispevali za mlin. Vaša podpora in podpora vseh, ki ste nam že pomagali, nam veliko pomeni. Pred nami je še dolga pot, skupaj bomo dosegli cilj. V jesenski mesec stopamo z novimi načrti. Negotovost zaradi ukrepov za omejitev koronavirusa je razlog, da delamo previdno, po korakih in ne prehitevamo časa. Za zdaj pa le majhen namig: s pomočjo podpornikov društva in Starega malna se bomo že v jeseni veselili nove pridobitve v veselje vseh obiskovalcev našega naravnega bisera. V Močilnik se bralci Cankar- jevih besedil vračamo vsako sredo že skoraj štiri leta. Septembra bomo beležili četrto obletnico. Članice komisije za lepše okolje so tudi letos opravile svojo nalogo in podale predloge za podelitev priznanj blagajana za leto 2020. Tradici- onalno blagajane podelimo na srečanju članov Turističnega društva prvo nedeljo v septembru. To leto prireditve ne bo, saj se ukrepi zaradi koronavirusa zaostrujejo. Dobitnike priznanj vabimo, da v nedeljo, 6. septembra 2020, pridejo v Star maln. Za vse bomo rezervirali mizo in priznanja podelili na bolj osebni in ukrepom za varovanje zdravja primerni ravni. Vabimo vas in želimo, da ta dan Star maln obiščete tudi člani društva, sodelavci, prijatelji in podporniki. Dobrodošli vsi tudi v jeseni in pozimi! Ekipa Star maln ostaja na svojem delovnem mestu. Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Pestro v Starem Malnu Turistično društvo Blagajana Vrhnika je v Starem malnu pripravilo kar nekaj zanimivih dogodkov, ki so potekali v poletnih dnevih. Glavni namen je bil pridobivanje znanih in neznanih turistov, da obiščejo lepote Starega malna, kjer jim je bila gostinska ekipa tudi vedno na voljo. Po tistem, kar je bilo mogoče videti in pripovedovanju je bila doba letošnjega poletja najbolj obiskana doslej. Družabno srečanje si je vrhniški Big band prislužil v začetku julija. Člani orkestra so svoje srečanje izkoristili tudi za svoj nastop. Zopet so dokazali svojo kakovost s starimi in novimi uspešnicami. Seveda so navdušili vse prisotne. Konec junija pa je Mešani pevski zbor Mavrica izvedel nastop ob tabornem ognju. Zares je bilo lepo in zanimivo. Vse poletje (v četrtek, petek, soboto in nedeljo) je bil vedno poln gostinski objekt, seveda, če je bilo lepo vreme. Pohodni-ki so se ustavljali s Planine, iz Lintverna, z Vrhnike ter drugih bližnjih krajev. Lepo vreme je privabilo tudi številne kopalce v hladno vodo obstoječega jezerca. Naj še nekaj fotografij približa aktivnosti in zanimivosti v Starem malnu. Simon Seljak Mrzla voda je bila prava poslastica za ohladitev v močnem soncu. Big band navdušil prisotne in še sebe. Skupina pohodnikov na Lintvern preko enega izmed dveh novih prostorov, ki so ju postavili člani PD Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ocenjevanje Komisije za lepše okolje Letošnje leto je posebno in zaradi trenutnih razmer glede koronavirusa je svoje delo prilagodila tudi Komisija za lepše okolje. Tako kot vsako leto smo začeli s sejmom Vse za dom in vrt, ki smo ga kljub takratnim razmeram izpeljali v prilagojeni obliki, z maskami, na razdalji in takrat smo se prvič po dolgem času srečali, previdno poklepetali ter vam simbolično predali balkonsko rožo. Komisija za lepše okolje je v juniju sprejela sklep, da prilagodimo ocenjevanje okolice naše občine in ocenjujemo samo javne površine in objekte. Preko Našega časopisa smo pozvali, da nam pošljete vaše predloge. Prejeli smo tri, ki smo si jih z veseljem ogledali in jih tudi nagradili. Vsako leto opažamo, da se nekateri res trudite in skrbite, da je Vrhnika ob vaših zasaditvah prava paša oči. Letos smo se odločili, da podelimo trem gospem posebno pohvalo za trud in delo pri urejanju okolice. Prvo pohvalo namenjamo ge. Fani Šurca za trud pri vzdrževanju in urejanju kotičkov ob hiši, ki so prava paša za oči in nudijo mimoidočim prijeten pogled na ocvetličeno in urejeno okolico hiše. Posebni pohvali za skrbno urejen kotiček ob bloku pa prejmeta tudi ga. Marija Zupančič in ga. Tatjana Molnar, ki skrbita za urejenost parka pred blokom Na klisu 4B. Na korespondenčni seji Upravnega odbora TD Blagajana, ki je potekala od 3. do 7. avgusta, smo pregledali predloge komisije in podelili priznanje blagajano: dvema najlepšima urejenima kotičkoma, tematski poti, dvema javnima igriščema, parku, sakralnemu objektu, dvema poslovnima objektoma in dvema javnima površinama. Prijazno vabljeni v nedeljo, 6. septembra, po 12. uri v Star maln, kjer vam bomo predali blagajane in poklepetali z vami. Iskrena hvala vsem, ki mi pridno pomagate z delom na terenu in v pisarni društva. Vsem dobitnikom blagajan člani UO in NO TD Blagajana iskreno čestitamo, vsem bralcem Našega časopisa pa želimo mirno jesen. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje Blagajana za najlepše urejen kotiček Blagajana za najlepše urejen poslovni objekt Skupnost lastnikov stanovanj Krpanova ulica 1 Otroško igrišče »Napostaji« KS Vrhnika-Breg, Tržaška cesta 11 Blagajana za najlepše urejen park Izletniška kmetija Kuren Slavko Čičmirko s.p., Stara Vrhnika 97 Park pred blokom Na Klisu 4b Blagajana za najlepše urejeno tematsko pot IPROS, inženiring procesne opreme in sistemov, d.o.o. Drenov grič 3a Park pred gostilno in hotelom Bistra Bajc gostinstvo, družba za za najlepše urejeno javno površino gostinstvo in turizem, d.o.o. Bistra 2 — prometni otok Blagajana za ohranjanje sakralne dediščine Pot ob rimskem zidu (Zaplana) ZIC, Tržaška cesta 9 Blagajana za najlepše urejeno javno igrišče Otroško igrišče palčke OŠ Ivana Cankarja Tržaška cesta 2 Župnijska cerkev sv. Brikcija in kapelice KS Podlipa-Smrečje, Smrečje 7 Prometni otok pri trgovini Hofer JPKPV, d.o.o., Pot na Tojnice 40 N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 200. branje v Močilniku Člani Muzejskega društva zborovali V septembru 2016 so se začeli v Močilniku zbirati bralci Cankarjevih besedil. Takrat je to potekalo pod vodstvom Turističnega društva Blagajana Vrhnika. Branja so se predvsem udeleževali člani društva, ki pa so se jim v nadaljnjih letih začeli pridruževati tudi drugi ljubitelji Cankarjevih del. V sredo, 24. junija 2020, ob 17. uri pa so se zbrali številni bralci na že 200. branju. Ob pomoči Cankarjeve knjižnice v nekaj zadnjih let so se branja dogajala tudi drugod na Vrhniki. Vendar je še vedno najaktualnejše branje v Močilniku tudi zato, da bi se razmere v njem uredile v korist Vrhničanov. Jubilejnega, 200. branja se je udeležilo okoli 30 bralcev, med njimi tudi številni poslušalci. Na koncu branja so se vsi prisotni udeležili še družabnega srečanja ter se spominjali zanimivih prejšnjih srečanj. Zato naj Cankar živi še naprej med Vrhničani, predvsem med bralci v našem prelepem Močilniku. Kot zanimivost je treba omeniti, da je bralka Helena Živkovic v živo brala iz oddaljene Dalmacije preko mobi-tela. Pozdravljeni v Kristu! Pozdravljeni vi vsi, ki ste me tako zvesto spremljali na moji dolgi poti. Pisana procesija vas je — kdo bi vas preštel, kdo bi vam vedel imena? Komur se je zazdelo, se je pridružil vašim vrstam ter se je z vami podil za menoj. Moški in ženske, starci in otroci, modrijani in bebe, poštenjaki in razbojniki — joj meni! Niste si bili podobni ne v besedi, ne v sodbi; stepli ste se časih med seboj. Ta mi je kričal: „Veha, na desno jo kreni!" Drugi me je učil: „Na levo se drži, neroda!" Družila pa vas je neomajna vera, da moja pot ni prava, da sem bil vedoma ali nevedoma izgrešil ravno cesto.« Ivan Cankar, Bela krizantema, Na Rožniku v maju 1910 Simon Seljak Vrhniški motoristi zborovali Moto klub Nauportus je 16. občni zbor namesto v marcu izvedel šele (zaradi koronavirusa) v petek 12. junija 2020 v vrhniškem gasilskem domu. Zbora se je udeležilo kar lepo število motoristk in motoristov ter gostov, med njimi tudi podžupan vrhniške občine Jože Malovrh. Zbrane je prvi nagovoril predsednik MK Nauportus Vrhnika Tomaž Remškar, ki je predstavil tudi poročila o delovanju kluba v lanskem letu. Med ostalim pa je še posebno izpostavil: »Leto 2019 smo pričeli z občnim zborom 15. marca. 7. aprila pa smo kljub slabemu vremenu uspešno izvedli blagoslov naših motorjev. 25. maja pa je v športnem parku Vrhnika potekal tradicionalni dan varne vožnje. Pripravili smo poligon za preizkus v spre-tnostni vožnji z motorji. Tega se je udeležilo 17 motoristov. Uprizorili smo tudi nesrečno in reševanje ranjenih iz vozila ter nudenje prve pomoči in oživljanja. Pri teh aktivnostih so nam pomagali PP Vrhnika, Prometna policija Ljubljana - Brdo, gasilci PGD Stara Vrhnika in Vrhnika, Rdeči križ Vrhnika, štab CZ Vrhnika, vrhniški planinci, skavti in občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Finančno pa so varno vožnjo podprli MZM (motoristi za motoriste), Občina Vrhnika in Avtotrade Sinja Gorica. Imeli smo tudi precej motorističnih izletov, kot na primer po Balkanu, obisk Volčjega gradu, Vinske gore ter Svetega vrha na Dolenjskem.« Nato so sledila še druga poročila. Sprejet je bil tudi program za letošnje leto, ki pa so ga morali že odpovedati zaradi epidemije COVID-19. Po uradnem delu je sledilo še prijetno druženje ob dobrem golažu, ki ga je pripravil tudi član društva Janez Garafolj - Gari. Simon Seljak Predsednica društva in delovno predsedstvo Za varnostno razdaljo je bilo poskrbljeno. Občni zbor Muzejskega društva Vrhnika bi moral biti že v začetku pomladi, vendar je karantena ob covidu-19 to preprečila. Razmere so se nato počasi normalizirale, tako da je društvo lahko izvedlo zbor svojih članov 22. junija 2020 v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za varnostno razdaljo vseh je bilo poskrbljeno. Po občnem zboru je sledila pred- V SPOMIN Na prvi šolski dan pred sedmimi leti nas je zapustil naš dragi Edi. Zapustil nas je tiho, kakor je živel. Kolikor je bilo težko njegovo življenje - tako se zdi - toliko naj mu bo lažja zemlja v grobu med domačimi. Obletnica Sedem dolgih let, katere sem morala, jaz kot mati, za sinom preživeti. Upala sem in ker upanje umre zadnje, sem pokopala tudi upanje. Pa se še vedno sprašujem in moledujem: prijatelj postoj in povej, zakaj ne bo ga več nazaj ... Minilo je dolgih sedem let. Mama Ljubica Dolničar stavitev dveh novih Vrhniških razgledov (štev. 19 in 20). Letošnjega zbora oziroma ocenjevanja dela za leto 2019 se je udeležilo okoli 30 zvestih članov društva. Kot vemo, društvo uspešno vodi predsednica dr. Katarina Oblak Brown in člani izvršnega odbora: Marija Malovrh, Metka Miklav-čič, Nataša Oblak Japelj, Olga Pivk, Mira Rančov, Branko Stanovnik, Tone Kos in Janez Zitko. Predsednica društva je zbranim predala tudi poročilo o uspešnem delovanju. Največ dela je bilo uspešno porabljenega ob pripravi za izdajo dveh novih številk Vrhniških razgledov. Še posebne pohvale vseh je bila deležna 20. številka, ki je namenjena in posvečena vsem dogajanjem v Cankarjevem letu 2018. Po mesecih delovanja v letu 2019 pa so izvedli nekaj zanimivih dogodkov: -22. januarja odprtje razstave Moja je pesem, posvečena 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen, rojene v Podlipi, -7. marca so razstavo Moja je pesem odprli še v Velenjskem gradu, -28. aprila organizirali ekskurzijo na Rakitno po poti slavnega vrhniškega jambora od Rakitne do Trsta, - 21. maja odprli gostujočo dokumentarno razstavo Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, -22. oktobra kot soorganiza-torji odprli razstavo Potovanje na Vrhniko; razstava slik in modelov Marjana Smrtnika, posvečena 120-letnici vrhniške železnice, -19. novembra kot soorgani-zatorji odprli razstavo Malar je vreden vse hvale in časti - sli-kopleskarja Romana Suhadol-nika. V nadaljevanju občnega zbora so člani društva poslušali še druga poročila in tudi program za leto 2020, ki se že uspešno ustvarja. Vsa poročila so soglasno sprejeli z velikim aplavzom. Zelo zanimive teme je predlagal Branko Stanovnik, ki je bil vključen v aktivnosti v prihodnjih mesecih: odziv Vrhnike na pandemijo, dokumentiranje dogajanja v povezavi s Kemi-som in prva podelitev Cankarjeve nagrade. Tudi to so prisotni sprejeli z aplavzom ter uradno končali svoj zbor. Sledila je predstavitev Vrhniških razgledov št. 19 in 20 ter ogled filma o prekopu judenburških žrtev. Simon Seljak NflS Občina Vrhnika 11. Salamijada na Drenovem Griču 31. avgust 202ÜH 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V soboto, 20. junija 2020, so na Drenovem Griču uspešno organizirali in izpeljali 11. tradicionalno Salamijado. V prostorih gostitelja, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, je celoten potek prireditve budno spremljal Janez Podboj, predsednik ocenjevalne komisije. Tradicionalnega ocenjevanja se je letos udeležilo 20 izdelovalcev suhomesnate dobrote, prav tako je bilo prisotnih veliko oboževalcev slovenske tradicionalne salame. Pri predelavi mesa je potrebno ve- liko znanja, tako pri pripravi same pravilne mešanice mesa in začimb, mletja mesa in v nadaljevanju sušenja mesnin. Vsak proizvajalec skriva svoj zmagovalni recept za okusno salamo. Le-ta da zadovoljstvo izdelovalcu, ki je vložil vse znanje in izkušnje za dober izdelek. Da pa je konkurenca dobrih izdelovalcev salam tudi pri nas velika, dokazujejo vsako leto na Drenovem Griču. Predsednik komisije, Janez Podboj, je z vso resnostjo in s tančico skrivnosti skrbno označil vse salame s številkami, ki so pozneje romale na ocenjevanje. Komisijo so sestavljali še: Milan Velka- vrh, Tone Povše in Bojan Smuk. Člani komisije so vsako salamo najprej strokovno pregledali in na osnovi ocenjevalnega lista podali oceno. Končna ocena je bila sestavljena iz zunanjega videza izdelka, sestave in barve prereza ter teksture, na koncu je sledilo tudi okušanje. Letošnje ocenjevanje je bilo tudi računalniško dopolnjeno. Za hrano, slasten pasulj s šinkom in Smukove šampinjo- ne, so skrbeli kuharski mojstri: Tone Mihevc, Jože Podboj, Danijel in Matjaž Nartnik ter Andrej Gutnik. Slavnostna razglasitev najboljšega izdelovalca salame za leto 2020 je potekala v prijetnem vzdušju. Predsednik komisije, Janez Podboj, je ob pomoči Andreja Gutnika razglasil, da je zmagovalec letošnje Salamijade Žiga Rus, na odlično drugo mesto se je uvrstila Lili Vrhovec in na tretje Andrej Gutnik. Vse salame so bile na koncu namenjene v pokušino obiskovalcem. Ocenjevalci opažajo, da se vsako leto kakovost salam izboljšuje, kar je delček k temu pripomoglo tudi tradicionalno ocenjevanje salam na Drenovem Griču. Naj zapišem, da je bil letošnji izbor salam mednarodno obarvan, saj je v pokušino in ocenjevanje prišla ena salama celo iz Bosne. Vsem donatorjem in sponzorjem: Šampinjoni Smuk, Av- tovleka Čepon, DG 69, Mesarstvo Robi, Megafon - Tolea, d. o. o., in Mizarstvo MALC, d. o. o., ki je izdelalo lična priznanja v lesu za prva tri mesta, hvala. Organizatorji Salamijade 2020 se iskreno zahvaljujejo za podporo! Vsa zbrana sredstva so organizatorji namenili PGD Drenov Grič - Lesno Brdo za urejanje garaže in prostorov društva. Franjo Čretnik, foto: F. Č. Dan državnosti je postal priložnost in tradicija, da se enkrat na leto zberemo krajani Miznega Dola in se skupaj poveselimo. s pomočjo staršev ustvarjali v kreativnem kotičku tako, da so izdelovali smešne obrazne maske, se preizkušali v tekmovanju gosenic, oblikovali vilinske krone iz naravnih materialov ter se zabavali ob spuščanju balončkov. Starejši otroci so se skupaj z odraslimi pomerili tudi v nogometni tekmi. Za piknik ne pobiramo prispevkov za hrano in pijačo, saj vse prinesemo po svojih zmožnostih. Organizacija in izvedba dogodka prav tako povezujeta, saj je potrebno kar nekaj dela, da je prostor pripravljen in tudi ustrezno pospravljen. Foto: Mateja Čadež. Katica Pevec Semec Tretji piknik na Miznem Dolu Letošnja priprava in izvedba že tretjega piknika sta bili posebni, saj je bilo treba upoštevati zaščitne ukrepe pred koronavirusom. Piknik je tradicionalno potekal na avtobusnem obračališču. Tudi letos smo si klopi sposodili pri zaplanskem gasilskem društvu. To je priložnost za povezo- vanje vseh krajanov Miznega Dola ter za medsebojno spoznavanje. Veseli smo, da se je v naš kraj v zadnjem letu priselilo nekaj mladih družin, ki smo jih lahko podrobneje spoznali. Piknik je tudi odlična priložnost za poglabljanje medge-neracijskih vezi in ob pripovedovanju starejših krajanov spoznavanja življenja ter nekaterih dogodkov iz preteklosti Miznega Dola. Letos se je zbralo veliko otrok različne starosti, ki so sami ali PREJELI SMO Ali bo vrhniški muzej reke Ljubljanice prestavljen drugam? V časopisu Dnevnik smo pred nedavnim lahko prebrali, da je nadaljnji obstoj Doživljajskega razstavišča reke Ljubljanice (v nadaljevanju muzej), ki je postavljen v pritličju nekdanje šivalnice IUV, vprašljiv. Da bi muzej ostal na Vrhniki, bi morali na občini v kratkem pripraviti strategijo razvoja muzeja. Zapisano v Dnevniku nas je začudilo, saj se zavedamo izjemne pomembnosti muzeja za Vrhniko. V Združenju za trajnostni razvoj smo predvidevali, da to vedo tudi odločevalci na Občini Vrhnika, od katerih je odvisna nadaljnja usoda muzeja. Z namenom bralcem Našega časopisa predstaviti muzej in spodbuditi javno razpravo o njegovi izjemnosti, smo zbrali nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da je: • Ljubljanica izjemno bogato arheološko najdišče svetovnega formata. V muzeju je razstavljenih 400 muzejskih predmetov z Vrhnike in iz njene okolice, ki vzbujajo pozornostsvetov-ne strokovne javnosti, • muzej (projekt) je prejel mednarodne nagrade in priznanja, med katerimi sta še posebno pomembni dve: leta 2018 priznanje Evropske komisije in Sveta Evrope za deset najboljših zgodb s področja kulturne dediščine v Evropi, junija 2019 pa je bil v Parizu projekt uvrščen na Unescov se- znam najboljših praks za varovanje podvodne kulturne dediščine, • strokovni partner muzeja (Muzej in galerije mesta Ljubljane - MGML) pripravlja kandidaturo reke Ljubljanice za vpis na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, • Doživljajsko razstavišče reke Ljubljanice je vrhniški muzej, saj prikazuje zgodovino Vrhnike od njene davne preteklosti do danes. Za strokovno vodenje po muzeju so bili v sklopu projekta usposobljeni mladi Vrhni-čani, ki so skupaj z MGML pripravili 40 različnih pedagoških programov. Reka Ljubljanica povezuje različne vrhniške znamenitosti in bi lahko povezala tudi občane Vrhnike. Vrhniški muzej je izjemen kulturni in turistični potencial, ki bi ga morali izkoristiti. Menimo, da je treba muzej na Vrhniki ohraniti in na njem graditi razvoj turizma in identiteto Vrhnike. Jernej Fefer Odgovor občine Na občini Vrhnika se zavedamo bogastva, ki ga nosi reka Ljubljanica. Zavedamo se tudi pomena muzeja za občino in občane. Zavedamo pa se tudi, da je potrebno učinkovito upravljanje. V zadnjih letih je bil, kot partner v projektu Muzej in galerija mesta Ljubljane, zadolžen za usposabljanje upravljavca muzeja. Sedaj čakamo njihovo poročilo o uspešnosti usposabljanja, da bomo lahko dolgoročno rešili samo upravljanje. Tudi nas je presenetil članek v Dnevniku, saj smo kot občina vedno kazali dobrodošlico muzeju. Konec koncev smo lani imeli v samem muzeju celo odprtje »Evropski dnevi kulture«. Dnevnikova, po našem mnenju, napihnjena zgodba, je kot zgodba o kar-tingu na praznem parkirišču v Sinji Gorici - ko so ga nekdanji zaposleni na občini prijavili ministrstvu, to pa je po medijskem pritisku moralo spremeniti dovoljenje za karting. Župan Daniel Cukjati N aŠ Občina Vrhnika 31. avgust 2020H 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Potujemo po Kneippovih točkah po širni Sloveniji Z veselimi igrami v poletje Obisk parka s Kneippovimi elementi v Šmarju pri Jelšah Vabilo Društvo Kneipp Vrhnika vabi vse vedoželjne k dnevu oblivov in spoznanj po Sebastianu Kneippu: dogajalo se bo 12. 9. 2020. od 10. ure do popoldneva, pridite mimo in nas obiščite pred Turističnim informativnim centrom Vrhnika. Vabljeni Knaippove terapije so razširjene po vsej Sloveniji. Zasluge za to ima Društvo Kneipp Vrhnika v sodelovanju z Društvom iz Maribora. Dogovorili smo se, da bomo kraje s ponudbo Knaippovih vodnih terapij, pohodnih poti/ gibanja po parkih, gozdnih poteh z elementi Kneippovih terapij označevali s tablami z oznako Kneipp Slovenija, ki ga označuje cvet šentjanževke. Idejna vodja širjenja Kneippovih idej je g. Maja Artenjak z Vrhnike. Takih točk je 25. V juliju se nam je pridružila skupina študentov iz Višje strokovne šole za kozmetiko in wellness VSŠKV iz Ljubljane, kjer uvajajo del študijskega programa na temo Kneipp in njegovih pet stebrov. V juniju smo pripravili nekaj poučnih poti, ki jih bomo v kratki obliki predstavili. Več o tem lahko preberete na Facebook profilu našega društva izpod peresa g. Helene Kern ali pa na spletni strani srce-me-povezuje.si Z dr. Cvetko Avguštin, strokovnjakinjo japonske metode premagovanja stresa in izgo-relosti, smo se 4. junija podali na Gozdni potop, ki nam je dal doživetje z vsemi čuti: s sluhom, vonjem, tipom in okusom. Za doživetje tega potrebujemo veliko časa, da se umirimo in smo prisotni tukaj in zdaj. Na tak način se uspešno povežemo z naravo in slišimo, vonjamo - seveda vidimo, opazimo drobne malenkosti, ki jih sicer ob hitenju prezremo. Na kupčku v Čekovni- ku, vaškem zaselku nad Idrijo, smo 12. julija obiskali posestvo. Mlada podjetna lastnica ga. Saša Mrak Črnologar nas je popeljala po gozdni poti, bosonogi poti ter po Kne-ippovi čutni poti, ki nam je masirala podplate z obilico živčnih točk na podplatih. Šli smo ob potočku, ob katerem so številne ploščadi za počitek in sproščanje. Vračali smo se ob zeliščnem vrtu in vdihavali njihove vonjave. Pot smo sklenili pri odlični zakuski iz kmetijske kuharske umetnosti domače hiše ter ob nekaj besedah ga. M. Artenjak. Tudi tam smo pustili oznako Kneipp Slovenija - tablico. V Šmarju pri Jelšah smo 15. julija obiskali prijatelje iz Zavoda TŠM, kjer skrbijo za prelepo urejen Kneippov vrt s kar nekaj Kneippovimi elementi. Imajo tudi interaktivni gozdni center s točkami in ljubko gozdno hiško. Park je lepo označen in dostopen vsem, ki jim uživanje po Kne-ippovi ideji ustreza za uživanje. Ob spremstvu gostiteljice ga. Špele Zaberl smo se popeljali še v Dobje do izvirne stare kozjanske domačije v lasti g. Bojana Gučka. Posestvo je osmislil z učno potjo Pot srca, kjer srečamo stara mogočna sadna drevesa in Kneippovo pot z vodnjakom. Sonja in Srečko Vrhovnik sta nas 26. julija popeljala na ogled mozaikov, izdelanih pri Društvu likovnikov na Rakeku. Njihovi izdelki so opazni na celotnem območju kraja in širše. Aktivno sodelujejo vse generacije, ki ustvarjajo lepoto mozaikov. Od tam smo odšli na raziskovanje skozi zgodovino Cerkniškega jezera in njegovih legend. Srečko nas je tudi popeljal do jezera. Zanimivo in poučno. Turistična skupnost je bogato poskrbela s prospekti, tablami, izposojo kanujev. Odšli smo še do energetskih točk v bližini jezera in do Rakovega Škocjana, kjer smo na označenih energijskih točkah na parkirišču pod vodstvom ga. Brede spoznali zdravilne zvoke in njihov vpliv na ohranjanje zdravja TKM tako v teoriji in praksi (tradicionalna kitajska medicina). Zanimivo popotovanje po Kneippovih točkah se nadaljuje. Poti je še veliko, so zanimive in Slovenija bo približana ljudem. Program bomo posredovali na FB in naš spletni strani srce-me-povezuje.si Društvo Kneipp Vrhnika Ritmična gimnastika ^it Vadba od ponedeljka do petka Začetnice*, deklice, kadetinje, mladinke in članice OŠ AM Slomška Vrhnika / Kulturni center Vrhnika ^^ ^^ ^^ ^^ # ^^ ^^ GimnastičnoDruštvo 2020/21 VRHNDKR Vpis v septembru in oktobru* 2020 Gimnastično društvo Vrhnika Tržaška 9 1360 Vrhnika ■ https://5k.amadeus.si/gd gd.vrhnika@gmail.com Začetne* in tekmovane kategorije Vadba ob torkih in četrtkih fiv Akrobatika Letošnje šolsko leto smo z otroki iz »Sobe veselja zaključili z naslovom »Z veselimi igrami v poletje. Hvala ZlC-u Vrhnika, da nam je omogočil, da smo se lahko igrali najrazličnejše igre na prijetni, umetni travi Nogometnega parka Vrhnika. Vsi skupaj smo bili zelo navdušeni, da smo se sproščeno in veselo igrali FIT-ove igre, ki smo jih spoznali med šolskim letom. Spremljala nas je zabavna glasba z ritmi in besedili poletja. Darija in Jure iz Sobe veselja, Vrtec Vrhnika, Enota Želvica Poletje in jesen z Gimnastičnim društvom Vrhnika S članicami in člani, ki že tekmujejo, novo sezono začenjamo v septembru. V oktobru bomo v naše vrste povabili vsa vedoželjna dekleta, ki si želijo znanja in veščin ritmične gimnastike, v akrobatiko pa bomo poleg deklet vpisovali tudi fante. Predvideni začetek treningov sezone 2020/21 bo tako v naslednjih terminih: • RG tekmovalne kategorije, TOR, 1. 9. 2020, ob 16.00, OŠ AMS, • AK starejši, TOR, 1. 9. 2020, ob 15.30, OŠ AMS, • AK mlajši, ČET, 1. 10. 2020, ob 16.30 Kulturni center Vrhnika, • RG začetnice, PET, 2. 10. 2020, ob 17.00 OŠ AMS, • RG Idrija, SRE, 2. 9. 2020, ob 15.30, Gimnazija Idrija. V sredini septembra vabimo vse otroke, ki želijo spoznati akrobatiko in ritmiko, da se nam pridružijo na enem od treningov 15., 16. ali 18. septembra in se še sami preizkusijo v čudovitem svetu gimnastike. Ritmična gimnastika združuje prvine gibljivosti, spretnosti, osnovne in napredne motorike, rokovanj z različnimi rekviziti in moči mišic. Poleg tega se ritmičarke naučijo sodelovanja z drugimi dekleti, pridobivajo samozavest, izgubljajo strah pred nastopanjem. V pisanih bleščečih dresih in z rekviziti vseh barv tekmujejo in nastopajo ter na tekmovanjih bodrijo svoje sotekmoval-ke. Akrobati tekmovalci pri nas trenirajo skoke na mali prožni ponjavi. Tekmovalni program akrobatike vključuje tudi treninge na napihljivi odbojni akrobatski stezi in na preostalih gimnastičnih orodjih, kot so krogi, drog, bradlja in parter. Mlajši akrobati večino časa namenjajo delu na poligonu. V sredini avgusta smo se odpravili na petdnevne aktivne priprave v Ajdovščino. Kot vsako leto so se jih udeležila dekleta, ki so predana športu, saj so treningi vse prej kot lahki; naučijo se veliko novega, predvsem pa se družijo in še bolje spoznajo. Letos smo prvič vzeli s seboj tudi člane iz akrobatske sekcije Gimnastičnega društva Vrhnika in odločitev se je izkazala za zelo pozitivno. V prihodnje bo to najbrž postala redna praksa, saj se tudi trenerji en od drugega naučijo marsikaj. Trenerji smo priprave interno poimenovali kar »team building« Gi-mnastičnega društva Vrhnika. Vstopamo v drugo sezono vadbe ritmike v Idriji. V prejšnji sezoni je ritmiko obiskovalo 13 deklet, vadili pa smo ob sobotah. Letos bomo treninge predvidoma izvajali v dveh popoldanskih terminih ob ponedeljkih in sredah. Vadba bo potekala v telovadinci Gimnazije Idrija, nekatera dekleta pa bodo vadbo dopolnjevala tudi na Vrhniki. Za vadbo vlada veliko zanimanje in upamo, da tako prispevamo k zapolnitvi relativno praznega področja organizirane vadbe gimnastike na Idrijsko-Cerkljanskem. Urniki vadbe vseh kategorij bodo podobni lanskim, po uradni potrditvi ga bomo objavili še na naši spletni strani. Športni pozdrav Gimnastično društvo Vrhnika (SM in BŠ) MČOSOpis Občina Vrhnika elektronski naslov: nascaso3!@:Zdu:2^;0 © UPOKOJENSKI KOTIČEK Cenjene in spoštovani, naše članice in člani, bralci našega kotička Če se sprašujete, ali društvo kaj počne, lahko zatrdim, da se trudimo in razmišljamo, kaj ponuditi, da nas boste spet začutili. Z veseljem lahko zapišem, da ste naše obvestilo, da spet delamo in da vas prosimo, če poravnate članarino, vzeli zelo resno in v veliki večini ste se takoj, ko smo lahko odprli pisarno, prišli poravnat svoje prostovoljne obveznosti. Hvala vam za zaupanje. Ker ne moremo sklicati niti upravnega odbora, se sestajamo v razširjeni sestavi v okviru izvršilnega odbora. Tako so člani in članice izvršilnega odbora razpravljali v petek, 14. 8. 2020, o organizaciji srečanja starejših od 75 let, o jesenskem izletu in dejavnostih, ki bi jih lahko izvajali ob upoštevanju navodil za preprečevanje širjenja Covid -19. Dogovori: 1. Glede na zdajšnjo situacijo bomo povabili članice in člane, starejše od 75 let, na druženje ob kosilu v gostilno Pri Kranjcu 27. 8. 2020 ob 15.00. Obvezno se vsi, ki računate, da se bi udeležili srečanja, morate predhodno prijaviti, da bomo upoštevali razdaljo dva metra. 2. Glede na to, da imajo upokojenci možnost koriščenja brezplačnih vozovnic na busih in na železnici, predlagamo sredi septembra izlet z vlakom v Maribor, kjer bi si ogledali staro mestno jedro (z vlakcem in vodnikom), morda obiskali akvarij ali še kaj in pojedli nekaj toplega ter se vrnili z vlakom domov. Sončki na Planini nad Vrhniko Skladno z navodili o načinu gibanja med pandemijo covid-19 smo se Sončki na zadnji pohod pred poletjem 2020 odpravili peš z Vrhnike v smeri Planine po poteh, ki niso najhitrejši dostop do tega vrha nad našim mestom. S pobočij dišečih poletnih trav in cvetja smo vstopili v zakulisje gore, v skoraj pozabljena Ko- Uredite si brezplačne vozovnice čim prej! Obrazec lahko dobite tudi na društvu! 3. V oktobru bi lahko šli na krajši ogled in izlet do Zbiljskega jezera ali kam drugam - še v pripravi. 4. Povabili bomo k delavnici ročnih del in odprli oba dela naših prostorov, da bomo zagotovili razdaljo ob uporabi mask. 5. Začeli bomo s splošno telovadbo na dvorišču. 6. Balinanje lahko poteka, ker je zunaj. 7. Pevci se družijo v Matjaževki, torej v zunanjem prostoru. 8. S septembrom bomo poskušali izvesti tudi pohode, če ne drugače, po okolici Vrhnike. Če bo korona dopuščala, pa z avtobusi, morda le po en pohod, ker imamo težave z vodniki. 9. Šahisti igrajo šah na prostem pod lipo. 10. Individualni obiski bolnih in jubilantov pa potekajo ves čas po dovoljenih protokolih, enako projekt Starejši za starejše. 11. Članice in člani izvršilnega odbora so se seznanili tudi z zamenjavo v pisarni, kjer bo od 1. septembra na sprednjem sedežu sedela Vesna, za njo pa Irena. Računovodske posle smo predali računovodskemu servisu. 12. Praporščaka sta Željko Jadanic in Tone Tomšič, gospodar stavbe je Leon Novak, hišniška dela opravlja Željko Jadanic. Vse to bi izvedeli na zboru, a če ne gre, pač ne moremo izsiliti nekaj, kar mogoče ne bi bilo dobro. Vabim vas, da večkrat pogledate na oglasno desko in sledite našim programom. Vabimo tudi, da se jih udeležujete! Vse druge dejavnosti pa bodo zaživele, ko bo prenehal strašiti kovid-19. Z razumevanjem bomo lažje prebrodili tudi to krizo, kajne. V imenu IO: Elica Brelih rita in skupaj s planinsko vodnico izbirali smeri, ki jih marsikdo ni v celoti poznal in se nazadnje čez Špico povzpeli do koče, obsijane s soncem, ki je pogrelo in posušilo mokroto hrbtov. Kmalu nas je spet objel bukov gozd in poseben zanos domačega območja, koder vsak pozna kakšno zanimivost. Med sproščenimi pogovori smo se vračali mimo brezna ob poti dveh Janezov in mimo pogorelega vikenda ter se čez Blatni Dol obrnili proti Vrhniki zadovoljni, da nas korona ni zaustavila. Od sonca in dvanajst kilometrov dolge hoje so obrazi žareli in zdelo se je, da nas Planina opazuje in se smehlja - ja, starosti ni videti, ker so obdržali otroštvo srca. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Pohod po okolici Vrhnike -26. 6. 2020 Že drugič v tem mesecu smo se podali po okoliških poteh naše prelepe Vrhnike. Zadnje jutranje kaplje so nas pospremile na pot, ki nas je vodila proti Sv. Trojici do parka Montessori, preko Tankovske ceste na Storžev grič, v Staje in na- prej do Starega malna. Na poti nam je vodnik povedal veliko zanimivega, za marsikoga veliko novega. Uživali smo v čisti oprani naravi, polni raznovrstnih rastlin in malih gozdnih prebivalcev. Na koncu poti smo se zahvalili vodniku in organizatorjem za izvedene, težko pričakovane pohode. Ugotovili smo, da nam Vrhnika ponuja še nešteto neznanih in lepih poti za pohode. Ostanite zdravi, srečni in pazite nase. Vidimo se v jeseni. Zapisala: Emi Vinšek Okrogli jubileji v juliju in avgustu Marija Novak, Sinja Gorica (1921) Marija Markič, Pri lipi (1924) Ignacija Zorko, Delavsko naselje (1925) Jožefa Pižmoht, Drenov Grič (1925) Ana Zalar, Na Klisu (1926) Ivanka Grom, Na Klisu (1926) Avguština Rapuš, Lošca (1928) Alojzij Semič, Mokrice (1929) Marija Žilavec, Turnovše (1929) Marija Gostiša, Opekarska cesta (1929) Jože Ogrin, Velika Ligojna (1930) Marjan-Lovrenc Šuštaršič, Blatna Brezovica (1930) Marija Brenčič, Idrijska cesta (1930) Amalija Čukljek, Sivkina (1935) Alojzij Jarc, Verd (1935) Ana Koprivec, Lesno Brdo (1935) Danijel Makovec, Lošca (1935) Ana Kržič, Idrijska (1935) Slavica Vuga, Cesta 6. maja (1935) Ivana Kratochwill, V Zatišju (1935) Marija Rožmanec, Robova cesta (1940) Ludvik Rom, Idrijska cesta (1940) Ivana Kavčič, Stara Vrhnika (1940) Anton Rožmanc, Raskovec (1940) Marjeta Novljan, Kačurjeva cesta (1940) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so rojstni dan praznovali julija in avgusta. FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA ^P^ Vsak drug torek in zadnji četrtek v mesecu. Torek, 8. 9. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR POD BELIMI PEČINAMI Grace in Edward sta skupaj že 33 let. Da bi praznovala to priložnost sta povabila svojega, v Londonu živečega, sina Jamieja, da jih obišče na domu na obali Sussexa, kjer slikovite pečine Hope Gap gledajo na odprto morje. Kljub videzu je njuna komunikacija na najnižji točki. Grace očita Edwardu premalo navdušenja nad življenjem, Edward pa se v zakonu že dolgo počutil povsem neustreznega. Prišla sta do stopnje, ko Edward zapušča Grace zaradi druge ženske. Odločitev bo povzročila nenehen nemir za vse vpletene. Četrtek, 24. 9. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR CORPUS CHRISTI Dvajsetletni Daniel je med bivanjem v prevzgojnem domu zaslišal božji klic, a kot obsojeni zločinec ne more v semenišče. Po prestani zaporni kazni se odpravi na drug konec države, kjer mu je dodeljeno delo v žagi. V vasi pa se predstavi za duhovnika in po spletu naključij kmalu prevzame vodenje župnije. Prihod karizmatičnega mladega pridigarja je za vaščane priložnost, da se soočijo s tragedijo, ki razžira malo skupnost ... PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Več informacij na kino-vrhnika.si ali facebook.com/kinovrhnika. N OS Občina Borovnica 277 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prizidek k šoli do konca septembra S 1. septembrom se začenja novo šolsko leto. V trenutku, ko nastaja to obvestilo (začetek avgusta), ne vodstvo OŠ dr. Ivana Korošca Borovnice ne občina ne razpolagata z informacijami glede tega, kakšen bo zaradi epidemije COVID-19 z začetkom novega šolskega leta režim pouka. Glede na informacije, s katerimi razpolagamo, bo to jasno po 20. avgustu. Takoj ko bo Ministrstvo za šolstvo in šport s tem v zvezi posredovalo informacije, bodo te objavljene na spletnih straneh šole in občine. Režimu pouka in ukrepom za preprečevanje širjenja COVID-19 bo prilagojen tudi režim organiziranih prevozov do prevozov upravičenih šoloobveznih otrok v šolo. Tudi o tem vas bomo takoj, ko bo to mogoče, obvestili na spletih straneh šole in občin. Medtem hitro raste prizidek k osnovni šoli. Izvajalec je imel po izbruhu epidemije COVID-19 precej težav, tako z dobavami materiala kot tudi z delovno silo. Kazalo je že na večmesečno zamudo, vendar od začetka poletja dela pospešeno potekajo in če ne bo ponovno posegla vmes višja sila, bo prizidek končan do konca septembra. Potem bo zaradi novih prostorskih možnosti prišlo tudi do spremembe šol- Končana druga faza obnove Zalarjeve ceste Zalarjeva cesta je ena glavnih prometnih, pa tudi ena najbolj nevarnih prometnih žil v naši občini. V najbolj ozkem delu nepregledno vijuga skozi vaško jedro Borovnice, kjer je dodatno težavo predstavljalo še slabo stanje vrhnjega ustroja ceste. Občina Borovnica se je tako leta 2018 odločila, da obnovi tisti del ceste, ki vodi skozi vaško jedro naselja. V istem letu je bil obnovljen odsek od križišča s Paplerjevo ulico do križišča s Cerkovo ulico, kjer je bil urejen tudi varen prehod za pešce, predvsem šoloobvezne otroke, ki živijo ob Cerkovi ulici in delu Ceste na grič. V letošnjem letu je bila izvedena druga faza obnove. V juliju je bil obnovljen del od omenjenega prehoda do križišča z Rimsko cesto. Pri tem ni šlo le za preplastitev vrhnjega ustroja cestišča, temveč tudi za ureditev odvodnjavanja ter preprečevanja nanosov peska in kamenja z dovozov na cesto (peskolovi in rešetke), prav tako pa tudi delna sanacija jaškov za odvodnjavanje ter zamenjava pokrovov jaškov. Poleg bolj udobne in ob upoštevanju omejitev hitrosti tudi bolj varne vožnje, bo vse našteto prispevalo tudi k zmanjšanju hrupa in vibracij, nenazadnje pa tudi k zmanjšanju stroškov vzdrževanja. V tretji fazi je predvidena razširitev ceste na najbolj ozkem delu, med obema križiščema z Rimsko cesto ter ureditev križišča s potjo oz. cesto na Malence, pri čemer bo v tem delu, skladno z zahtevami študije o zmanjšanju poplavne ogroženosti v občini, izboljšana tudi protipoplavna varnost. Postopek odkupa stanovanjske hiše na Zalarjevi cesti 31, ki je osnova za to, da se razširi cesta v delu, ki sedaj ne omogoča niti sočasnega enosmernega prometa avtomobilov ter pešcev ali kolesarjev, že poteka. (AK) Kljub odpovedi občinskega praznika podelili priznanje Andreju Verbiču Župan Bojan Čebela in nagrajenec Andrej Verbič Borovnica občinski praznik že nekaj let praznuje 27. julija, ko se spominjamo leta 1857, ko je čez mogočni borovniški viadukt sopihala parna lokomotiva. Vsako leto ga tradicionalno proslavi s proslavo in slavnostno podelitvijo občinskih priznanj. Letos zaradi aktualnega stanja te slovesnosti ni bilo, je pa župan Bojan Čebela kljub temu podelil priznanje Andreju Verbiču, dolgoletni gonilni sili foklornega dogajanja v kraju. Interna prireditev je potekala v zelo okrnjeni zasedbi in intimnem vzdušju. Pred šolo so se zbrali folklorniki Folklorne skupine Bistra, Tamburaši Borovnica, nekdanji župan Andrej Ocepek, častni občan Franc Drašler ter družina nagrajenca. Priznanje si je Andrej Verbič zaslužil zaradi več desetletij dolgega uspešnega dela pri oživljanju, ohranjanju in širitvi folklornega izročila. »G. Andrej Verbič je leta 1978 obudil folklorno dejavnost v Borovnici in jo v sklopu OŠ Borovnica in FS Bistra kot edini mentor, idejni in organizacijski vodja vodil do leta 1997. V devetnajstih letih njegovega delovanja je plesnih korakov naučil preko 350 otrok in mladostnikov ter zabeležil več kot 150 nastopov. Leta 2015 je ponovno zbral plesalce Folklorne Skupine Bistra, ki od takrat dalje aktivno deluje. Danes je aktivni plesalec v skupini, krmilo vodenja pa je prepustil mlajšim mentorjem. S svojim znanjem in izvirnimi idejami, ki jih nikoli ne zmanjka, aktivno sodeluje pri vseh projektih skupine. Njegovo delovanje ima tudi širši družbeni pomen, saj je poskrbel, da je veliko mladih poleg lepot ljudskih plesov odkrilo tudi pomembne življenjske vrednote, ki so oblikovale njihova mlada življenja in jih pospremile na poti v svet.« Andrej Verbič je bil vesel priznanja, za katerega se je zahvalil vsem zaslužnim. »Veliko let je minilo, dokar sva skupaj z ženo Polono na osnovni šoli oblikovala folklorno krožek. Od skromnih začetkov pa je plesanje preraslo v eno najbolj dejavnih kulturnih skupin v kraju. V času delovanja šolskih otroških skupin sem veliko ur prebil s šolskimi skupinami in mladimi v Folklorni skupini Bistra, s katero smo ponesli ime kraja tudi širše v slovenski prostor. Omeniti moram tudi župana Bojana Čebelo, ki nas je ponovno zvabil, da po večletnem premoru ponovno oživimo naše poslanstvo. Da smo skupaj tako ali drugače že več kot 40 let, pa gre priznanje tudi vsem plesalcem in glasbenikom.« Rok Mihevc N OS Občina Borovnica 278 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Borovnica za leto 2020 Občina Borovnica je 22. 7. 2020 objavila javni razpis za subvencioniranje dela stroškov nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih stavb na poselitvenih območjih občine Borovnica, na katerih ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in v trenutnem načrtu razvojnih programov za Občino Borovnica ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. Višina subvencije za vsako MKČN znaša 500,00 EUR za stanovanjsko stavbo, kjer sta prijavljena 1-2 stanovalca in 1.000,00 EUR za stavbo, kjer so prijavljeni najmanj 3 stanovalci. Občina je za ta namen namenila 10.000,00 €, razpis je odprt do porabe sredstev. Skrajni rok oddaje vloge za leto 2020 je 31. 10. 2020. Prijavni obrazci so dostopni na spletni strani www. borovnica.si v rubriki Razpisi in v sprejemni pisarni Občine Borovnica. Obvestilo staršem za prevoz otrok! Občina Borovnica zagotavlja brezplačen prevoz v šolo za otroke po voznem redu, ki so ga prejeli vaši otroci. Glede na 56. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF, 63/13 in 46/16 -ZOFVI-L ) so do brezplačnega prevoza upravičeni naslednji učenci: - če je prebivališče učenca oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, - če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Zaradi epidemije CO-VID-19 in usmeritev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), organiziran prevoz učencev in varstvo vozačev ne more biti več organizirano tako, kot ste ga bili vajeni do epidemije (cca pol manjše število otrok na avtobusu, obvezna uporaba mask, omejitve pri varstvu vozačev). Da bi lahko čim bolj upoštevali navodila in priporočila NIJZ, smo sprejeli naslednje ukrepe: - zagotovili dodatna sredstva za prevoz otrok in bo poleg minibusa vozil še en večji avtobus, - skrajšali varstvo vozačev na minimum, - kljub večji kapaciteti avtobusov bomo še vedno prepeljali manj učencev, kot smo jih prej z minibusom, zato bodo imeli možnost brezplačnega prevoza le učenci z večjo oddaljenostjo in tisti, kateri nimajo možnosti varne poti v šolo. Glede na napisano pojasnjujemo, da bo organiziran prevoz za učence, ki se vozijo iz smeri Breg - Pako, Zabočevo -Brezovica - Ohonica - Pri- stava in Dol - Bistra. Učenci Dražice, Belega potoka in Laz imajo možnost, da do šole pridejo pretežno po varnih poteh, na katerih je manj prometa ali pa so urejeni pločniki. To velja tudi za nekatere učence z Brega (stara proga). Po prejemu vseh prijavnic za šolski prevoz bo strokovna komisija preverila upravičenost do prevoza glede na stalno bivališče otroka in izdala letne vozovnice, ki bodo obvezne pri vsaki uporabi prevoza. Brez vozovnice otrok ne bo mogel koristiti prevoza. Kot ste bili že obveščeni ob prvem valu epidemije spomladi, je NIJZ priporočil, da učenci čim bolj hodijo v šolo peš ali s kolesom, ali pa jih pripeljejo starši. Prosimo vas, da ta priporočila upoštevate tudi sedaj. Tako bomo s skupnimi močmi poskrbeli, da čim bolj zmanjšamo nevarnost za okužbo. Za učence, ki prihajajo v šolo s šolskim prevozom, bo orga- nizirano VARSTVO VOZAČEV, ki je zaradi varnosti vaših otrok OBVEZNO za vse vozače. Predčasno lahko VV vaš otrok zapusti le z vašim pisnim dovoljenjem. Varstvo vozačev bo organizirano pred poukom med 7.15 in 7.45 v večnamenskem prostoru šole. Po pouku od 11.30 do 15.00, ob petkih pa do 14.25, v za to določeni učilnici. V skladu z navodili NIJZ glede prevozov morajo vsi učenci na avtobusu nositi ustrezno masko. Prvi šolski dan bo organiziran prevoz samo za učence po predhodni prijavi. Prijavnico za prvi šolski dan in za celoletni šolski prevoz pridobite na spletni strani šole oz. v sami šoli. Prevoze otrok bomo tekom šolskega leta prilagajali razmeram. Ravnatelj Daniel Horvat Uvod v Teden mobilnosti Slovesna otvoritev parkirišča pri železniški postaji V soboto, 12. 9. 2020, bomo ob 10:00 novo parkirišče pri železniški postaji Borovnica predali njegovemu namenu, potem pa se bo spremenilo v igrišče, na katerem bosta kolopark (»pump track«) in kolesarski poligon spretnostne vožnje. Na njem bo mogoče preizkusiti električna kolesa in skiroje, ob njem pa bodo člani Društva za električno mobilnost Slovenije predstavili svoje električne avtomobile. Dogajanje bodo popestrili kolesarji starodobniki in lastniki starodobnih vozil. Organiziran bo krajši družinski kolesarski izlet v okolico Borovnice ter krajše nezahtevne gorsko--kolesarske ture, na katerih se bodo udeleženci seznanili z osnovami gorskega kolesarjenja ter lahko tudi preizkusili (električna) gorska kolesa. Poskrbljeno bo za ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19: ustrezno razkuževanje uporabljene opreme in pripomočkov, uporabo zaščitnih mask in vzdrževanje prostorske razdalje med udeleženci. Dogodek bo tudi uvod v letošnji Evropski teden mobilnosti, ki bo med 16. in 22. 9. 2020 potekal pod geslom »Potuj z manj onesnaženja«. S pomočjo kohezijskih sredstev EU smo na zemljišču pri železniški postaji, ki smo ga za ta namen pridobili od države, v letu 2019 zgradili in uredili sodobno parkirišče s kolesarnico in polnilnimi mesti za električna vozila, ki smo ga tudi na straneh Našega časopisa podrobno predstavili. Slovesna predaja P+R Borovnica je bila prvotno predvidena za 22. 4. 2020, ko se tradicionalno obeleži mednarodni Dan zemlje. Vendar pa jo je preprečil izbruh epidemije COVI-19. V času, ko je zaradi epidemije zastal javni (železniški) promet se je novo parkirišče pri železniški postaji spontano preobrazilo v poligon, na katerem so najmlajši varno pridobivali veščine vožnje s kolesi, rolkanja in vožnje z rolerji. P+R Borovnica je tudi izhodišče kolesarske povezave Borovnica - Breg - Pako, katere izgradnjo ob podpori kohezij-skih sredstev EU načrtujemo v naslednjih letih, v njegovi neposredni soseščini pa je tudi zemljišče za izgradnjo »kolo--parka«, za katerega je Občina Borovnica že izdelala zasnovo in pridobila potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje. AK Sklenjen dogovor glede nogometnega igrišča na Dolu Nogometno igrišče na Dolu je lepo urejeno in občini je po več letih uspelo legalizirati del stavbe Doma krajanov Dol - Laze, v katerih se nahajajo garderobe in klubski prostori Nogometnega kluba Borovnica. Vendar pa del nogometnega igrišča in rezervne klopi ležijo na zasebni parceli. Občina je sicer večkrat izrazila namero, da bi jo odkupila, vendar je lastniki ne nameravajo prodati. Pred kratkim je bil z njimi sklenjen dogovor o triletnem podaljšanju najemne pogodbe. V tem času si bosta župan in občinska uprava prizadevala najti novo zemljišče na ustrezni lokaciji, s čimer bo dolgoročno zagotovljen ustrezen prostora za igranje nogometa v občini. Seveda pa bo na koncu Občinski svet tisti, ki bo potrdil ustreznost lokacije in primernost odkupne cene ter višino sredstev za ureditev igrišča in spremljevalnih objektov. (OU) Uspešni na razpisu za brezžični internet Evropska komisija želi povsod po Evropi preko programa Wi-Fi4EU promovirati brezplačne Wi-Fi povezave za državljane in obiskovalce javnih prostorov, kot so parki, trgi, javne zgradbe, zdravstveni centri, muzeji in knjižnice. Od leta 2018 pa do konca letošnjega leta je v ta namen na razpolago 120 milijonov €. Ob- čine se lahko prijavijo na objavljene razpise in na ta način pridobijo vavčer za 15.000 €, ki ga pri izbranih podjetjih lahko vnovčijo za namestitev Wi-Fi povezave na svojih javnih površinah oz. prostorih in/ ali za posodobitev že obstoječe Wi-Fi opreme. Občina Borovnica se je v začetku julija prijavila na enega od teh razpisov in bila uspešna. Konec julija je bila z Evropsko komisijo podpisana pogodba, na osnovi katere bo lahko s strani občine izbrani izvajalec s spiska izvajalcev, ki ga je sestavila Evropska komisija, izvedel namestitev opreme. Občina ima 18 mesecev časa, da izdela načrt in namesti vso potrebno opremo in priključke za to, da bodo občani in obiskovalci lahko brezplačno dostopali do vsebin na svetovnem spletu. (AK N OS Občina Borovnica 279 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obeta se nov pomemben korak pri ohranitvi in predstavitvi dediščine borovniškega viadukta Gradnja viadukta in vzpostavitev železniškega prometa na progi Dunaj-Trst je zgodovinsko preoblikovala Borovnico v trško naselje in jo povezala s svetom. Temu je sledil gospodarski, socialni in kulturni razvoj oz. modernizacija vseh vidikov življenja. Proga je sicer po I. svetovni vojni zaradi geo-po-litičnih sprememb izgubila svoj izjemen gospodarski pomen. Med 2. svetovno vojno je dobila velik vojaško-strateški pomen, Borovniški viadukt pa je s tem postal ena od pomembnih tarč za onesposabljanje prometa po njej. Ob tem ni šlo Obvestilo brez »kolateralne škode«, kot brezosebni vojaški žargon imenuje nenamerne civilne žrtve, ki jih tudi v Borovnici ni bilo malo. Po vojni je bila sprejeta odločitev o gradnji nove proge po obronkih Borovniške doline, ostanke viadukta pa so razstrelili. Edini preostali steber, ki še danes priča o mogočni gradnji, je bil kasneje proglašen za kulturni spomenik občinskega pomena. Razvoj Borovnice v zadnjih 170 letih, odkar se je začela gradnja Borovniškega viadukta, je neločljivo vezan na razvoj in usodo železniške proge, ki povezuje srednjo Evropo s Jadranom. Z gradnjo in razvojem pristanišča v Kopru je železniška povezava, ob kateri leži Borovnica, spet zače- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sporoča, da so volitve v organe KGZS, ki bi morale biti v mesecu maju, zaradi epidemije COVID-19 prestavljene na konec septembra in začetek oktobra 2020. Volitve v organe KGZS potekajo po dveh volilnih skupinah (pravne in fizične osebe), in sicer v 13 volilnih enotah, ki so hkrati tudi območne enote KGZS. Glasovanje v skupini fizičnih oseb poteka v sistemu volitev v Državni zbor RS, kar pomeni, da bodo lahko člani KGZS z volilno pravico svoj glas lahko oddali v nedeljo, 4. oktobra 2020, od 7. do 19. ure na približno 260 voliščih po vsej Sloveniji. V občini Borovnica bodo lahko člani svoj glas oddali v sejni sobi upravne stavbe Občine Borovnica na Paplerjevi ulici 22. V skupini pravnih oseb pa se voli to t. i. elektorskem sistemu in vsaka članica KGZS - pravna oseba lahko določi svojega predstavnika, ki bo v njenem imenu 30. 9. 2020 oddal svoj glas na enem od 13. volišč. Za vse dodatne informacije se obrnite na KGZS, tel.: (01) 513 66 00, e-pošta: kgzs@kgzs.si, podrobnejša navodila o volitvah pa lahko najdete tudi na spletni strani www.kgzs.si diščine kot potenciala, ki lahko v času, v katerem železnica ponovno pridobiva pomen, služi h krepitvi pripadnosti ter povezovanju med generacijami ter med priseljenci in »staroselci«. Z namenom krepitve in izrabe tega potenciala je Občina Borovnica na 3. rok 3. javnega poziva LAS Barje z zaledjem za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja konec letošnjega januarja prijavila projekt na področju krepitve lokalne pripadnosti z naslovom "Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta". Konec julija smo s strani LAS Barje z zaledjem dobili obvestilo, da je bil projekt izbran kot eden izmed tistih, ki bodo upravičeni do sredstev za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vključuje: • ureditev tematskega parka z informacijskimi tablami, na katerih bo predstavljena zgodovina viadukta v parku pri Borovniškem viaduktu; ureditev spominske poti do JZ pete viadukta, vključno z ureditvijo t. i. »Dijaške poti«, ki služi kot bližnjica med Zalar-jevo cesto in Ramovševo ulico; ureditev razglednega platoja pri JZ peti viadukta s postavitvijo informacijske in panoramske table; obnovo stare varovalne ograje v zgornjem delu Miklavičeve ulice; obnovo originalnih stopnic in ograje od Miklavičeve ceste proti poslopju stare postaje ter ureditev počivališča in informacijske table ob lipi pred poslopjem stare postaje; raziskovanje zgodovine gradnje Južne železnice in Borovniškega viadukta ter razvoja železniškega prometa in njegovega vpliva na razvoj Borovnice preko dejavnosti zgodovinskega krožka na OŠ dr. Ivana Korošca ter predstavitev rezultatov dejavnosti članov krožka drugim učencem, staršem in krajanom; • razširjeno in posodobljeno predstavitev zgodovine Borovniškega viadukta preko svetovnega spleta in aplikacij za pametne telefone. Ocenjena vrednost projekta, pri katerem poleg OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica sodeluje še HUD Karel Barjanski, je malo manj kot 91.000 €. Pri tem naj bi iz sklada ESRR pridobili dobrih 58.000 €, ostalo pa bo financirano iz občinskega proračuna. Projektno vlogo sedaj čaka še končna potrditev s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer pa ne pričakujemo zadržkov. Zaradi dolgotrajnosti postopka se bo večina izvedbe projekta zamaknila v leto 2021. (OU) la dobivati na pomenu, ki se je še okrepil z vstopom Slovenije v EU, saj je ta del 5. evropskega koridorja. Železnica pa je od časa izgradnje viadukta pa vse do danes za večino naših občanov ostala najhitrejši, najbolj udoben in najbolj konkurenčen potovalni način za pot na delo ali šolanje v Ljubljani. Železnica ima zaradi vsega zgoraj navedenega poseben pomen tudi za identiteto kraja, saj je v dobrem in slabem krojila in še kroji njegovo usodo. Železniška tehniška in kulturna dediščina pa postaja vse bolj pomembna tudi za prepoznavnost kraja in razvoj turizma v občini. Z obnovo železniške čuvajnice 666 je bil leta 2007 storjen prvi večji korak k ohranjanju in predstavitvi dediščine po proglasitvi ostankov edinega preostalega stebra Borovniškega viadukta za spomenik občinskega pomena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi organizacija proslava ob 160-letnici Južne železnice na nacionalni ravni in z mednarodno udeležbo ter izid publikacije »Borovnica - pogledi dveh stoletij« leta 2017 sta dala prispevek v tej smeri. Prav tako tudi organizacija prevoza z muzejskim vlakom iz Ljubljane na osrednjo občinsko turistično prireditev »Praznik Borovnice« med letoma 2017 in 2019. Vendar pa mlajše generacije, prav tako pa v zadnjih letih zelo številni, ki so se preselili v Borovnico, premalo poznajo zgodovinski pomen železnice in Borovniškega viadukta kot njenega simbola za razvoj kraja, prav tako pa tudi železniške de- 9. redna seja občinskega sveta V začetku julija 2020 so se svetniki občinskega sveta Občine Borovnica zbrali na 9. redni seji. Na dnevnem redu seje, katera se je zaradi ukrepov povezanih s epidemijo korona virusa odvijala v večnamenskem prostoru Osnovne šole Borovnica je bilo obravnavanih in potrjenih 18 točk. Svetniki so obravnavali in potrdili Letno poročilo organa skupne občinske uprave MIRED za leto 2019. V.d. direktorja JP KPV d.o.o. je predstavil revidirano letno poročilo JP KPV d.o.o. za leto 2019 in rezultate dela po panogah. Na poslovanje je vplivalo tudi večje in-house naročilo - parkirišče pri železniški postaji v Borovnici. Svetniki so se obravnavali in potrdili Zaključni račun proračuna Občine Borovnica za leto 2019, s katerim je občinska uprava v zadnjih 3 letih dosegla najboljšo realizacijo. Prihodki so bili realizirani v višini 90 %, odhodki pa 86,1 %. V letu 2019 so bile izvedene nekatere večje investicije - parkirišče pri železniški postaji, urejena je bila kanalizacija na Cesti pod goro, obnovljen vodovod na Švigljevi ulici, most na Draži-co, pripravljala se je dokumentacija za izgradnjo kolesarske povezave proti Pakem, izvajale so se aktivnosti za izgradnjo prizidka k osnovni šoli ... Obenem so svetniki sprejeli tudi Rebalans proračuna za leto 2020 s katerim so se sredstva med proračunskimi postavkami prerazporedila glede na dejanske potrebe in nujne spremembe zaradi epidemije Covid-19. Svetniki so podali soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Enoti Vrtec OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica za šolsko leto 2020/21 in sistemizaciji nadstandar-dnih delovnih mest v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica za šolsko leto 2020/21. Občina tako financira dodatni kader za nekatera področja, ki so praviloma financirana iz državnega proračuna, npr. nemščina. Prav tako občina financira tudi varstvo voza-čev. Dogovorjeno je bilo, da šola pripravi pravilnik o sofinanciranju varstva otrok, ki jih starši pripeljejo v šolo pred začetkom pouka, čeprav do varstva niso upravičeni. Svetniki so soglašali k razporeditvi presežka iz poslovanja OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v letu 2019 za namen nakupa literature za šolsko knjižnico, opremo in inventar za šolsko kuhinjo in računalniško opremo. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Borovnica je bila imenovana nova uslužbenka občinske uprave Andreja Grandovec, za predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper delo policistov pa občan Josip Be-lovic. Soglasno je bil Andrej Cvetko Verbič potrjen za prejemnika zlate plakete Občine Borovnica, za dolgoletno prostovoljno delo na področju ohranjanja folklorne dejavnosti v Občini Borovnica Sprejet je bil Pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Borovnica, na podlagi katerega upravičenci prejmejo sredstva za nakup in izgradnjo MKČN in sicer v višini 500 oz. 1.000 EUR. Svetniki so soglašali z Odredbo o določitvi območij kratkotrajnega parkiranja in pogojih parkiranja na območju občine Borovnica, obenem pa podali predloge za reševanje parkirnega režima predvsem v okolici šole in vrtca. Do predlogov se bo opredelil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V prvem branju sta bila potrjena in poslana v javno obravnavo tudi zakonodaji prilagojena Odlok o občinskih cestah in Odlok o določanju cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Borovnice. Razprava je potekala tudi glede gradnje prizidka k osnovni šoli, kolesarske povezave železniška postaja - Pako, prostorih za knjižnico in drugih investicijah, ki so v teku. Svetniki se bodo na 10. seji sestali predvidoma konec septembra. N OS Občina Borovnica 280 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo Objavljen javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči de minimis za pospeševanje malega gospodarstva v občini Borovnica v letu 2020 Javni razpis je bil dne 17. 7. 2020 objavljen na uradni spletni strani Občine Borovnica https://www. borovnica.si/uradne-objave/razpisi/, kjer je na voljo celotna razpisna dokumentacija, ki obsega: • Besedilo javnega razpisa • Merila za vrednotenje vlog za vse ukrepe • Obrazec za soglasje za uporabo osebnih podatkov • Prijavni obrazec za ukrep Subvencioniranje obrestnih mer za spodbujanje investicij • 2a Prijavni obrazec ukrep spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjenje dejavnosti in razvoj 2020.docx • 2b Prijavni obrazec ukrep spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjenje dejavnosti in razvoj 2020.xlsx • Prijavni obrazec za ukrep Spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti • Prijavno obrazec za ukrep Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja • Prijavni obrazec za ukrep Spodbujanje sobodajalstva • Pravilnik o podporah za razvoj obrti, podjetništva in sobodajalstva v Občini Borovnica. S strani Občine Borovnica je razpisanih 15.000 €, s strani OOZ Vrhnika pa 5.000 € sredstev. Namen Javnega razpisa je vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za sobodajalce, (potencialne) podjetnike in delujoča mikro, mala in srednje velika podjetja v vseh fazah njihovega razvoja, povečanje možnosti za ustanavljanje novih podjetij, spodbujanje njihove rasti ter ustvarjanje novih delovnih mest. Predmet sofinanciranja po tem Javnem razpisu je naveden pri opisih posameznih ukrepov, ki so podrobneje navedeni v točkah 4. do 9. besedila javnega razpisa. Vlagatelji oddajo vloge najpozneje do vključno 2. 10. 2020 s predpisano dokumentacijo, ki je opredeljena pri vsakem ukrepu (v točkah VI. do X. besedila javnega razpisa), osebno v sprejemni pisarni Obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika, Tržaška cesta 8a, na Vrhniki ali pošljejo na naslov: OZS Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Prijavni obrazci so dosegljivi na: https://www. borovnica.si/uradne-objave/razpisi/javni-razpis-o-dodeljevanju-drzavnih-pomoci-de-minimis-za-pospesevanje-malega-gospodarstva-v-obcini-borovnica-v-letu-2020/#more-9617 Dodatne informacije v zvezi s postopkom javnega razpisa in o javnem razpisu ter prijavi: Občina Borovnica Andrej Klemenc, T.: 01 750 74 68, e-pošta: andrej.klemenc@borovnica.si Informacije o prijavi na javni razpis: Obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika Adela Cankar, T: 01 755 77 40, M: 051 619 215, e-pošta : adela.cankar@ozs.si Brez sodelovanja občanov ne bo mogoče preprečiti odlaganja odpadkov Prakse odlaganja odslužene ali poškodovane azbestne kritine kot tudi drugih nevarnih odpadkov v naravno okolje, kamor ne sodijo, se kljub opozorilom nadaljujejo. ca pri Borovnici, kjer občina pridobiva tudi vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo, da zagotovi nadomestni vir pitne vode za celo občino. Zato takšnih ravnanj ne smemo več tolerirati. Tudi če gre za vašega soseda, prijatelja ali znanca je ne le v vašem, temveč tudi v njegovem interesu na mestu porabnika pitne vode, da se kršitelju stopi na prste. Zato ne odlašajte in, če zaznate tovrstne prakse, se potrudite, da ga dokumentirate ter nemudoma pokličite pristojno inšpekcijsko službo. Bolje biti »tožibaba« kot oboleti za azbestozo ali kaNa fotografiji je le en primer jejo azbest. In to na območju, tero drugo neozdravljivo nadaljevanja nedopustnega kjer se nahaja edini vir pi- boleznijo kot posledico odla-odlaganja odpadkov, ki vsebu- tne vode za naselje Brezovi- ganja nevarnih snovi v okolje! Nepreglednost cestnih površin zaradi vejevja in NOVICE IZ BOROVNICE v • • mej Občina Borovnica ponovno objavlja poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah, da nemudoma obrežejo žive meje, grmovnice in drevesa, ki posegajo v cestne površine ali pločnike in tako zagotovijo varnost v prometu. Lastniki zemljišč so dolžni redno obrezovati vegetacijo tako, da ne sega na občinske ceste in pločnike, saj se s tem poslabšuje preglednost in ovira promet. Zaradi neupoštevanja tega smo v zadnjem času prejeli številne pritožbe. Višje rastline tik ob cestišču občutno zmanjšujejo vidljivost in preglednost na križiščih in ob priključevanju vozil na javne ceste. Prav tako je treba žive meje in ostalo zelenje obrezati najmanj 25 cm od roba pločnika ali bankine, ob upoštevanju svetle prevozne višine tri metre. Upoštevati je treba tudi hribovitost terena, ki narekuje omejitve in vidljivost. Lastniki so dolžni in odgovorni, da sami sprotno odstranjujejo motečo in nevarno vegetacijo, saj to pomeni večjo prometno varnost. V kolikor lastniki vegetacije ne bodo odstranili sami, bo to storil vzdrževalec občinskih cest in jim za to seveda tudi izstavil račun! Nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah (zagotavljanje svetlega profila ceste) izvaja medobčinski inšpektorat in redarstvo. S ciljem, da vsi skupaj pri-pomoremo k varnosti na naših cestah, vas prosimo, da zgoraj navedene zahteve upoštevate in vegetacijo skladno z njimi čim prej ustrezno obrežete oz. pri-strižete! Še bomo zibali v Borovnici Da nataliteta v Borovnici raste, lahko opazimo z več dogodki. Gradi se prizidek šole, razmišlja se tudi o povečanju vrtca, v naš kraj pa prihajajo tudi štorklje. Dve beli sta prileteli prav na steber viadukta, kasneje ju je bilo opaziti tudi na dimniku nekdanjega podjetja Liko. Najbolj so sicer značilne v severovzhodnem delu Slovenije, v Prekmurju, kjer predstavljajo simbol te pokrajine. V zadnjem času pa lahko opazimo tudi razširjenost proti zahodu države in nekatere štorklje gnezdijo tudi na Gorenjskem. Bela štorklja naj bi bila znanilka sreče v kraju, kjer gnezdi, zato smo jo veseli tudi Borovničani, da nam prinese še kakšen naraščaj. A naj ne pretirava, ker bo tudi prizidek šole kmalu premajhen ... Popotovanje s Tamburaši Borovnica Foto: Anita Zalaznik Fotografija neurja Takšen je bil pogled na nevihto z močnim nalivom in tudi točo, ki je poleti zajel osrednjo Slovenijo, pa tudi našo Borovnico. Fotografijo je Anita Zalaznik posnela na vrhu razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko. Po več kot dveh mesecih kulturne suše, se je v soboto, 13. junija, zgodil prvi pokaranten- ski kulturni dogodek na prostem. Tamburaši Borovnica iz Kulturnega društva Borovnica so pred gasilskim domom pripravili popotovanje po poteh glasbe; otožne, zabavne in vese- Foto: Klara Križaj le. Pridružili so se jim tudi Primož Križaj in Folklorna skupina Bistra, s katero tamburaši tesno sodelujejo na različnih folklornih prireditvah. Tamburaše že prav dobro poznamo, čeprav so letos upihnili šele drugo roj-stnodnevno svečko. Vodi jih Jože Zver, ki napiše tudi večino priredb. Na glasbenem večeru so tamburaši prisotne popeljali v svet zvenečih strun preko prekmurskih ravnic do mrzle Rusije, preko belokranjskih gričev do morja in še čez. N OS Občina Borovnica 281 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občani Borovnice čistili samostojno in organizirano Največ cigaretnih ogorkov in najbolj onesnažen del je breg Borovniščice V letu 2020 so številni načrti padli v vodo ali pa jih je bilo treba spremeniti. To velja tudi za tradicionalne čistilne akcije, ki so bile v večini občin odpovedane. V Borovnici je bila konec marca prvotno načrtovana čistilna akcija, ki pa je bila zaradi epidemije korona virusa preložena. Med samo karanteno smo občane po različnih kanalih vzpodbujali, da samostojno čistijo med sprehodi in odziv je bil zelo pozitiven. Več posameznikov in družin nas je informiralo, da so počistili številne poti. Med samoiniciativnimi akcijami je bila tudi čiščenje Borovniščice od Ljubljanske ceste do Fenolita. Pet prostovoljcev je na pobudo Petra We-ixlerja 2. 5. pobralo kar 400 kg odpadkov. Po končani karanteni je ob podpori Občine Borovnica in v sodelovanju z JP KPV d. o. o. čistilno akcijo organiziral Zavod TRI-NITI. Akcija je potekala v četrtek, 18. 6. ter v soboto, 20.6. 2020. Na akcijo so se odzvali posamezniki, skupine in društva (med njimi društvo Dolanski fantje, Jamarski klub, PGD Pako, Šahovski klub, vrtec Borovnica, zavod TRI--NITI in Andrej Klemenc na kolesu). 41 prostovoljcev in 180 varovancev (+3 leta) ter vzgojiteljev je pobralo 140 kg odpadkov, od tega 56 kg mešanih komunalnih odpadkov, 14 kg lesa, 14 kg kovine, 14 kg plastike in 42 kg mešane embalaže. Skupaj je bilo na zbirni center odpeljanih 540 kg od-padkov.Med karanteno so številni občani samoiniciativno pobrali veliko odpadkov. Med Čiščenje Borovniščice in njenih pritokov Zbor na Mejačevem trgu samo akcijo so prostovoljci počistili center Borovnice, Dol, Mavčevo dolino, Staro postajo, Cigaretni ogorki na "plaži" v Peklu Breg, Pako, Podgoro, Jele, Dra-žico, pot od Rimske ceste do soteske Pekel in gozdno pot do Pokojišča ter pot od Brezovice do vojašnice.Najbolj pogost odpadek so cigaretni ogorki, ki se nahajo predvsem okoli ograj otroških igrišč, klopic, na železniški postaji ter na različnih priljubljenih točkah zbiranja in druženja. Cigaretni ogorki izredno onesnažujejo okolje in za razgradnjo potrebujejo tudi do deset let. Med ljudmi je zavedanje, da je kajenje oz. cigaretni ogorki zelo škodljivo tudi za okolje, žal precej nizko. Zelo pogost odpadek je tudi embalaža za hrano, med njimi predvsem pločevinke za pivo. Ob Liku, ob Borovniščici se nahaja veliko malih delcev sti-roporja. Ti so kot mikroplasti-ka problematični tudi zato, ker so potencialna hrana za živali. Z odpadki najbolj onesnažen del je breg Borovniščice. Še vedno se nahajajo odpadki vzdolž regionalne ceste, vendar je teh letos opazno manj. Zaradi priporočil o varnosti je letos čiščenje potekalo v manjših skupinah. Vsak prostovoljec je poleg vrečke in rokavic prejel prigrizek, popust za nakup v trgovini Depo in zahvalo s semeni. S tem smo želeli tudi čimbolj slediti "zero waste" smernicam. Namen semen je bil vzpodbujanje posameznikov, da se še bolj poveže- Ločeno zbrano odpadki na čistilni akciji jo z naravo in skrbijo zanjo. Glede na letošnjo situacijo ocenjujem akcijo kot uspešno in Borovnica je zagotovo bolj čista. Predvsem lahko izpostavimo pozitiven odnos in samoiniciativnost nekaterih občanov. Hkrati pa je potrebno ozaveščanje, predvsem glede problematike cigaretnih ogorkov in stanja ob ekoloških otokih. Naj še vedno velja slogan "Kjerkoli si, poberi smeti." Hvala vsem posameznikom in skupinam za podporo in sodelovanje. Špela Grohar Novi skrbniki poti skozi Planico Leta še zdaleč ni konec, pa se mi na trenutke zazdi, da jih je od januarja sem minilo že vsaj pet. Če bi mi kdo lani prerokoval, da bo tako pestro, bi se mu zasmejal v obraz in mu plačal pijačo. Krivec za to je bila predvsem zima, ki ni bila prav nič bela. Markacisti Planinskega društva Borovnica smo že januarja nad tretjim slapom v Peklu izboljševali potek poti skozi sotesko, nad petim slapom pa urejali teren za spominski park. Milejša klima je naše delo za- tem preusmerila proti Lazam. Na novo sta bila pobetonirana razmajana nosilca za smerne table, na poti proti Trebelniku je bilo treba odstraniti padla drevesa. Potem se je pogled usmeril navzdol, proti Bistri. Pred petimi leti se je končal zadnji poskus preboja skozi trnov pragozd po stari učni poti mimo duglazij, ki je bila vzpostavljena daljnega leta 1974. Leta 1986 so gozdarji po trasi učne poti speljali evropsko pešpot E7. Zaradi slabega vzdrževanja se je trasa sčasoma spreminjala in zadnja leta prečkala železniško progo na nezavarovanem prehodu. Nekaj tednov udarniškega dela, več litrov prelitega znoja, kletvic in deset šivov pozneje je preboj uspel in danes trasa od Bistre do občinske meje zopet poteka varno, skozi železniški podhod. Uspeh smo kronali z ureditvijo informativne table pred Tehniškim muzejem ter namestitvijo klopi na lepi razgledni točki nad Zupanovim izvirom. V delovne načrte je tedaj posegel vihar, ki je čez poti nad četrtim slapom v Peklu podrl prek deset dreves. Izbor je bil prav jagodni. Sušice so večinoma obstale, padla pa so največja in najbolj košata drevesa v okolici. K sreči je na most pri četrtem slapu padla najmanjša od tam prisotnih sušic in spodbudila k preventivni odstranitvi vseh preostalih podobnih groženj. Pot je bila očiščena ravno ob pravem času, da jo je lahko občinska oblast preventivno zaprla. Zaradi množic pohodnikov, ki so pomladansko vreme izkoristili za obisk prelestnega Pekla, bi tam menda lahko nastalo novo žarišče pandemije. In medtem, ko so nekateri tedne preživljali za tesno zaprtimi okni ter se hudo-vali nad škandalozno igro otrok na bližnjih otroških igriščih ali prek ekranov nad sprehajalci na slovenski obali, smo markacisti, pohujšanju v izogib, delovanje selili na vrhniško stran. Ravno smo odstranili še zadnje posledice žledoloma nad Bistro, ko je prispela odločba Planinske zveze, da se PD Borovnica dodeli skrbništvo poti od Podkorena skozi Planico do Tamarja, do izvira Save (Nadiža), čez Grlo in Črne vode do Slemena ter manjši odsek s čudovitim razgledom na "ajdovsko deklico" na Vršiču. Poti, urejene že ob koncu 19. stoletja, je še do pred nekaj leti urejalo PD Medvode, ob denacionalizaciji Doma v Tamarju pa so "osirotele". Na drevesih (ali pod njimi) leseni smerokazi, obledele markacije, razraslo grmovje, razdrte steze, podrto drevje ... je bil prizor, ki nas je pričakal na skrajnem severozahodnem braniku slovenske dežele (po rateškem župniku Lavtižarju). Planiški gorski svet je v primerjavi s Peklom in okoliškim hribovjem za mar-kacista povsem drugačen izziv. Izhodišče poti v Tamarju je na višini nam bližnjega Krima, » N OS Občina Borovnica 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 » Grlo, nova klop, spodaj Tamar, zadaj Ponce. zaključek pa še 700 višinskih metrov višje. A elementarne sile so tiste, ki dajo človeku vedno znova vedeti, kako majhen je. Tam plaz in hudournik narekujeta, kje bo kako leto potekala pot. A kjer je volja, je tudi pot. Zapela je motorna žaga, zažvenketala sta kramp ter lopata in odpiral se je odsek za odsekom. PZS je imela že nekaj časa izdelane nove smerokaze, kranjskogorska občina je priskočila na pomoč z drogovi, PD Pošte in Telekoma s cementom, v planinskih domovih so pripravili okusno malico in šest akcij pozneje so bile poti opremljene po borovniških standardih. Zahtevne delovne akcije so se počasi prelevile v redno vzdrževanje in ob odpravi ka- rantenskih ovir smo se zopet osredotočili na borovniški rajon. Očiščena in nadelana sta bila odseka poti na Pokojišče, zatem odsek prek Pristave v Pekel, pa od Ohonice v Borovnico, prek Zeleznika, na Vinji vrh, ponovno pobetonirana dva nosilca za smerokaze na padeškem koncu, oglašal pa se je že od turistov oblegani Pekel. Mimo petega slapa je bilo treba urezati novo stezo, k podobnemu zdaj kliče četrti slap, z one strani se oglaša Hudičev zob, pod njim se že snujejo nove stopnice ... Če je oblast vsled pandemije uspela omejiti ali celo povsem ustaviti pridne in delovne, pa z brezdelnimi fičfiriči tega uspeha ni imela. Niti leto dni v Peklu ni uspela vzdržati nova planinska knjiga, pa so jo civilizacijsko podhranjeni posamezniki povsem razdejali. Ovira za avtomobile je preživela mnogo let, letošnje zime ne. Štirinajst let je vzdržala miza pri tretjem slapu, podivjane drhali sredi avgusta pač ne. Na taisti lokaciji se je eden od njih lotil celo rezanja varovalne jeklenice, nad četrtim slapom pa jo je izruval iz drevesa. Ponovnega nameščanja in popravljanja obrnjenih in skrivljenih smernih tabel sploh ne štejemo več. Kot vidite, dela planincem ne zmanjka, če drugega ne, nam ga rade volje pripravijo zapriseženi delomrzneži. Za PD Borovnica Damjan Debevec Potrjene operacije 3.odpiranja, 3.javnega poziva LAS Barje z zaledjem Postopek ocenjevanja vlog, ki so prispele na 3.odpiranje, 3.javnega poziva LAS Barje z zaledjem je zaključen. Na razpis je prispelo deset vlog. Na podlagi razpoložljivih sredstev za sofinanciranje pa je bilo potrjenih osem operacij, med drugim tudi vloga občine Borovnica za Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta (vrednost operacije skupaj z DDV: 90.501,87 EUR). Potrjene operacije je LAS Barje z zaledjem posredoval na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) oz. na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bosta operacije dokončno odobrila z izdajo odločbe (ARSKTRP) oz. pogodbo (MGRT). Ohranimo spomin »Vslehernem vojnem spopadu so žrtve vsi in nikoli ni zmagovalcev.« (Peter Millonig) V nedeljo, 12. julija, je bila v Borovnici spominska slovesnost, na kateri smo obudili spomin na med drugo svetovno vojno pobite Borovničane, katerih imena so izpisana na farni plošči pred pokopališčem. Gre za 123 ljudi, ki so bili žrtve vojnega nasilja in večina od njih nima svojega groba. Slovesnost se je začela z mašo v župnijski cerkvi. Zu-pnik Janez Šilar je v cerkvi pri pridigi opozoril, da je bilo v bratomorni vojni pri nas desetkrat več nepokopanih žrtev, kot jih je bilo v Srebrenici. Ob tem pa se je tudi vprašal, kako to, da so med vojno pri nas ljudje dvignili roko zoper brata, čeprav so slišali evangeljske besede o ljubezni med ljudmi. Odgovor je našel v evangeljskih besedah o sejalcu in Besedi, ki pade na različna tla, v ušesa različnih ljudi. Za nekatere velja: »Gledali bodo, pa ne videli, poslušali, pa ne slišali.« Po maši je bil pred spomenikom - 'farno ploščo' ob pokopališču kratek kulturni program, ki so ga uvedle besede pisatelja Petra Milloniga o nesmiselnosti vojne, ki jih je prebrala ga. Slavi Košir: »Vojna ne prizanaša nikomur.... Iz različnosti se poraja mržnja, iz nje sovraštvo, iz sovraštva pa naklep, da se vojskujemo, čeprav so v slehernem vojnem spopadu žrtve vsi in nikoli ni zmagovalcev. Tudi tisti, ki prevlada nad drugim, nosi odtlej v sebi breme, da je drugega pokončal. Vedenje o tem ne more biti vir veselja ne zadovoljstva. Nenehne proslave zmagovalcev in ustrežljivo zgodovinopisje tega ne morejo prikriti. . Vojna je torej v vseh pogledih katastrofa za svet, kataklizma življenja.« Po tem uvodu je nastopil slavnostni govornik J. Kurin-čič, ki je najprej utemeljil naslov prireditve in poudaril, da je »spominjati se nekaj zelo pomembnega, da posameznik in človeške skupnosti ohranjajo svojo identiteto in kulturo le, če ohranjajo spomin na pomembne dogodke in ljudi iz svoje preteklosti. Iz spomina in spominjanja živi kultura in civilizacija.« Potem pa je govornik nadaljeval: »In česa in koga se spominjamo danes, 12. julija, na dan sv. Mohorja in Fortunata? Najprej tistega nedeljskega dne pred natanko 78 leti, ko se je na Borovniškem v dveh družinah zgodila strašna, dotlej neslišana tragedija. Tega dne je kajnovska roka v revolucionarnem zanosu v Dražici na domu pobila Emila Vičiča in njegovo hčerko Ivko, dijakinjo uršulinske gimnazije v Ljubljani, ter štiri člane Lončarjeve družine z druge strani doline: očeta Franca, mamo Frančiško, enaindvajsetletnega sina Franceta in osemnajstletno Maro. V dolini se je po tem umoru razdeljenost med ljudmi še stopnjevala in z njo vojno nasilje. Nad Borovnico je - tako kot nad vso slovensko domovino - legla mora državljanske vojne, ki je Slovence tlačila ves vojni in povojni čas. Po kataklizmi državljanske vojne in revolucije je v naši domovini ostalo kupe mrli-čev. Nekatere so razglasili za junake, jih pokopali, druge pa za izdajalce in jim odvzeli pravico do pokopa in groba. In imena tistih iz Borovnice, ki nimajo groba - vsaj večina od njih - so izpisana na tablah pred nami. Več kot 120 jih je vseh: 47 iz Borovnice, 12 iz Zabočevega, 10 iz Brezovice, 1 z Lašč, 2 z Dražice, 6 iz Ohonice, 2 s Pristave, 2 s Pokojišča, 4 s Padeža, 5 z Za-vrha, 4 z Brega, 8 s Pakega, 3 z Dola in 3 z Laz. Poleg njih pa so imena še 14, ki so bili ubiti ob bombnih napadih na viadukt. Nad slovenskim narodom so se znesle sile vseh treh totalitarizmov 20. stoletja - fašizma, nacizma in komunizma. Zakaj se je Slovencem to zgodilo, je prej ko slej skrivnost. Tako kot je v skrivnost zagrnjeno sleherno veliko zlo. In kaj naj ob tem storimo mi, ki smo potomci, sinovi, hčere, vnuki udeležencev druge svetovne vojne in revolucije? Vojne in revolucije, ki nista nič drugega kot izstop iz civilizacije. Zdi se, da je najbolj smiselno, da se vrnemo h koreninam naše civilizacije in njenim temeljnim vrednotam.« Nato je govornik kot vzor predstavil tri ženske like iz treh velikih literarnih del: Antigono, Sonjo Marmeladovo in Marijo Magdaleno. »Sofoklejeva Antigona nam sporoča, kakšen je civiliziran odnos do mrtvih. Antigona je kljub prepovedi in grožnji s smrtjo poiskala in pokopala truplo svojega brata Polinejka, ki je v bratomorni vojni padel na »napačni strani«. VladarKreon ji je zapovedal, da mora tudi ona brata imeti za izdajalca in do njega gojiti mr-žnjo in da ga ne sme pokopati. Ona pa je vladarju odgovorila: Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu!' ter poiskala in pokopala bratovo truplo. Tudi nas, naš narod, čaka ta naloga: da poiščemo vse svoje mrtve brate, njihova trupla, zmetana po različnih moriščih, jamah in smetiščih, jih izkopljemo in pokopljemo v posvečeno zemljo. Drugi lik je Sonja Marmela-dova, oseba iz romana velikega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega Zločin in kazen . Sonjin fant Raskolnikov zagreši zločin, ubije izkoriščevalsko starko in njeno sestro in ob tem zapade v hudo duševno stisko in trpljenje. Sonja vsa ganjena poklekne pred morilca, se pokloni njegovemu trpljenju in ga z branjem evangeljskega poročila o Lazar-jevem vstajenju prepriča, da je možno vstati v novo življenje. Ali ni ta zgodba tudi zgodba naše revolucije, zgodba zločina, zločincev in kazni. Res je sicer, da naši razkolniki niso priznali zločina, se ga niso pokesali, so pa prenašali njegovo težo in vse življenje trpeli. Morda je prav, da tudi mi danes nanje, na njihovo trpljenje pogledamo tako kot Sonja na Raskolnikovo. Oni sicer ne morejo več vstati, lahko pa vstanemo mi iz zamer in obsojanja. Tretji lik, ki nam je lahko vodilo v odnosu do naših pobitih in nepokopanih, pa je predstavljen v Janezovem evangeliju. To je lik Marije Magdalene, kije na vstajenjsko jutro prišla h grobu, da bi videla mrtvega Jezusa. Grob pa je bil prazen. Ona pa je potožila: 'Odnesli so ga in ne vemo, kam so ga položili.'In evangelist zapiše: '.obrnila se je in zagledala Jezusa. . Jezus ji je rekel: 'Ne oklepaj se me!' Kot Marija so tudi svojci svojih dragih pomorjenih in nepokopanih, ko ni bilo njihovega groba, tožili in še tožijo: 'ne vemo, kam so jih položili.'A kot Marijina tudi naša naloga ni, da bi se pred praznim grobom oklepali mrtvih teles naših pobitih bratov in sester. Saj smo prepričani, da so kot Jezus odšli k Očetu. In da živijo v neki drugi razsežnosti, da so del neke skrivnostne zamenjave - da so umrli, da mi živimo. Da so bili semena, ki so padla v zemljo za novo rast.« Po govoru je nastopil Trio Trček z dvema narodnima pesmima in Jani Bolarič, ki je občuteno zrecitiral Kuntnerjevo pesem Kaj je ostalo in Gregorčičevo Mojo srčno kri škropite. Po zvenu trobente, ki je klicala mir in tišino nad pokopane in nepokopane rajne, so se udeleženci slovesnosti še dolgo v prijetnem pogovoru družili ob dobrotah, ki so jih pripravile roke dobrih ljudi. S spominsko slovesnostjo Ohranimo spomin se je Borovnica dostojno oddolžila spominu pobitih, zamolčanih in osramočenih Borovničanov, ki so ostali brez groba. Franc Kavčnik, Jože Kurinčič N OS Občina Borovnica 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 283 Simpatični Beletrinin trubadur očaral občinstvo V petek, 31. 7., je med 19:00 in 21:00 uro Košutov vrt zaživel v literarnem duhu, ki pristaja veličini nekdanje stanovalke dr. Marje Boršnik, ki je otroštvo preživela na njem in v sosednji vili. Njena vnukinja dr. Eva Premk je na vrtu, ki je sedaj v lasti Občine Borovnica, kot projektni vodja na založbi Be-letrina v organizaciji Podružnične knjižnice dr. Marje Boršnik gostila umetnostnega zgodovinarja, publicista in pisatelja dr. Noaha Char-neya. Simpatični Američan je v pogovoru najprej priznal, da ga je evropski način življenja privlačil že od mladih nog in da so naključja hotela, da je na "lovu za žena", kot se je izrazil, končal v Sloveniji. Jezika, ki ga dobro razume, govori pa z ameriško sproščenostjo, pri kateri je najbolj pomembno, da se sporočilo razume, čeprav je bilo povedano nerodno, v dialektu in s slovničnimi napakami, se je priučil ob tašči. Ta ga je posvetila tudi v nekatere skrivnosti slovenskih vsakodnevnih običajev, ki za tujca niso tako samoumevni in normalni, kot se zdijo nam. Posvetila ga je tudi s skrivnostjo nabiranja in priprave gob, ne pa tudi v preneseni pomen besedne zveze "iti po gobe". V sproščenem in šaljivem pogovoru, kjer se je zaradi simpatične jezikovne nerodnosti in neobičajnosti prišlo do precej smeha, smo poleg tega, kaj je Noaha pripeljalo v Slovenijo in ga v njej tudi zadržalo, kaj se mu pri nas zdi najbolje poleg tega, da smo zanj itak "najboljša država za živet na svet" izvedeli tudi, kako je po naključju odkril veličino arhitekta Jožeta Plečnika in dobil štipendijo, da se je lahko resno posvetil raziskavi njegovega življenja in dela in o tem napisal doktorat, kako se trudi, da bi tujcem preko objav v svetovno znanih časopisih in revijah tudi s knjigami tujcem razkril najbolj skrite in tudi s strani večine nas nepoznane lepote in zanimivosti naše dežele, prav tako pa tudi to, da se je specializiral za odkrivanje ponaredkov in kriminaliteto v svetu umetnosti. Zanimajo ga "vaški posebneži" in tiste lokalne kulinarične specialitete, ki jih že v sosednji vasi ne poznajo oz. jih pripravljajo drugače in če zavoha eno ali drugo, mu ni noben napor odveč, da pride do nove zanimive zgodbe ali kuharskega recepta. Ko smo mu pojasnili, kje lahko v naši občini najde Plečnikov spomenik NOB, za katerega je že slišal, ni pa ga še videl in ko je izvedel kako je zgodovina naše železnice tesno povezana s tisto v njegovi domovini, pa tudi ameriškimi bombniki v drugi svetovni vojni in ko je od župana izvedel, da se v naših gozdovih skrivajo bogati gobarski zakladi, je obljubil, da bo zagotovo še prišel. Andrej Klemene Prispevek Občine Borovnica h kandidaturi Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025 Občina Borovnica se je aktivno vključila v pripravo kandidature Ljubljane za EPK 2025. V sodelovanju z mednarodno uveljavljenim multimedijskim umetnikom, kulturnim teoretikom in harmonikarjem mag. Bratkom Bibičem smo pripravili idejno zasnovo predstavitve zgodovine Borovniškega viadukta in pomena Južne železnice za modernizacijo slovenskih dežel v obliki 45 minutne multimedijske uprizoritve, za katero bo Bratko Bibič prispeval avtorsko glasbo, pri krstni uprizoritvi v Borovnici pa bodo sodelovali tudi folkloristi in glasbeniki iz Borovnice in okolice. V zasnovi gre za odprto celostno umetniško delo, ki bo omogočilo prizoriščem in sodelujočim prilagojene uprizoritve in bi ga poleg v Sloveniji poustvarili tudi na več prizoriščih ob Južni železnici v Avstriji in Italiji. Vsebinsko do naslovilo tudi pomen solidarnosti med delavci iz različnih jezikovnih in etničnih okolij, ki so gradili največji objekt na progi - Borovniški viadukt - ter solidarnost med njimi in domačini, ki so jih oskrbovali s hrano ter v številnih primerih prevzeli tudi oskrbo in nego obolelih in poškodovanih delavcev. Leto 2020 se z mnogih vidikov zdi kot labirint negativnih presenečenj, a je za Mestno občino Ljubljana in 25 občin Ljubljanske urbane regije tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Končni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov. Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture, ki izbranim evropskim mestom vsako leto omogoča, da širšemu evropskemu občinstvu predstavijo svojo kulturno dediščino in celotno kulturno ponudbo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi občinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti - kakovostno. Ljubljana si namreč prizadeva spremeniti in optimizirati stanje stvari na področju kulturne in umetniške produkcije, o čemer priča tako 11% proračunskih sredstev, namenjenih kulturi, kot tudi najnovejši večletni področni strateški dokument na področju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogočila oziroma pospešila. Še več, Z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kulturno identiteto regije. Evropska prestolnica kulture pa ni samo lokalni, marveč tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gi-balko razvoja pestrega nabora med seboj prepletenih življenjskih ravni, vse od turizma, izobraževanja, zdravja, socialne kohezivnosti, varstva okolja ipd. Kandidatura Mestne občine Ljubljana ta načela v svojem programu več kot upošteva in jih prevaja v vrednoto, ki je ključno vezivo vsake družbene skupnosti in ki služi kot obramba pred razdiralnimi političnimi silami in edina lahko izgradi prihodnost, v kakršni želimo živeti: solidarnost. Program LJ 2025, pri oblikovanju katerega sodeluje preko 100 strokovnjakov z najrazličnejših področij, iz solidarnosti izpeljuje tudi druga pomembna vodila kandidature, in sicer družbeno odgovornost, pravico do zdravega okolja, podnebno pravičnost, vključevanje, naslanja pa se tudi na pametnega državlja-nja, torej tistega, ki se zaveda prednosti in nevarnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ob že naštetem je LJ 2025 priložnost tudi za uresničevanje drugih razvojnih strateških ciljev mesta in regije, torej za bogatenje kulturne in umetniške ponudbe, še posebej z vrhunskimi mednarodnimi dogodki, za ustvarjanje nove in obnavljanje obstoječe infrastrukture, za ustvarjanje delovnih mest, za izboljševanje dostopnosti kulture za vse pre- bivalke in prebivalce v regiji, za krepitev ustvarjalnega potenciala umetnikov in umetnic ter tudi za krepitev ekonomskega potenciala kulturnega in kreativnega sektorja. Če bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Tovrstna priznanja so odraz velike, a predvsem pomembne ambicije Ljubljane, da nenehno izboljšuje kakovost življenja Ljubljančank in Ljubljančanov ter postane eno odmevnejših evropskih središč. Odmevno zlasti zaradi svoje drugačnosti. Zaradi svojih odgovornosti in solidarnosti. In zato, ker želi odgovarjati na izzive prihodnosti. Prav zato je pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture 2025 za Ljubljano in regijo tako pomembna. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Borovniča-ni in Borovničanke, tako kot druge prebivalke in prebivalce ostalih osrednjeslovenskih občin, pozivamo, da posredu- jete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana.si/sl/ sodelujemo/#contact-proposi-tion) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si. Še vedno je čas, da postaneš del programa LJ 2025! Več o programu LJ 2025 na https://epk.ljubljana.si/ in https://www.facebook.com/ Ljubljana2025/ |f Ljubljana20Z5 ZJL ÍÜS^iTJi 11 N OS Občina Borovnica 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si B Prestižni "oskar" na področju preventivnih dejavnosti letos v roke inštitutu z Laz pri Borovnici Odbor za nagrade in priznanja (Recognition and Honors Committee) ameriškega združenja za raziskave v preventivi (SPR) bo izmed vseh nominacij v letu 2020 podelil nagrado tudi slovenskima strokovnjakoma Mateju Koširju in Saneli Talic, direktorju in vodji preventivnih programov na Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip«, ki ima od nedavnega svoj sedež na Lazah pri Borovnici. Inštitut tudi vodi in koordinira dejavnosti projekta "Preventivna platforma", v katerem sodelujeta tudi OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Občina Borovnica. O tem projektu več jeseni, ko bomo izvajali raziskavo o stanju in potrebah na področju preventive v občini. Matej in Sanela sta prejela prestižno mednarodno nagrado za doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju (International Collaborative Prevention Research Award). Omenjeno nagrado podeljujejo posamezniku ali skupini za prispevek na področju mednarodnega sodelovanja. Nagrado sta prejela na (tokrat virtualni) tradicionalni prireditvi v četrtek, 23. julija 2020, ob 22. uri (po slovenskem času) ob zaključku 28. letnega srečanja SPR. Na področju preventive veljajo nagrade SPR kot nekakšni strokovni »oskarji«, če jih npr. primerjamo z ameriško filmsko industrijo in so za vsakega strokovnjaka ali strokovnjakinjo na tem področju dela prestižni in hkrati zelo pomembna strokovna referenca. Povezava na novico o nagradi: https://www.preventionresearch.org/wp-con-tent/uploads/2020/07/SPR-2020-AWARDS-pro-gram-final.pdf nevladnih) ustanov in organizacij. Od leta 2006 dalje je bil kot vodja projektov ali posameznih delovnih sklopov vključen v več kot 25 evropskih projektov s področja zdravja, pravosodja, izobraževanja, mladinskega dela in raziskovanja. Je soavtor in sorazvijalec Evropskega preventivnega kurikuluma (EPC), ki ga je v letu 2019 izdal Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCDDA) (https://www.emcd-da.europa.eu/publications/manuals/european--prevention-curriculum_en) in sodelavec pri posodobljeni izdaji mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog, ki sta jo v letu 2018 izdala Urad OZN za droge in kriminal (UNODC) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) (https://www.unodc.org/unodc/en/ prevention/prevention-standards.html). V letu 2017 je na 8. redni letni konferenci na Dunaju (Avstrija) prejel nagrado Evropskega združenja za raziskave v preventivi (EUSPR) za »vodilnega evropskega strokovnjaka s področja preventivne prakse« (»Leading European Prevention Science Practitioner Honour«). Je tudi študent na doktorskem študiju preventivne znanosti na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti Univerze v Zagrebu (Hrvaška), podpredsednik Mednarodne konfederacije raziskovalnih združenj in mrež s področja alkohola, tobaka in drugih drog (ICARA) (https://icara.uconn.edu/) in namestnik predsednika Dunajske komisije nevladnih organizacij pri Združenih narodih s področja drog (»Vienna NGO Committee (VNGOC) on Drugs«) (https://vngoc.org/). Sanela Talic Sanela Talic je vodja preventivnih programov na Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip« (UTRIP). Od začetka zaposlitve na inštitut v letu 2009 je bila vključena v številne raziskovalne in razvojne evropske projekte, zlasti s področja pre- ventive, zdravja, socialnega in čustvenega učenja ter izobraževanja. Je doktorska kandidatka na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti Univerze v Zagrebu (Hrvaška). Je glavna trenerka (»Master Trainer«) za šolske preventivne programe »Iz-štekani« (www.izstekani.net), EFFEKT (www. effekt.org), »Good Behavior Game« (GBG) in »Boys & Girls Plus« ter nacionalna koordinator-ka in glavna trenerka za družinski preventivni program »Program krepitve družin« (SFP). V dveh zaporednih mandatih je bila sekretarka Evropskega združenja za raziskave v preventivi (EUSPR). Vključena je bila v številne raziskave s področja preventive doma in v svetu ter je avtorica in soavtorica nekaj znanstvenih člankov in publikacij. Redno predava na mednarodnih in nacionalnih konferencah, zlasti s področja šolske in družinske preventive ter socialnega in čustvenega učenja v šolskem okolju. Je soav-torica in sorazvijalka Evropskega preventivne- ga kurikuluma (EPC), ki ga je v letu 2019 izdal Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCDDA) (https://www.emcdda.europa. eu/publications/manuals/european-prevention--curriculum_en) in sodelavka pri posodobljeni izdaji mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog, ki sta jo v letu 2018 izdala Urad OZN za droge in kriminal (UNODC) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) (https://www.unodc.org/unodc/en/prevention/ prevention-standards.html). V letu 2018 je na 4. redni letni konferenci v Nairobiju (Kenija) prejela nagrado Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja uporabe drog (ISSUP) za »eno od najobetavnejših mednarodnih strokovnjakinj s področja preventive« (»Early Career Award«). Več o združenju: https://www.preventionre-search.org/. Kdo sta dobitnika mednarodne nagrade SPR? Matej Košir Matej Košir je direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« (UTRIP) (www.institut--utrip.si). Že več kot 21 let deluje v preventivi in zagovorništvu na področju alkohola, tobaka in drugih drog. Je avtor, soavtor in recenzent znanstvenih člankov in ocenjevalec evropskih projektov s področja zdravja in raziskovanja. Je predavatelj in izvajalec različnih izobraževanj in usposabljanj s področja preventive in zagovorni-štva. V obdobju 2015-2016 je delal na Univerzi Oxford Brookes v Veliki Britaniji, in sicer kot vodja njihovega evropskega projekta s področja preventivne znanosti (»Science for Prevention Academic Network«). V obdobju 2017-2019 je bil zunanji svetovalec Svetovne banke (»World Bank Group«) v Bosni in Hercegovini na področju alkoholne in tobačne politike ter preventive. V Sloveniji že več kot 10 let vodi vsebinsko mrežo »Preventivna platforma« (www.preven-tivna-platforma.si), v kateri aktivno sodeluje oziroma jo podpira prek 40 različnih (pretežno Več o Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip« (UTRIP) UTRIP se že več kot 14 let celovito ukvarja s preventivo in zagovorništvom, zlasti na področju alkoholne in tobačne politike ter politike na področju prepovedanih drog in zasvojenosti. Zaradi širšega pokrivanja področja preventive sodelujejo z zelo širokim spektrom mednarodnih mrež in ustanov, zlasti pa so aktivni v Evropskem forumu civilne družbe na področju drog (CSFD), mednarodni organizaciji Movendi International s področja alkoholne politike, Evropski zvezi na področju alkoholne politike (Eurocare), Vienna NGO Committee (VNGOC), Mednarodni federaciji ustanov in organizacij s področja drog (WFAD), Mednarodni konfederaciji raziskovalnih ustanov s področja alkohola, tobaka in drugih drog (ICARA) ter ameriškem združe- nju za raziskave v preventivi (SPR). V obdobju 2017-2018 so bili tudi svetovalna ustanova Svetovne banke v Bosni in Hercegovini na področju preventive ter alkoholne in tobačne politike. UTRIP je (bil) vodilni ali ključni partner v številnih (prek 25) evropskih projektih, so pa tudi nacionalni center za preventivni program za vrtce »Lubo«, šolske preventivne programe »Izštekani«, »Good Behavior Game« (GBG), »Learn2Be« (socialno in čustveno učenje) in »Boys and Girls Plus«, šolski preventivni program za starše EFFEKT, družinski preventivni program »Krepitev družin« in v (lokalno) skupnost usmerjene programe »Communities That Care« (CTC), »STAD in Europe« in »Club Health«. UTRIP vodi nacionalno mrežo s podporo več kot 40 slovenskih nevladnih organizacij in drugih ustanov na področju preventive in zago-vorništva »Preventivna platforma« (www. preventivna-platforma.si), ki jo od leta 2010 financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za zdravje. Februarja 2020 je Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) (UTRIP je eden od soustanoviteljev) prejelo nagrado Global NCD Alliance za »opremljanje mladih za zagovorništvo na področju kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji« na Globalnem forumu NCD Alliance v Sharjah (Združeni arabski emirati). Več o referencah si lahko preberete na spletnih straneh www.institut-utrip.si in www. preventivna-platforma.si. N aŠ Občina Horjul 31. avgust 2020» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Medgeneracijsko središče že nastaja Županova beseda Nazaj v delovni ritem Spoštovani občani in občanke, pred nami je obdobje, ko se bomo v celotni državi vsi skupaj skušali čim bolje vrniti v rutino. Otroci bodo sedli v šolske klopi, dopustov je konec in vse skupaj se vrača v ustaljen delovni ritem. Vsaj upam, da bo tako. Kako bo vse skupaj potekalo, je seveda v veliki meri odvisno od epidemije korona virusa, zato vas že zdaj pozivam, da skrbite za svojo varnost. Šole se bodo, kot je v načrtu, 1. septembra odprle in pri tem je nujno, da se bodo otroci obnašali v skladu z navodili NlJZ-ja. Razred bo v tem šolskem letu kot velika družina. Otroci se ne bodo selili iz razreda v razred, kot je bilo to v praksi do sedaj na predmetni stopnji, ampak bodo ves čas pouka v isti učilnici. Zelo bomo morali paziti pri šolskih prevozih, da ne bo prišlo do možnosti širitve okužb. Ampak tudi za to se že dogovarjamo z izvajalcem prevozov in ravnateljem osnovne šole Horjul. Analize šolanja na daljavo so pokazale tudi določeno nezadovoljstvo staršev, saj so bili v veliki meri preobremenjeni in bi ponovitev takšnega scenarija ponovno ustavilo procese v državi. Tudi kakovost pouka na daljavo ni enaka kot pri pouku v živo v šolskih učilnicah. Tudi zato je cilj, da šolanje poteka v šolah. Skupaj z ostalimi župani s cele Slovenije sem se udeležil posebnega izrednega sestanka sredi avgusta na Brdu pri Kranju, kjer nam je predsednik vlade Janez Janša s svojimi ministri predstavil plan dela vse do leta 2027 z namenom sanacije posledic epidemije. Veseli me, da so na vladi skupaj z ministri tudi konkretno odgovarjali na vsa naša vprašanja. Le z investicijami v infrastrukturo bomo lahko zagnali tudi gospodarstvo. Prav s tovrstnimi projekti se v občini intenzivno ukvarja- mo že moj drugi mandat in imamo v različnih nivojih pripravljene projekte, s katerimi bomo lahko kandidirali za črpanje evropskih sredstev. Teh je za naslednje sedemletno obdobje na voljo nekaj več kot 10 milijard evrov. Sam vidim to kot odlično priložnost, da nadaljujemo s posodabljanjem infrastrukture, od cest, športnih dvoran, kolesarskih poti do kanalizacije in izgradnje sodobnega električnega omrežja v občini. Sreča je, da pri tem nismo omejeni glede na število prebivalcev, ampak glede na to, kako dobro in hitro bomo uspeli pripraviti projekte in zagotoviti njihovo realizacijo. Tudi to dokazuje uspešno delovanje občine, ki je aktivna na vseh področjih, da omogoča napredek in kakovost življenja vsem občanom in občankam. Želim vam dober začetek dela po dopustih in da ostane zdravi. S skupnimi močmi in s sodelovanjem različnih služb v občini nam bo zagotovo uspelo premagati tudi izzive, ki nas nedvomno še čakajo. Tudi zato smo našo civilno zaščito opremili s kakovostnimi radijskimi postajami, da bodo ob posredovanjih lahko učinkoviti. S takojšnjim odgovornim pristopom že takoj po ustanovitvi je civilna zaščita bila na izredno težki preizkušnji, a se je izkazala z vrhunskim in usklajenim delovanjem. Vsem šolarjem želim tudi uspešen začetek šolskega leta. Prvošolčke pa bom, tako kot je to navada že vsa leta, obiskal na prvi šolski dan in jih s kratkim nagovorom pozdravil in jim zaželel veliko veselja ob tem prvem koraku na poti izobraževanja. Župan, Janko Prebil V okolici Osnovne šole Horjul so se sredi poletja že začela dela na medgeneracijskem središču in učni poti. To je pomemben projekt za prihodnost, ki ga z evropskimi sredstvi financira LAS Barje z zaledjem z jasnim ciljem, da se bodo tu lahko srečevali, družili in povezovali vsi občani in občanke. Od najmlajših do najstarejših. Trenutno potekajo gradbena dela na poteh, kasneje pa pridejo zasaditve rastlin in postavitev informacijskih tabel oziroma označb ter igral. Okoli šole T j' ■ ' ICi.T ob teh poteh, ki sedaj nastajajo, bo na koncu nameščenih kar 20 klopi. V delu nad šolo, ki pelje mimo šolskega čebelnjaka, že urejajo poti do vrta in gredic z dišavnicami. Zasadili bodo tudi deset medovitih dreves in sadno drevje, tako da bodo imele čebele, za katere skrbijo otroci pri čebelarskem krožku, malce olajšano delo. Medgeneracijsko središče bo opremljeno tudi z zunanjo učilnico, ki bo opremljena in urejena tako, da bo lahko tudi zunaj potekal pouk za celotni razred. Med športno dvorano in zalogovnikom za sekance bo stala tudi tekaška steza, kjer bo možno malce 'potrenirati' in se razgibati. Poleg zunanjega športnega igrišča ob šoli pa bodo postavljene tudi tribune za gledalce. V načrtih je tudi postavitev posebnih prilagojenih zunanjih vadbenih pripomočkov oziroma neke vrste zunanji fi-tnes za starostnike, s katerimi bodo lahko ohranjali gibljivost in kondicijo, seveda na njim prilagojen način. 'Horjul in njegovi prebivalci bodo s to investicijo, ki je ocenjena na 180.000 evrov in ki se praktično v celoti financira iz sklada LAS Barje z zaledjem pridobili veliko. Po kar štiridesetih letih bomo s to investicijo končno dočakali urejeno okolico šole. Na občini smo z dobro pripravljenim projektom uspeli pridobiti sredstva, ki ne obremenjujejo občinskega proračuna, pridobitev pa bo omogočila boljšo kakovost življenja vsem in ne le otrokom, ki obiskujejo šolo ali vrtec,' je še dodal župan Janko Prebil. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Besedilo in Joto: Peter Kavčič VJp H [Via ni t si hi hA ITFUFll- lllkt ■■ LJrl 4±iC Ifll H fckL - fllrillLI ubl 9 Gradbeni projekti med počitnicami niso mirovali V času počitnic so na občini nadaljevali z vsemi aktivnostmi na gradbenih projektih. Poslovilna vežica na Vrz-dencu pod cerkvijo svetega Kancijana sedaj že kaže svojo končno zunanjo podobo z urejeno okolico in zaščitno ograjo. Župan računa, da bodo do konca avgusta dobili uporabno dovoljenje in bo sredi septembra ali najkasneje konec septembra sledila slavnostna otvoritev objekta, ki so si ga vaščani Vrz-denca želeli dolga leta. Sredi avgusta je župan podpisal tudi pogodbo z izvajalcem, ki bo podrl staro čistilno napravo v Podolnici in zgradil novo, ki bo služila svojemu namenu. Po manjšem zapletu pri iskanju izvajalca gradbenih del za obnovo ceste proti Lapariji, ko se je eden od ponudnikov pritožil na odločitev glede izbora, je sledila ponovitev razpisa, ki pa je bil uspešen in gradnja ceste se bo začela že v začetku sep- tembra. Zadeve se premikajo naprej tudi v Žažarju glede gradnje kanalizacije, saj je občina pridobila gradbeno dovoljenje v začetku avgusta. Sedaj se urejajo še detajli glede projekta, predvidoma do konca septembra se bo vsa dokumentacija uredila, nakar bo sledil zbor vaščanov, kjer bodo Žažarčani lahko podali svoje želje, pripombe in mnenja. Potem pa sledi razpis in, če ne bo zapletov, začetek gradnje še v letošnjem letu. S tem bo Žažar dobil urejeno infrastruk- turo, nov vodovod, hidrante, javno razsvetljavo, urejeno kanalizacijo in meteorno vodo. V zaključnih fazah tik pred začetkom gradnje, je tudi prizidek pri vrtcu v Horjulu. Na občini pričakujejo, da se bo v roku enega ali dveh mesecev začelo graditi. Nekoliko se zapleta le pri sanaciji vodotoka, saj so lastniki zemljišč posamezniki. Težava je nastala, ko so pri pripravi projekta, ki je del pro-tipoplavnega načrta in kot tak nujen za izvedbo prostorskega načrta ugotovili, da so nekateri občani gradili nezakonite objekte na tem območju. Na občini si sicer želijo, da se te črne gradnje in nedovoljeni posegi uredijo brez zapletov in finančnih sankcij za lastnike. Ob tem župan Janko Prebil še dodaja, da bodo pozvali na sestanek, na katerem bodo vsem občanom, ki so s pozidavami ali posegi, ki so preblizu vodotoka, povzročili zaplet pri tem projektu, za katerega je država namenila milijon evrov, skušali predstaviti, kaj to po- meni za celotni Horjul. In da se najde rešitev, ki bo ustrezala vsem. Vse to na občini delajo zato, ker se želijo izogniti zapletom in sankcijam pristojnih inšpektorskih služb in prihraniti stroške občanom, ki so v bližnji ali malce boj oddaljeni preteklosti sicer neodgovorno gradili tam, kjer to ni bilo dovoljeno. Peter Kavčič N aŠ Občina Horjul 31. avgust 2020» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lesno Brdo je bogatejše za nove Nekaj več kot 100 let je trajalo, da smo na Lesnem Brdu ponovno zaslišali žlahtno zvonjenje bronastih zvonov. Tiha želja je tlela in vzplame-nela, ko je so blagoslovili nove zvonove v cerkvi v Samotorici. Odločitev, da je sedaj pravi čas za akcijo, pa je odbor za nove zvonove sprejel v začetku le- zvonove tošnjega leta, ko je prišlo do poškodbe na enem od starih železnih zvonov v cerkvi. Od tega sklepa naprej se je vse skupaj odvilo zelo hitro. Na sestanku so se tudi odločili, da bodo šli v nabavo novih zvonov pri slovenskem specialistu za ulivanje Bronastih zvonov, pri livarni OMCO Feniks iz Žalca. Člani odbora so pripravili dopis, ki so ga razdelili po domovih v Lesnem Brdu, s prošnjo Zvonove je iz Žalca pripeljala Avtovleka Čepon. za donacijo finančnih sredstev pa so naslovili tudi večja in manjša podjetja v okolici. Nad odzivom so bili navdušeni, saj je večina zelo lepo sprejela to pobudo in so v zelo kratkem času uspeli pridobiti sredstva za nakup zvonov. Ob tem še Infrastruktura V Zaklancu sledi zadnja faza priklopa na kanalizacijsko omrežje Projekt, s katerim so na občini Horjul poskrbeli za čistejše okolje in razvoj kraja po standardih, ki jih predpisujejo direktive Evropske unije, je v zaključni fazi. Vsa infrastruktura novega kanalizacijskega omrežja je pripravljena. Občina je namreč že dobila uporabno dovoljenje. Javno podjetje VOKA je vsem, ki se nahajajo na trasi, kjer poteka kanalizacija, poslala obvestilo, da morajo izprazniti greznice in urediti priključke na novo kanalizacijsko omrežje. Rok za priklop na omrežje je do februarja, vsako gospodinjstvo pa mora poskrbeti za priklop na jašek, ki je že pripravljen na parceli. Potem ko bodo pristojni s podjetja VOKA pregledali ustreznost izvedbe priključkov, dajo tudi dovoljenje za priklop. Vse odplake se bodo nato zbirale v novi čistilni napravi v Horjulu, kjer bodo ustrezno prečiščene. Kljub temu da se velika večina občanov zaveda, kako pomemben je napredek in razvoj infrastrukture v celotni občini in seveda tudi v Zaklancu, pa župan Janko Prebil ne more razumeti, da lahko posameznik vse skupaj zadržuje in zavlačuje. ' Ob tej priložnosti moram žal tudi opozoriti, da imamo težave z občanom, ki z nerealnimi in nerazumnimi zahtevami blokira priklop nekaterih hiš na kanalizacijski sistem. Zaradi tega se zavlačuje dokončanje projekta, v katerega smo investirali dva milijona evrov sredstev, z jasnim namenom in ciljem, da bodo vodotoki v občini čisti, narava pa manj obremenjena z odpadnimi vodami. Tu so tudi jasne zahteve Evropske unije in države, ki občinam, ki se ne boo držale predpisov, nalagajo sankcije. Na koncu so lahko zaradi tega prikrajšani vsi občani!' Župan Janko Prebil še apelira na tiste vaščane Zaklanca, ki tega še niso storili, da čim prej podpišejo soglasja tudi za pokablitev nizkonapetostnega električnega omrežja pod zemljo. Tako bo lahko vsaka hiša dobila sodoben električni priključek, hkrati pa bomo električne vode speljali pod zemljo in ne več po zraku. Tudi tu na občini gledajo naprej v prihodnost, saj se zavedajo, da bo sodobna infrastruktura zelo pomembna, ko bo prišlo do povečanja uporabe električnih vozil in hitrih polnilnic na stanovanjskih objektih v občini. Besedilo in foto: Peter Kavčič Kot v starih časih so s konjsko vprego prepeljali zvonove do cerkve. Povorko je pozdravila godba Dobrova - Polhov Gradec Andrej Zdešar med privezovanjem zvona ni skrival veselja. posebej veseli dejstvo, da se niso odzvali le krajani Lesnega Brda, ampak tudi iz okoliških vasi in krajev. Nenazadnje pa se bo zvonjenje zagotovo slišalo tudi na Drenovem Griču, v Zaklancu in Horjulu. Med samim ulivanjem zvonov so bili prisotni tudi nekateri krajani in člani odbora za zvonove, kar je bilo prav posebno doživetje. Ko so bili zvonovi nared za prevzem, jih je iz Žalca s tovornjakom pripeljala avtovleka Čepon iz Lesnega Brda. Trenutek, ko se je tovornjak s tremi bronastimi zvonovi pripeljal na dvorišče, je bil vsekakor ganljiv za vse, ki so jih s svojim obiskom prišli pozdraviti. Za pravo vzdušje so poskrbeli člani in članice godbe Dobrova - Polhov Gradec, slišali pa smo tudi poskočne viže na frajtonarici. Slavnostni govorec in član odbora za nove zvonove Andrej Zdešar je ob slovesnem sprejemu in prevozu novih zvonov pred poslopjem Avto-vleke Čepon na Lesnem Brdu pozdravil vse zbrane in jih nagovoril z besedami: 'Spoštovani vsi zbrani. Danes nas je združila zelo posebna priložnost, zato vas prav vse pri- srčno pozdravljam in želim, da bomo skupaj doživeli nepozabno popoldne ob sprejemu treh žlahtnih glasnikov naše cerkve na Lesnem Brdu. Samo mislimo si lahko, kako težko je bilo našim prednikom, ko jim je bronaste zvonove odnesla prva svetovna vojna. Težko pridobljeno, a tako kruto izgubljeno. Gotovo so dolgo sanjali o tem, da bodo cerkvi Marije vnebov-zete v zvonik vrnili bron, ki bo zamenjal železne zvonove. Danes se njihovo hrepenenje uresničuje. Zato roko stiskamo vsem, ki ste pomagali, da smo prišli do tega lepega dne. Bog naj vam bo bogat plačnik. Odbor za nove zvonove se je dogovarjal in sklenil, da bodo zvonovi vliti pri nas - v Sloveniji, in sicer v Žalcu. Nekaj članov odbora nas je bilo celo pri vlivanju. Kar nekaj vaščanov bi se tega dogodka rado udeležilo, » N aŠ Občina Horjul 31. avgust 2020» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nove zvonove je 'požegnala' močna poletna ploha. » a zaradi epidemije korone to žal ni bilo mogoče. Lahko pa rečemo, da je bilo nepozabno. Tako smo danes dobili tri nove bronaste zvonove. Prvi, največji zvon, tehta 604 kilograme in je uglašen na ton Fisl, posvečen je Mariji vnebovzeti, na njem pa je napis: Marija vnebovzeta, prosi za nas. Drugi zvon, malo manjši, tehta 388 kilogramov in je uglašen na ton Al, ter nosi napis: Sveti Rok, prosi za nas, ki naj nam bo v teh časih še posebej blizu. Tretji, najmanjši, a še kako pomemben za pravi zven, pa tehta 273 kilogramov, ta pa je uglašen na ton Hl, posvečen je Svetemu Florijanu, zavetniku gasilcev, na njem je napis: Sveti Florijan, varuj naš kraj. In to, vidite, je naša nova, večsto-letna pridobitev, ki se je lahko iskreno danes vsi veselimo. Pred cerkvijo na Lesnem Brdu - pri edini vrhniški podružnici posvečeni Mariji - Mariji vne- bovzeti, že čaka stojalo, kjer si jih boste vsi lahko pobliže ogledali in jih tudi slišali. Zdaj pa nove zvonove preložimo na vozove in jih z našimi furmani popeljimo po vrhniški, potem pa še po horjulski strani Lesnega Brda do končnega cilja - k Mariji vnebovzeti. Ta naša mala podružnica je namreč zanimiva - sestavljena je iz dveh občin, a v tem času, ko smo se odločili za zamenjavo starih zvonov, smo zelo složno stopili skupaj in kmalu boste rezultate tega sodelovanja videli tudi pri cerkvi.' Sledilo je nalaganje zvonov na vozove s konjsko vprego. Ta je nato v slavnostni povorki ob spremstvom gasilcev, slovenske trobojnice, ki jo je nosil konjenik na belem konju in seveda ob spremljavi godbe po skoraj dveh urah poti prispela na končni cilj. Morda je le naključje, morda pa sploh ne, ampak ob tem, ko so prvič pritrko- valci zaigrali na zvonove pred cerkvijo, jih je izpod neba 'blagoslovil' še močan dež. Najbolj pogumnih tudi to ni ustavilo in so nadaljevali s pritrkavanjem kljub nalivu. Nekaj več sreče so imeli vsi, ki so se zbrali naslednji dan v soboto, ko je bila darovana sveta maša ob zapovedanem prazniku Marije vnebovzete na Lesnem Brdu. Vrhniški župnik Mohor Rih-taršič je spomnil na glavno poslanstvo zvonov po naših cerkvah. 'Zagotovo je to dogodek, ki poveže sosesko, torej vse, ki spadajo pod podružniško cerkev Marijinega vnebovzetja na Lesnem Brdu. Vsak tak dogodek je priložnost, da prebivalci stopijo skupaj. Vedno pa so novi zvonovi dogodek naše vere. Zvonovi imajo zelo pomembno vlogo, so tisti, ki nas kličejo k bogoslužju in k molitvi. Če bodo zvonovi še na- prej vabili ljudi, da bodo prišli v cerkev, da se bodo spomnili na Boga, je glavni namen uresničen.' Med slavnostnimi govorniki je bil tudi župan občine Vrhnika Daniel Cukjati, ki je v pogovoru izpostavil, kako pomembno je ravno to sodelovanje in povezovanje med dvema občinama ter kako je takšen dogodek dokaz o tem, da Slovenci še zmoremo stopiti skupaj in narediti nekaj velikega: 'Vsekakor se pridružujem tej pobudi, saj konec koncev tudi izhajam iz krajevne skupnosti Lesno Brdo. Moram poudariti, da sem zelo ponosen na sokra-jane, ki so v tako kratkem času uspeli organizirati in izpeljati tako velik podvig. Moramo se zavedati, da nabava novih bronastih zvonov ni majhen finančni zalogaj in če ljudje ne bi 'stopili skupaj' tega zagotovo ne bi mogli izpeljati. Če v politiki žal prevečkrat opažamo razdruževanje, se je tu pokazalo, da ljudje iz različnih krajev in celo iz različnih občin še vedno zmorejo stopiti skupaj in ustvariti nekaj dobrega, ko imajo pred sabo skupni cilj. Zvonovi niso le simbol vere, ampak so tudi velik simbol slovenstva. Če se ozremo po Sloveniji, ugotovimo, da je naša država posejana s številnimi malimi cerkvicami in njihovo zvonenje zvonov je kot duša slovenstva.' Če je 1. svetovna vojna pobrala ogromno bronastih zvonov, zato da so jih pretopili v orožje za uničenje, pa sedaj prav zvonovi po Sloveiji kličejo k miru, molitvi in sožitju. Novi zvonovi bodo na ogled pred cerkvijo na Lesnem Brdu vse do 20. septembra, ko jih bo posvetil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ze sedaj vas krajani z odborom za nove zvonove na čelu lepo vabijo na ta slavnostni dogodek. Besedilo in Foto: Peter Kavčič Vrhniški župan Daniel Cukjati in župnik Mohor Rihtaršič sta po uradnem delu z veseljem poklepetala s sokrajani in župljani Povabilo Vsi prijazno vabljeni na blagoslov in posvetitev novih bronastih zvonov k cerkvi Marije vnebovzete na Lesno Brdo, v nedeljo, 20. septembra ob 15. uri. Celotno dogajanje bo potekalo pred cerkvijo, na prostem. Pridite in skupaj doživimo vesel in pomemben dogodek. Odbor za zvonove na Lesnem Brdu Potrjene operacije 3. odpiranja 3. javnega poziva LAS Barje z zaledjem Postopek ocenjevanja vlog, ki so prispele na 3.odpiranje 3.javnega poziva LAS Barje z zaledjem je zaključen. Na razpis je prispelo deset (10) vlog, in sicer šest (6) za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in štiri (4) za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Administrativno popolnih je bilo devet (9) vlog, ki jih je ocenjevalna komisija ocenila še na podlagi meril določenih v javnem pozivu. Na podlagi razpoložljivih sredstev za sofinanciranje pa je bilo potrjenih osem (8) operacij, ki jih je potrdila tudi Skupščina LAS Barje z zaledjem je na svoji 7. redni seji LAS Barja z zaledjem, ki je potekala 7. julija 2020. Potrjene operacije prijavljene na Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) • Vlagatelj: Občina Dobrova - Polhov GradecNaziv operacije: Polhkovo razgledi-šče Vrednost operacije skupaj z DDV: 221.388,63 EUR • Vlagatelj: Krajevna skupnost Rakitna, Rakitna 66, 1352 PreserjeNaziv operacije: Igrišče pri jezeru Vrednost operacije skupaj z DDV: 31.640,54 EUR • Vlagatelj: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Hor- julNaziv operacije: Obnova kapelice sv. Jožefa v Horjulu Vrednost operacije skupaj z DDV: 34.836,01 EUR Potrjene operacije prijavljene na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) • Vlagatelj: Cene Štupar -CILJ, Šmartinska cesta 134a, 1000 LjubljanaNa- ziv operacije: Medgenera-cijski mozaik Barje Vrednost operacije skupaj z DDV: 30.956,36 EUR • Vlagatelj: občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1358 Log pri BrezoviciNaziv operacije: Podaj roko Vrednost operacije skupaj z DDV: 214.845,12 EUR • Vlagatelj: občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 BorovnicaNaziv operacije: Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta Vrednost operacije skupaj z DDV: 90.501,87 EUR • Vlagatelj: občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 VrhnikaNaziv operacije: Šport za vse generacije Vrednost operacije skupaj z DDV: 144.824,83 EUR • Vlagatelj: občina Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 BrezovicaNaziv operacije: Ureditev turistič-no-informativne točke na sv. Lovrencu Vrednost operacije skupaj z DDV: 39.631,35 EUR Potrjene operacije je LAS Barje z zaledjem posredoval na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AR-SKTRP) oz. na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bosta operacije dokončno odobrila z izdajo odločbe (ARSKTRP) oz. pogodbo (MGRT). Po potrditvi operacij je ostalo še nekaj sredstev, in sicer 217.959,37 EUR na skladu EKSRP in 4.943,81 EUR na skladu ESRR. Skupščina LAS Barje z zaledjem je sprejela sklep, da se de, temveč se pripravi projekte novega odpiranja vlog ne izve- LAS. N aŠ Občina Horjul 31. avgust 2020» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju - Rok Leben Na Triglav, kot da je • • v • najvišja gora na svetu Si predstavljate, da splezate na Triglav in to potem ponovite še osemnajstkrat, v neprekinjenem podvigu, z le nekaj urami spanca na noč? Mladi športni navdušenec Rok Leben iz Horjula je storil točno to. V enem 'kosu' je preplezal in prehodil višinsko razliko višjo od najvišje gore na svetu in to z vzponi na najvišjo goro v Sloveniji. 1 Za uvod vas prosim, da se na kratko predstavite, kdo ste, iz kje prihajate, koliko ste stari in s čim se ukvarjate poklicno in s čim v prostem času ? Lahko rečem, da sem športnik po duši, star sem 28 let in prihajam iz Horjula. Zaposlen sem na Vrhniki, natančneje v podjetju BMC avtodeli, BMC kolesarski center. V prostem času se seveda ukvarjam s športom: najraje s cestnim kolesarstvom, pohodništvom, plezanjem, pozimi pa seveda pride na vrsto alpinizem. Za kakšen športen oziroma alpinističen podvig gre pri 'everestingu', je to nekaj, kar počne veliko ljudi, je to nekakšna športna kategorija med alpinisti? 'Everesting' je podvig, pri katerem moraš na določeni trasi od točke A do točke B doseči 8848 višinskih metrov. Hodiš oziroma ponavljaš vzpone, dokler ne dosežeš višino Everesta, seveda se podvig zaključi na točki, kjer štartaš. Kolikor mi je znano, to ni nekakšna kategorija med alpinisti, ampak bolj kot nekakšen izziv za različne športnike. Večina jih dela 'everesting' s kolesom, kar je po mojem mnenju lažje, zaradi samih spustov med vzponi, saj se na kolesu med njimi lahko spočiješ. Jaz osebno sem se odločil za 'everestnig' v hribih. Po mojih informacijah nas je trenutno po neuradnih podatkih 7, ki smo to opravili peš. Samo idejo za pohode na Triglav sem dobil po tem, ko sem potegnil par vzporednic med Eve-restom in Triglavom. Rekel sem si, če je Everest najvišja gora na svetu, zakaj ne bi izpeljal 'eve-restinga' kar na najvišji gori v moji prelepi deželi. Ker je zadeva pri nas še dokaj neznana, je bil motiv še toliko večji. Na tak način je, kolikor mi je znano, doslej pri nas pred mano 'everesting' opravil le en planinec in sicer tako, da se je vzpenjal na Šmarno Goro. Tudi zato se mi je zdel izziv še toliko bolj drzen. Kako točno je izgledal vaš 'everesting', kdaj ste začeli in kdaj končali z vzponi? Kako so potekali? Ko je padla odločitev o 'everestingu' na Triglav, sem se odločil, da bom to izpeljal na trasi Krma-Planika-Mali Triglav-Triglav. Potem sem si naredil dva plana pohoda. Prvi, za dosego višine, je bil štirikrat s Krme do vrha in potem še trikrat s Planike do vrha. Drugi pa enkrat Krma-vrh in potem osemnajstkrat s Planike do vrha Triglava. Po nekaj pogovorih s prijatelji sem se odločil za drugo varianto. Torej enkrat s Krme do vrha in nato 18 ponovitev s Planike. Tako sem se odločil zaradi precej krajše razdalje, kot bi jo prehodil pri prvem. Štartal sem v petek, 7. avgusta, okoli 9:30. S sabo sem nesel vso potrebno opremo, oblačila in nekaj pijače ter hrane. Nahrbtnik, ki sem ga nesel do Planike, je tehtal približno 17 kilogramov, kar me je tudi zelo utrudilo. Prvih 5 vzponov je potekalo res odlično, nato se mi je poznala že manjša utrujenost. Večjo pavzo sem naredil okoli polnoči med petkom in soboto. Želel sem si vsaj nekje dve uri spanja, ampak sem na žalost imel potem večurno borbo s krči. Da sem to premagal, sem si pomagal z magnezijem in energetskimi geli. Z vzponi sem nadaljeval okoli 3. ure zjutraj. Moram povedati, da mi je šlo kar dobro. Med vzponi od Planike do vrha sem držal dober tempo in časovni okvir nekje med 40 in 50 minutami. A po klancu navzdol je bilo vedno težje. Spusti so bili vsakič daljši, saj je bila obremenitev nog med hojo navzdol velika. Ob sončnem vzhodu pa sem dobil tudi veliko motivacijo, saj me je prišel bodriti in delati družbo klubski kolega Robi iz KK Zapravljivček Horjul. Robi me je kar trikrat pospremil gor do vrha. Potem pa se je začel odličen dan, saj so mi prišli pomagat še člani ekipe BMC. Naj povem, da so mi poleg psihične pomoči in opore tudi finančno pomagali. BMC je pri tem velikem podvigu odigral pomembno vlogo kot moj glavni spozor. Za sam podvig so mi pomagali tudi z geli, ki sem jih dobil v kolesarski trgovini BMC na Vrhniki. Prinesli so mi še dodatno pijačo in nekaj hrane. A tisto, kar mi je v teh težkih in nepozabnih trenutkih največ pomenilo, je bila seveda njihova družba. Malo kasneje se mi je pridružila še sestra in moram poudariti, da mi je ta pomoč resnično dala dodatni zagon. Čeprav je bilo v soboto okoli poldneva že kar boleče, me je zelo prijetno presenetil odziv planincev, ki so hodili gor. Brez težav so se mi umikali, me spodbujali, navijali zame in to je tisto, kar ti v trenutkih, ko je zelo težko, vlije dodatno moč. Proti večeru sem bil z energijo in motivacijo že pri koncu. Najhuje je bilo v glavi, psihična utrujenost me je močno načenjala. Ampak po vseh naporih sem se uspel motivirati in prepričati telo in glavo, da po krajšem spanju nadaljujem ponoči. Najtežji je bil 16. vzpon, ko sem se boril sam s sabo. Na koncu je zmagala horjulska trma in želja po uspehu. Nagrada je sledila že med naslednjim vzponom. Sončni vzhod v nedeljo sem videl na 17. vzponu in potem je sledil še zadnji vzpon s prijateljem Matevžem. Ta je bil najtežji, po občutku pa bi rekel, da je bil ta vzpon najhitrejši med vsemii, ki sem jih naredil. S svojim podvigom 'everestinga' na Triglav sem zaključil v nedeljo dopoldan, torej po dobrih dveh dneh vzpenjanja in spuščanja. Koliko časa ste se pripravljali na to odpravo, je bilo potrebno veliko logistike in organizacije in seveda treningov? Verjetno je to v marsičem podobno kot pri vzponu na Everest? Na voljo sem imel dober mesec časa, predvsem zaradi datuma, ki sem ga določil za izvedbo. Priprave so potekale tako, da sem v zadnjem mesecu med tednom treniral s hojo na Planino na Vrhniki, med vikendi pa seveda v visokogorju. V zadnjih 20 dnevih pred izzivom sem bil sedemkrat na Triglavu, en dan tudi dvakrat s Planike, splezal sem še na Jalovec, Špik, dvakrat na Kamniško sedlo. Za zadnji, malo večji trening, je 'padel' še najvišji vrh Avstrije, Gros-sglockner po grebenu Studlgrat. Nato je sledila tridnevna pavza in priprava opreme na podvig. Dan pred štartom sem naredil le vzponček na Planino nad Vrhniko, da sem aktiviral mišice po tej nekajdnevni pavzi za to, kar je sledilo naslednji dan. Vse sem planiral tako, da nisem nikogar obremenjeval, no, razen, kar je bilo nujnega glede priprave pijača in hrane. Zadnji dan je bil zelo napet in tudi spal nisem kaj dosti, ker sem dobro vedel, da bo zelo težko in da moram biti pripravljen tudi na odstop pred dosegom cilja. Mislim, da tega še vedno ne moremo primerjati z dejanskim vzponom na Everest zaradi razmer, višine, mraza, nevarnosti in seveda kisika, ki ga je v Himalaji manj in močno vpliva na telesne in psihične zmožnosti. Če se malo pošalim, lahko na tem mestu rečem le, da z vzponom na Everest ne narediš toliko višincev. Kaj je ta ekstremni podvig predstavljal za vaše telo in za glavo, ste imeli med tem podvigom dvome ali boste zmogli, zakaj vam je tega treba? Ta podvig je res izjemno zahteven za amaterske športnike. Največja težava je psihična priprava in borba s samim seboj med podvigom. Ampak verjel sem vase od samega štarta pa vse do cilja in to je tudi tisto, zaradi česar sem uspel. Dvom je bil v resnici prisoten samo enkrat, med vzponom številka 16., ko se mi je že mešalo od iste poti. Kaj ste se iz tega naučili o sebi in za vsakdanje življenje? S tem podvigom sem se naučil tole: če si zastaviš cilj, ne odnehaj, dokler ga ne dosežeš! Bolečina in trpljenje med doseganjem pomenita na koncu veliko zmago. Glede na to, da vam športni napori niso tuji, me zanima, ali bi te vzpone ocenili kot vaš največji dosežek? Bi to še kdaj ponovili? Ja, to je do sedaj moj največji športni dosežek. Z veseljem ga ponovim, vendar ne sam (smeh). Se vam je med vzponi pripetila kakšna anekdota, kaj zabavnega ali še posebej zanimivega? Najbolj sem si zapomnil to, ko mi je med vzponom starejši gospod dejal: 'Mladenič, brez trpljenja ni napredka in brez močne želje in vztrajnosti ni zmage.' Mislim, da ni vedel, da sem bil tisti dan že večkrat na vrhu. Vem pa, da je bil nasvet zelo dobronameren. Kdo vas je pri pripravah in samem podvigu podpiral? Najprej bi se seveda zahvalil svojemu sponzorju BMC avtodeli, ki so mi stali ob strani čez celoten podvig, prijateljem, družini in seveda vsem, ki so me med potjo spodbujali. Kaj je naslednji cilj, naslednji izziv? Naslednji izziv pa pride na vrsto naslednje leto. Za njegovo izvedbo žal letos ne bo časa, ampak naj ostane kar skrivnost. Mislim pa da bo veliko težji, vsaj zame. Peter Kavčič, foto: Osebni arhiv Rok Leben N aŠ Občina Horjul 31. avgust 2020» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obnovljen kilometrski kamen, spomin na minule čase Slavko Miklavčič je pred kratkim obnovil kilometrski kamen z oznako 8 km na cesti iz Dobrove proti Horjulu, ki predstavlja stvarno kulturno dediščino v občini. Morda se takšne stvari zdijo nekomu nepomembne, samoumevne, a to ni čisto tako. Če bi vsi razmišljali na tak način, bi danes ostali brez pomembnih kulturnih spomenikov, cerkva, stavb, mostov in podobnih zgradb, ki sicer zaznamujejo tako krajino kot mestna središča. Slavko je kamen prebarval po originalni predlogi, in sicer z belo in rumeno barvo. Kamen, ki stoji na začetku horjulske občine, malo za vasjo Brezje, vsem mimoidočim sporoča, da je od Dobrove do točke, kjer je postavljen, razdalja 8 kilometrov. Nekoč je bilo teh kamnov več, a so se izgubili skozi čas. Vsako delo ob cesti, širitev, asfaltira- nje, urejanje infrastrukture ob cesti predstavlja nevarnost, da se na ta nekoč pomemben mejnik ob cesti pozabi. Če smo bolj natančni, je bilo še ne tako dolgo nazaj od Horjula do Dobrove dvanajst kamnov. Njihovo štetje pa je potekalo takole: šteti moramo tudi začetni, oziroma ničelni kilometerski kamen na Dobrovi, saj je bil zadnji kamen v Horjulu z oznako 11 km. Žal se je do danes ob tej cesti ohranilo le še pet obcestnih kilometrskih kamnov. S to obnovo je Slavko Miklavčič želel predvsem ohraniti nekaj tistega, kar je včasih ljudem, ki so peš ali z vozovi potovali po tej cesti, ko še ni bilo navigacij ali zemljevidov v raznih aplikacijah, pomagalo, da so vedeli, koliko poti jih še loči do cilja. Hkrati pa tudi opozoriti na to, da ob naslednjih delih na ali ob cesti, tega in podobnih kamnov ne bi zavrgli. Besedilo in foto: Peter Kavčič Turnir v tenisu Z desne proti levi: Tina Zuljan (3. mesto), Jurij Janež (1. mesto) in Rok Janež (2. mesto) V soboto, 20. 6. 2020, je Teniški klub Horjul organiziral članski teniški turnir posameznikov. Turnirja se je udeležilo 9 članov TK Horjul. Na začetku nam je malo ponagajalo vreme z nekaj dežnimi kapljami, kasneje pa se je pokazalo sonce, tako da smo lahko uspešno izvedli in zaključili turnir. Igralci so bili po predhodnem žrebu razporejeni v 3 skupine po tri igralce. Znotraj posamezne skupine je vsak igralec igral z vsakim igralcem. Polfinalne-ga dela turnirja so se udeležili igralci, ki so po seštevku točk dosegli prvo mesto znotraj posamezne skupine ter od vseh skupin najboljši drugi igralec po seštevku točk. Na koncu so prva tri mesta zasedli Tina Zuljan (3. mesto), Rok Janež (2. mesto) in Jurij Janež (1. mesto). NČ Sezona 2019/2020 v MTS Horjul - malo drugače Letošnja sezona v Mažoretni in twirling skupini Horjul je, tako kot v ostalih športnih, kulturnih in drugih društvih po Sloveniji (ter nenazadnje po celem svetu), potekala precej drugače, kot smo sprva pričakovali. Razlog za to je vsem dobro znan - pandemija virusa CO-VID-19. Tako so se tudi naši treningi z uvedbo karantene meseca marca prenehali za nedoločen čas, saj je zdravje nas vseh na prvem mestu. To je pomenilo tudi, da se letos nismo udeležile finala odprtega državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije, saj je bil odpovedan. Kljub temu pa so nekatere članice poskrbele za ohranjanje spretnosti in kon-dicije s samostojnimi treningi doma. Junija se je lahko vsaka skupina članic zaradi sproščanja ukrepov na občinskem trgu sestala s svojimi vaditeljicami in sezono končala ob sprošče- nem pogovoru. Tiste članice, ki so želele kondicijo ohranjati tudi med poletnimi počitnicami, pa so se lahko vsako sredo popoldne zbrale na trgu, kjer so ob upoštevanju ukrepov in pod vodstvom Valentine Buh urile svoje veščine s palico. Na novo sezono smo se torej že začele pripravljati. Medse z veseljem vabimo tudi nove člane in članice, ob tem pa poudarjamo, da bodo treningi potekali v skladu z ukrepi in priporočili pristojnih državnih organov. Nur Živa Kranjec Z vami že od leta 1973 Hasoasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer N asčasopis 29. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 V Javnem holdingu Ljubljana in povezanih javnih podjetjih (Energetika Ljubljana, JP Voka Snaga in LPP) si s kakovostnim izvajanjem storitev 24 ur na dan, 365 dni na leto prizadevamo, da je življenje v urbanem okolju kakovostno, prijetno in udobno. Z izvajanjem storitev se vsak dan vključujemo v vsakdan 150.000 gospodinjstev v Ljubljani in okolici. S sledenjem poslovnim in strateškim ciljem s področja razvoja dejavnosti, infrastrukture ter poslovanja, predvsem pa ob upoštevanju zahtev sodobnega časa, ki podjetjem nalagajo tudi odgovornost do družbenega in naravnega okolja, dosegamo odlične poslovne rezultate, predvsem pa sooblikujemo okolje prihodnosti ter k aktivnemu soustvarjanju spodbujamo tudi uporabnike. Poslovni rezultati so plod dobrega in usklajenega dela več kot 2.500 sodelavk in sodelavcev ter tesnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in uporabniki, ki so z izvajanjem naših storitev v veliki meri zadovoljni. Dokaz za veliko zadovoljstvo z izvajanjem storitev javnih podjetij so tudi rezultati javnomnenjske raziskave, v kateri anketiranci na vprašanje, kako uspešno smo se z razmerami med epidemijo spopadali pri izvajanju storitev, odgovarjajo z visoko oceno, in sicer so to področje na lestvici od 1 do 5 ocenili s povprečno oceno 3,84. V nadaljevanju predstavljamo nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov poslovanja Javnega podjetja JP Vodovod Kanalizacija Snaga v obdobju 2010-2019. V prihodnjih številkah bomo predstavili tudi podatke drugih povezanih družb. V družbi Voka Snaga (oziroma v nekdanjih družbah Vo-dovod-Kanalizacija in Snaga, ki od aprila 2019 delujeta kot enovita družba) smo v obdobju 2010-2019 izvedli oziroma še izvajamo številne projekte in aktivnosti, s katerimi aktivno prevzemamo svojo vlogo v okolju, kjer se linearni gospodarski model spreminja v krožnega in kjer je sprejemljiva le najvišja mogoča kakovost storitev. Za nemoteno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov ter urejanje javnih in zelenih površin v družbi Voka Snaga skrbi 881 sodelavk in sodelavcev. Svojo družbeno odgovornost izkazujemo z gospodarnim in trajnostno usmerjenim ravnanjem s komunalnimi sistemi; ravnanje z odpadno vodo in odpadki kot okoljskim bremenom pa spreminjamo v priložnosti in izzive. Z odlično popotnico v odgovorno prihodnost Pomembnejši projekti in aktivnosti Veliki kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja V teku je največji kohezijski projekt v tej evropski finančni perspektivi: odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Začetek projekta sega v leto 2011, sestavljajo ga trije veliki sklopi: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana, izgradnja tretje faze Centralne čistilne naprave Ljubljana in dograditev kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana. Odstotek gospodinjstev, pri-klopljenih na kanalizacijo, smo v zadnjih desetih letih povečali iz 68 na 88 odstotkov, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo na kanalizacijo priklopljenih 98 odstotkov ljubljanskih gospodinjstev. Ukinjenih bo tudi 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje. Vzporedno z dograjevanjem kanalizacije poteka tudi sočasna obnova vodovoda na tistih območjih, kjer je to potrebno zaradi dotrajanosti vodovoda ali umestitve tras predvidenih vodov. Veliki kohezijski projekt, ki bo pripomogel k varovanju vodnih virov, tako kot vsi okoljski projekti vpliva na širše območje in na kakovost življenja nas vseh, saj je v naravi vse povezano in soodvisno. Dovršen sistem ravnanja z odpadki in velik delež ločeno zbranih odpadkov Z 68,7-odstotnim deležem ločeno zbranih odpadkov Ljubljana ostaja evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov ter primer dobre prakse v evropskem in svetovnem merilu, pri čemer je strošek za ravnanje z odpadki med najnižjimi v državi, kar velja tudi za preostale občine, kjer Voka Snaga izvaja storitev ravnanja z odpadki. Med stalnimi aktivnostmi je tudi posodabljanje infrastrukture - trenutno je v širšem središču Ljubljane vgrajenih 69 podzemnih zbiralnic odpadkov, s katerimi smo nadomestili več kot 8.500 običajnih zabojnikov - in vpeljava oziroma nadgradnja aktivnosti, ki udejanjajo načela Zero Waste in krožnega gospodarstva. Ljubljana ostaja edino glavno mesto v EU, ki je stopilo na pot k Zero Waste družbi oziroma družbi brez odpadkov. Ker pa je ločevanje odpadkov 'šele' tretja prednostna naloga v hierarhiji ravnanja z odpadki in viri, vse naše uporabnice in uporabnike na območju enajstih občin spodbujamo, da sprejemajo do družbe in okolja odgovorne odločitve ter promoviramo trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana Pred desetletjem je delež ločeno zbranih odpadkov znašal slabih 25 odstotkov, vsi mešani komunalni odpadki pa so pristali na odlagališču Barje. Ključni obrat je bil dosežen z nadgradnjo storitev po sistemu od vrat do vrat za štiri vrste komunalnih odpadkov in izgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, najsodobnejšega in najbolj trajnostnega objekta za predelavo odpadkov v Evropi, v katerem predelujemo odpadke iz 57 občin (837 tisoč prebivalcev), na odlagališče pa po obdelavi odložimo samo okoli pet odstotkov ostanka odpadkov. V RCERO Ljubljana na leto predelamo približno 140 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov in več kot 20 tisoč ton ločeno zbranih bioloških odpadkov, iz katerih pridobivamo kompost najvišje kakovosti. Cilji mehansko-biološke obdelave odpadkov so zmanjšanje količine odpadkov, ki pristane na odlagališču, izločanje frakcij, ki jih je mogoče reciklirati, in pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov. Več o rezultatih lahko preberete na spletni strani Javnega holdinga Ljubljana: www.jhl.si/info-za-uporabnike. LETO 2010 LETO 2019 VODOVODNI SISTEM Dolžina omrežja v kilometrih 1.109 1.153 Število priključkov 40.096 43.057 Število vodarn 13 21 Število hidropostaj 19 30 KANALIZACIJSKI SISTEM Dolžina omrežja v kilometrih 1.125 1.156 (v letu 2015 se je spremenila metoda izračuna dolžine omrežja. Iz statističnih podatkov so od takrat naprej izločeni cevovodi, ki niso javni in so opredeljeni kot interna kanalizacijska mreža) Število priključkov 26.716 29.211 Število čistilnih naprav 12 19 RAVNANJE Z ODPADKI Skupaj zbrani odpadki v tonah 174.406 (na območju sedmih občin) 151.286 (na območju enajstih občin. Manjše količine zbranih odpadkov so napredek, saj si vsi skupaj prizadevamo, da bi nastalo čim manj odpadkov) Delež ločeno zbranih odpadkov v odstotkih 24,7 68,7 Število ekootokov 2.513 3.398 Odloženi komunalni odpadki v tonah 110.702 11.650 (količina odloženih odpadkov se je bistveno zmanjšala zaradi obdelave mešanih odpadkov v RCERO Ljubljana, pri čemer gre za ostanek odpadkov iz kar 57 občin oziroma povedano drugače: danes odložimo približno 5 % odpadkov, leta 2010 je ta delež znašal 75 %) NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ljubljana za Evropsko prestolnico kulture 2025! Državni in občinski praznik obeležena s slavnostno sejo občinskega sveta Novost v turistični ponudbi Blagajeve dežele Občina Dobrova -Polhov Gradec je v sodelovanju z Javnim zavodom Polhograjska graščina in lokalnimi turističnimi ponudniki obogatila ponudbo destinacije Blagajeva dežela. Foto: Vid Klančar, delavnica izdelave freske Foto: Anže Košir, Pr Popr Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije (tudi Dobrova - Polhov Gradec) uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Končni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov. Če bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni med- Blagajeva dežela je prejela naziv Slovenia Green Destination SILVER, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija. Slovenska turistična organizacija (STO) je organizacija, ki sistematično in premišljeno vodi promocijo turizma na državni ravni. S sloganom Zelena. Aktivna. Zdrava. poudarja edinstvene značilnosti naše dežele in že na prvi pogled nakazuje svojo osnovno usmeritev. STO je namreč zeleno oz. trajnostno usmeritev opredelila kot edino pravo razvojno priložnost naše dežele na turističnem področju. To pa se odraža tudi v njihovi strategiji, imenovani Zelena shema slovenskega turizma. Gre za nacionalni program, ki je eden izmed dokumentov, ki STO pomaga doseči vse zastavljene cilje, ki stremijo k skrbi za ekonomsko, družbeno-kul-turno in naravno okolje. Zelena shema skrbi za uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem in izpostavlja ključna načela turistične vizije. Del tega programa pa je tudi cer-tifikacijska shema in znamka Slovenia Green. Ta po besedah STO »združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja in to zeleno delovanje tudi promo-vira.« A kaj znamka Slovenia Green pravzaprav predstavlja? Kot omenjeno, Slovenia Green je certificiran program in hkrati znamka kakovosti, ki jo narodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Ljubljančanke in Ljubljančane ter prebivalke in prebivalce drugih osrednje-slovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana. si/sl/sodelujemo/#contact-pro-position) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si. Še vedno je čas, da postaneš del programa LJ 2025! Več o programu LJ 2025 na https://epk.ljubljana.si/ in https://www.facebook.com/ Ljubljana2025/ t Ljubljana2025 lahko prejmejo tako turistične destinacije kot tudi turistični ponudniki, ki izpolnjujejo kriterije določene z Zeleno shemo slovenskega turizma. Ti so zbrani v šestih kategorijah: destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima in poslovanje turističnih podjetij. Znamka prav tako tudi promovira vse zelene destinacije in ponudnike, ki so priznanje prislužili. Destinacija Blagajeva dežela se lahko že od leta 2017 pohvali z bronastim znakom Slovenia Green. Od letošnjega leta naprej pa se bohoti kar s srebrnim, ki prestavlja pomembno prepoznanje kakovostnega in zelenega turizma v naši občini! Pri presoji se je Blagajeva dežela odrezala več kot odlično. STO je izpostavil predvsem izrazit napredek na področju destinacijskega managementa, veliko pohval pa je prejelo tudi zgledno varovanje naravne in kulturne dediščine ter povezovanje z domačimi turističnimi ponudniki. Naziv Slovenia Green Destination SILVER je priznanje za uspešen in trajno-stno naravnan razvoj turizma, ki poteka skladno z usmeritvami STO, ter še pomembneje, z mislijo na ohranjanje pristnosti destinacije, z mislijo na obiskovalce in z mislijo na domačine. In je spodbuda za nadaljnji vzpon po Slovenia Green lestvici, kjer ostajata še zlato in platinasto priznanje. Ir IsLovtmAVr GftEENÇ* Ta je bogatejša za dva turistična paketa. Prvi, imenovan Okusi Blagajevo deželo, ponuja izkušnjo lokalnega življenja v Šentjoštu, popestrenega z vrhunsko kulinariko, za katero bo poskrbelo Gostišče Grič. Med drugim je v paket vključena nastanitev v Moži-netovi hiši, del ponudbe pa je tudi doživetje; za aktivne je na voljo pohajkovanje po poteh naravne in kulturne dediščine Šentjošta, za tiste bolj umetniško naravnane pa delavnica izdelave freske. Drugi turistični paket Doživi Blagajevo deželo pa obiskovalce vabi v Črni Vrh. Obiskovalci so vabljeni, da prespijo v hiši Pr' Popr, ki je ne obkroža le neokrnjena narava, temveč tudi številne domače živali, izlet pa nadaljujejo na delavnici peke kruha in doživetju po lastni izbiri. Turistična ponudba, ki sestavlja paketa, temelji na lepotah, ki jih ponuja narava, lokalni hrani in doživetjih, ki Državni in občinski praznik, ki ga praznujemo 25. 6., sta priložnost, da se v dobri družbi spomnimo, ali smo dosegli cilje preteklega leta, ter da premislimo, kako smo lahko dobri sodržavljani, vas zapeljejo v središče umirjenega vaškega življenja. Če teh krajev še ne poznate, vabljeni, da si paketa in vse, kar vključujeta, natančneje ogledate na turistični spletni strani naše občine www.visitpolhovgra-dec.si pod zavihkom »Izleti« ali na povezavi http://www.vi-sitpolhovgradec.si/izleti/sen-tjost-kjer-je-vrhunska-kulina-rika-v-tesnem-stik oz. http:// www.visitpolhovgradec.si/iz-leti/crni-vrh-izlet-z-dozivetji. Pri nakupu paketa je možno koristiti tudi turistični bon. sokrajani, sosedje in prispevamo k razvoju domače skupnosti. A letos je bila prireditev ob dnevu državnosti in občinskemu prazniku drugačna, kot smo je vajeni iz preteklih let. V sredo, 24. 6. 2020, je v avli Osnovne šole Dobrova pote- kala 1. slavnostna seja občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec. V duhu odgovornega ravnanja do sokra-janov ter želji po upoštevanju zdravstvenih priporočil so se letošnje slovesnosti ob državnem in občinskem prazniku tako udeležili le svetniki. Po uvodno zaigrani Zdravljici je župan Franc Setnikar nagovoril vse zbrane. V svojem govoru je spregovoril o tem, kako daleč je naša občina, ki letos praznuje že 22. rojstni dan, prišla od njene ustanovitve. Napredka se je dotaknil v številkah, ki nedvomno kažejo, da je bilo narejenega že veliko. Spregovoril pa je tudi o vseh aktualnih projektih, ki se izvajajo v naši občini, ter o načrtih za prihodnost, ki jih ni malo. Program je popestril talentirani glasbenik Marcel Kavčič, ki z Glasbeno šolo Emila Adamiča že dosega številne uspehe. Seja se je zaključila s sproščenim klepetom ter z zazr-tjem v prihodnost, ko se bo življenje vrnilo v ustaljena pota in bomo naš praznik lahko obeležili tako, kot smo vajeni - skupaj. LR Srebrno priznanje za turistično destinacijo Blagajeva dežela! NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Varnost na cesti ob začetku novega šolskega leta Občina ureja športnorekreacijski objekt na prostem za mladino in odrasle V mesecu avgustu je občina Dobrova -Polhov Gradec pričela z deli na zunanjih površinah pred OŠ Dobrova. Na športnorekreacijskem objektu pred glavnim vhodom v osnovno šolo na Dobrovi se je zamenjal asfalt in vgradili so nove betonske robnike. Zarisa- ne so talne označbe za košarkarsko igrišče, odbojko ali igro med dvema ognjema. Okoli igrišča so dobavili humus in posejali travna semena. V okolici igral so uredili travnate površine. V teh dneh pa sledi še postavitev telovadnega orodja - kletke, tobogana in peskovnika. Projekt »Športnorekreacijski objekt na prostem za mladino in odrasle« na področju gra- dnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letu 2020 sofinancira Fundacija za šport. Vse uporabnike v času izvajanja del prosimo, da upoštevajo omejitve uporabe zunanjih površin pred OŠ Dobrova in podana opozorila, da bodo dela lahko hitro in kakovostno končana. Občina Dobrova - Polhov Gradec Za boljšo varnost bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v prvih dveh tednih šolskega pouka poskrbel, da bo na ključnih izpostavljenih mestih v okolici šol organizirano varovanje otrok na šolskih poteh. Otroke na šolskih poteh bodo spremljali delavci Policije, redarji MIRED-a, člani društva upokojencev in gasilci prostovoljnih gasilskih društev. Predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo sodelovali na prvih roditeljskih sestankih. Za dodatno opozarjanje voznikov na nevarnejša mesta, kjer učenci v večjem številu hodijo v šolo, bodo stale dodatne opozorilne table ŠOLSKA POT in triopan prometni znaki "Šolska pot''. Opozorilne table in triopan prometni znaki bodo na dogovorjenih lokacijah stali prvi mesec šolskega pouka. Na dodatno previdnost bodo v septembru vozniki opozorjeni tudi s transparentom in plakatom ŠOLSKA POT. MIRED bo v prvih dveh tednih meseca septembra 2020, od 1. 9. 2020 pa do 14. 9. 2020, izvedlo preventivno akcijo Varna šolska pot. Ob tem bodo redarji poskrbeli za preventivne dejavnosti v bližini vrtcev in osnovnih šol. Akcije so bodo izvajale v jutranjem času, od 7:00 do 9:00 in v popoldanskem času, od 12:00 do 15:00. V času izvajanja preventivnih akciji je prioriteta na skrbi za pretočen, varen in neoviran promet v okolici vrtcev in osnovnih šol, skrb za varovanje otrok v prometu ter preprečevanje in tudi sankcioniranje kršiteljev določil, predvsem: 33. člen ZPrCP (varnostni pas), 35. člen ZPrCP (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila), 7. člen ZPrCP (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov), 39. člen ZOUTPI (prepoved kajenja v vozilu ob navzočnosti mladoletnih oseb)ter drugih določil iz pristojnosti občinskega redarstva. SPVCP Občina Dobrova - Polhov Gradec Vandalizem pri OŠ Dobrova Čeprav šolarji te dni uživajo v zasluženih počitnicah, stavba Osnovne šole Dobrova očitno ne sameva. Neznani storilci so sredi julija, natančneje 15. 7., na objektu povzročili številne poškodbe. Razbita stekla pri glavnem vhodu v šolo, izkrivljena rampa za vhod na igrišče, razbito veliko steklo na dobrovski Poškodbe na oknih športni dvorani - takšen je bil izkupiček incidenta, ki je bil nemudoma prijavljen tudi policiji. Škoda naj bi po prvih ocenah znašala več tisoč evrov. Prvotnemu začudenju nad nepotrebnem vandalizmom in začasnemu popravilu škode, pa je sledilo še neprijetno presenečenje. Vandali so se med 21. 7. in 27. 7. vrnili. Ponovno so se spravili nad rampo in nad že razbito steklo športne dvora- ne, ter ga poskušali še dodatno poškodovati. To jim je na žalost uspelo; v športni dvorani polni razbitega stekla bo zato potrebno temeljito čiščenje, da bo spet varna za uporabo. Kaj je posameznike pripravilo do tega, da so uničili skupno lastnino, se sprašuje tudi ravnatelj OŠ Dobrova, Viljem Ko-vačič. Kot poudarja, sta Občina Dobrova - Polhov Gradec kot ustanoviteljica šole na Dobrovi in tudi šola sama do sedaj v šolo vložili veliko; ne samo sredstev, temveč tudi časa, znanja, dela in želja, da bi lahko bili šolski prostori in igralne površine ob pametni uporabi čimbolj na voljo za optimalno preživljanje prostega časa. Pa ne samo šolarjem, temveč vsem krajanom. »Vsem skupaj nam je žal, da prihaja do takšnih anomalij,« povzema ravnatelj ter še posebej obžaluje dejstvo, da bo treba sedaj sredstva, ki so bila namenjena izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev na in ob šoli, nameniti popravilu škode. »Kot ravnatelj pa ostajam brez besed, če so škodo slučajno povzročili naši bivši učenci. Vedno sem bil in sem še sedaj prepričan, da poskušamo na šoli vedno delovati po načelu, da šolski prostori niso storili nikomur nič žalega. Očitno te moje besede ne pomagajo dovolj.« Zato tudi poziva vse krajane, naj obvestijo policijo v primeru, da opazijo kakršnokoli nepravilno ravnanje v okolici Skrivljena rampa pred igriščem šole. Gre za resnično obsojanja vredno dejanje na osnovnošolskem objektu in pripadajočih zunanjih površinah. Šola kot hram znanja in izobraževanja poskuša s svojim vzgojnim delovanjem prav tako ravnanje posameznikov preprečiti. Sodeč po nedavnem incidentu bi vandali več časa morali preživeti znotraj šolskih zidov - da bi v duhu spoštovanja skupne lastnine, miroljubnosti in upoštevanja ostalih vrednot družbe znali delovati tudi zunaj njih. Lucija Rus NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Septembra pričetek protipoplavnih ukrepov in ureditev na porečju Gradaščice Projekt »Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice - Etapa 1B«, ki zajema protipoplavne ukrepe in ureditve na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, gre v teh dneh v izvajanje. Dela v pogodbeni vrednosti 2.926.558,96 EUR, katerih cilj je celovita izvedba protipoplavnih ureditev na območju občine Dobrova -Polhov Gradec, obsega ureditve na Božni in Mali vodi v Polhovem Gradcu, ureditve v Dolenji vasi ter ureditve Gradaščice v Šujici. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada (od tega 85 % sredstev iz kohezijskega sklada EU in 15 % iz državnega proračuna Republike Slovenije). Gradnja bo predvidoma potekala od septembra 2020 do julija 2021. Projekt »Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice -Etapa 1B« je bil predhodno že javno razgrnjen in predstavljen občanom, kot tudi občinski Delovni skupini za spremljanje Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Etapa 1 B, ki se bo začela izvajati po podpisu pogodbe in bo zaključena v 270 dnevih, vključuje Ureditev v Dolenji vasi, kjer bo nadvišan in po- daljšan obstoječi visokovodni nasip za zagotovitev poplavne varnosti vzhodnega dela naselja, ob desnem bregu Gra-daščice, gorvodno od mostu preko Prošce skupne dolžine 248 m. Delno bo izveden na mestu obstoječega z razširitvijo krone nasipa in ustreznim odmikom od lokalne ceste. Na območju Šujice bo izvedena Ureditev Gradaščice v Šujici na skupni dolžini 965 metrov. Znižani bodo talni pragovi, izvedena utrditev in nadvišanje brežin, ter širitev struge Gradaščice. Vgrajeni bodo krilni pragovi, ki bodo z ostalo ureditvijo omogočali tvorbo tolmunov in skrivališč za ribe. Nadvišan bo krajši del dostopne ceste od ceste Šujica - Hruševo do stanovanjskih objektov in izvedena premostitev preko Krnice, izvedene bodo tudi izboljšave na javnem vodovodnem omrežju Dobrova. Na območju Polhovega Gradca bo izvedena Ureditev na Božni in Mali vodi v Polhovem Gradcu na skupni dolžini 1.340 metrov. Poglobljena bo struga, zgrajen nov in nadvi-šan obstoječ protipoplavni nasip, nadvišan bo protipoplavni zid ob stanovanjskih objektih, znižan prelivni prag pregrade, ter izvedeni usmerjevalni talni pragovi in vzdrževalna dela v strugi Božne. V osrednjem delu Polhovega Gradca bo izvedena sanacija zidov na obeh straneh struge s poenotenjem videza z betonsko oblogo, ki ima enostransko vgrajene kamnite plošče. Obstoječi most bo ohranjen, struga pod njim pa bo poglobljena. Za uredi- tev ob Mali vodi bodo nadviša-ni obstoječi zidovi in s tem bo zaščiteno območje Žage na desnem bregu, tik nad sotočjem z Božno. Betonski zid nad in pod mostom bo nadvišan in zaključen z oblogo iz kamna. V nadaljevanju ob desnem bregu bo zgrajen visokovodni nasip oziroma obrežni zid. Kot obveza investitorja so v prvi etapi gradnje z odmevno državno Uredbo določene tudi ostale ureditve na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca. Občina Dobrova - Polhov Gradec naštete ureditve podpira, saj se z njimi izboljšuje poplavna varnost naših naselij in dviguje kvaliteta življenja naših občanov, gradnji II. etape - su- hega zadrževalnika Razori, pa še vedno nasprotuje. Po pridobitvi vseh podatkov o vsebinskem in časovnem poteku del bo občina seznanila tudi krajevne skupnosti, z ustreznimi vsebinami pa tekoče preko občinske spletne strani in lokalnega glasila tudi ostalo zainteresirano javnost. Občina Dobrova - Polhov Gradec Bo prenovljena cesta ukrotila Gradaščico? Na tem najožjem odseku ceste med Ljubljano in Polhovim Gradcem, v zaselku Belica, je pred dvema desetletjema deroča voda v nočnih urah vzela mlado življenje - sredi noči je Gradaščica po celodnevnem deževju prestopila bregove in avtomobil poln mladih je zapeljal v katastrofo, v deročo reko, ki je na mestu sedanjega gradbišča ob skalah ujela osebno vozilo in ga kot igračko odnesla s seboj vse do naselja Hruševo! Gradaščica je nevarna reka - leta 2014 je ob zadnjih velikih poplavah dosegla rekorden dvig gladine - po podatkih hidrološke postaje ARSO Dvor - Gradaščica, ki je locirana v Dvoru, je njena višina v eni uri od 127 cm, (običajna višina je 81 cm) narasla ob 3. uri na višino 292 cm, ob 4:30 zjutraj pa je Gradaščica dosegla rekordno višino 314 cm in s tem presegla samo sebe iz leta 2010, ko je bila visoka 306 cm. Kot ostalih vsaj tisoč voznikov, ki se dnevno vozimo proti glavnemu mestu, me je zanimal razlog za kar deset dni trajajočo popolno zaporo ceste. Mar ni dovolj velika ovira že sam semafor, nekaj mesecev sta bila na cesti celo dva zaradi dveh gradbišč? Delovodja gradbišča mi prijazno pojasni, da bodo v desetih dneh ne le minirali trdovratno skalo, ki jo že deset dni rušita dva velika bagra, ampak bodo uredili tudi podzemne odtoke meteorne vode na tem podro- čju najožjega cestišča in zamenjali most nad hudournikom pri tabli Belica - razširjen bo spodnji del, kjer deroča voda nekajkrat letno pokaže svojo moč, ter zgornji del s širšim cestiščem. Da so profesionalci v cestogradnji, me prepriča s podatkom, da vse skale, ki jih odkruši 30-tonski bager, odpeljejo na začasno deponijo, ki se nahaja ob novo asfaltirani cesti, in zmeljejo v kamniti drobir. Drobljenec uporabijo za nasip nove ceste, ki bo na tem mestu skoraj dva metra višja kot pred obnovo - poplave bodo na tem delu le še medel spomin! Izvajalec del, Rekon d.o.o, je pred leti vstopil pod okrilje Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o in ima mnogo referenc na področju cestogradnje, pa tudi lastni kamnolom ter dolgoročni najem betonarne, s čimer so na trgu lahko zelo konkurenčni. Vsekakor je rekonstrucija ceste po odsekih edina sprejemljiva možnost, semafor ali dva in se gradi širša in varnej ša prihodnost. Potrpljenje je pa bojda božja mast, tako da mirno in strpno vozimo naprej. Sebastjan Vehar NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Barjanska kolesarska povezava - projekt zdaj? Občina Dobrova - Polhov Gradec, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in Mestna občina Ljubljana pripravljajo evropski projekt Barjanske kolesarske povezave. Prvi odsek, na katerem bo izgrajena kolesarska povezava v naši občini, bo odsek od Tržaške ceste v Ljubljani do naselja Gabrje, skupno pa bo po načrtih v Občini Dobrova - Polhov Gradec do leta 2025 zgrajenih skoraj 40 kilometrov kolesarskih povezav. To pa je le del kolesarske povezave, saj celotna Barjanska kolesarska pot predvideva povezavo Vrh-nika-Borovnica-Brezovica-Ig-Škofljica-Ljubljana-Hor-jul-Dobrova-Polhov Gradec. Barjansko kolesarsko omrežje, ki načrtuje kar 108 kilometrov novih kolesarskih površin, predstavlja pomemben dosežek tudi na državnem nivoju. Zato bo velik del sredstev za celotno investicijo, katere vrednost je ocenjena na približno 20 milijonov evrov, prispevalo Ministrstvo za infrastrukturo, projekt pa se bo delno financiral tudi iz evropskih sredstev. Kaj pa se s kolesarsko povezavo v naši občini dogaja trenutno? Projekt nikakor ne miruje. Izgradnja kolesarske povezave med Ljubljano in naseljem Gabrje je načrtovana v letih 2022 in 2023, trenutno pa se zaključuje priprava projektne dokumentacije za omenjeni odsek. Projekt pa ne bo poskr- kje je bel le za nove in varne površine za kolesarje, temveč obsega tudi urejanje površin za pešce, umestitev avtobusnih postajališč, ureditev javne razsvetljave v naseljih, izvedbo premostitvenih objektov in rekonstrukcijo ceste na določenih mestih. Junija je občina v sodelovanju s pogodbenim partnerjem podjetjem GOB, d.o.o. stopila v stiki z vsemi lastniki zemljišč na odseku od Tržaške ceste do naselja Gabrje, po katerih bo povezava potekala, ter jim predstavila predviden poseg na njihovem zemljišču. Občina je organizirala tudi sestanek za tiste lastnike zemljišč, ki so imeli dodatna vprašanja glede projekta. Z lastniki pa občina trenutno uspešno sklepa služnostne pogodbe. Kar nekaj jih je že podpisanih, številka pa vsak dan raste. Sočasno v sodelovanju s projektantom podjetjem Boson, d.o.o. rešuje vse pripombe lastnikov zemljišč in išče rešitve, ki bodo ustrezale vsem vpletenim. Razrešuje pa tudi situacijo pri zemljiščih, katerih lastniki so preminuli, dedovanje pa še ni urejeno. Spomnimo; pridobivanje omenjenih zemljišč bo potekalo v dveh fazah. Prav faza je sklepanje služnostnih pogodb z lastniki, druga (ki bo potekala po zaključeni gradnji) pa izplačilo odškodnin za zemljišča s strani Direkcije RS za infrastrukturo ter prepis nepremičnin. V primeru vprašanj glede projekta se lahko obrnete na Heleno Čuk (01/3601-810), projektna dokumentacija pa je na voljo za ogled v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec. lr Restavracija Landerik: poznate njenega šefa kuhinje? V Stari Ljubljani, natančneje na Starem trgu, se nahaja restavracija poimenovana Landerik. Nenavadno ime, ki naj bi po ustaljeni razlagi bilo skovanka besede »land«, ki pomeni zemljo, pokrajino, in besede »rik«, ki označuje bogato in vplivno osebo. Njena notranjost je opremljena prijetno, barvito, a prefinjeno. Restavracijo je lani odprl Nejc Skubic, ki nam je verjetno bolj znan z reprezentančnih nogometnih zelenic. Landerikova vizija je s kombiniranjem lokalnih sestavin ustvariti sodoben poklon preteklosti, tradicionalnim slovenskim jedem in mejnikom kulturnega razvoja. Tako se je na njihovem meniju znašlo Dramilo, kot je poimenovana jed iz telečjih jetrc, pire krompirja z rjavim maslom in vložene čebule, in pa na primer Cvetje v jeseni, domač skutni štrukelj z dodatki. Obisk restavracije je po zaslugi arhitekturne dovršenosti prostora, prijaznega osebja in okusnih jedi izvrstna izkušnja. Ob našem obisku Landerika so se na krožniku znašli med drugim goveji tartar s čebulno majonezo, čebulo in z zakrknjenim rumenjakom, goveja pljučna s pečenim krompirjem, zelenjavo in čokolado in pa seveda šmorn. Zanimivo, atraktivno in najpomembnejše - okusno. A ta članek ni namenjen le pred- Piščančji file s koruznimi kosmiči, domač korenčkov štrukelj, limonina majoneza, kuhano korenje stavitvi restavracije in povabilu, da jo obiščete, temveč predvsem izpostavitvi našega sokrajana in njegove kulina- rične nadarjenosti, ki je bila v naši občini očitno razdeljena z radodarno roko. V vlogi šefa Landerikove kuhinje oz. glav- Notranjost restavracije Landerik nega chefa se je namreč znašel Izidor Kržišnik iz Rovt pri Zalogu. 28-letni Izidor kljub svoji mladosti uspešno vodi kuhinjo nove restavracije. Na svoji karierni poti je pridobil že številne dragocene izkušnje. V družbi Igorja Jagodica se je v restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu izoblikoval v cenjenega in kreativnega che-fa »z glavo, polno sijajnih idej, in izkušnjami, ki omogočajo njihovo brezhibno izvedbo«, kot je zapisano na Landeri-kovi spletni strani. Stavek, ki zagotavlja, da bomo o Izidorju Kržišniku še slišali. L. R. Z motorji obvozili domovino Na dan državnosti, 25. junija, je skupina petih Šentjoščanov sedla na svoje motorje in se odpravila na tridnevno motoristično pustolovščino, v okviru katere so obvozili Slovenijo po njenih mejah. Kot so povedali, je bilo najtežje prvi dan. »Iz naših hribov nas je pot vodila preko Kočevja do Petrine in nato v smeri uri- nega kazalca ob meji do Solkana, kjer smo prenočili. Ta prva etapa je bila zelo zahtevna, ker smo se vozili po gozdnih cestah, ki so bile v tem času zaradi gozdarskih opravil zelo blatne. Naše cestne izvedenke motorjev pač niso najbolj primerne za tovrstno podlago. Ko smo prišli na Goriško, smo bili zaradi naših blatnih motorjev deležni kar nekaj radovednih pogledov mimoidočih,« je pripovedoval Tone Malovrh, ki je organiziral avanturo. Poleg njega so se podviga udeležili še Janez in Andrej Droftina, Pavle Malovrh in Branko Borštnar. Drugi dan so se zapeljali v Soško dolino in jo preko Jesenic, Solčave, Dravograda mahnili v Prekmurje do Rogašovcev. »Tretji dan smo se v družbi štorkelj prebudili v prekrasno sočno jutro in jo mahnili pre- ko Čateža in Vinice do Petrine in se vrnili nazaj v naše kraje. Trudili smo se, da smo vozili čimbolj ob meji, seveda pa se v vseh primerih to ne da, zato smo na nekaterih območjih naše potovanje prilagodili. Naredili smo približno 1542 km, če pa štejemo samo pot ob meji, smo prevozili okoli 1254 km,« je povedal Tone in dodal, da je bil podvig njihov poklon 29. obletnici samostojne Slovenije. »Ko smo se vozili, smo spoznali na desetine novih krajev in to kako lepih. Slovenci se sploh ne zavedamo, kako lepo domovino imamo!« je še dodal sogovornik. Gašper Tominc, foto: arhiv motoristov NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odkritje Riharjeve spominske plošče V nedeljo, 16. avgusta 2020, je pred skladateljevo rojstno hišo na Pristavi pri Polhovem Gradcu potekala slovesnost ob odkritju spominske plošče, posvečene velikemu Pograjcu Gregorju Riharju. Pri obnovi fasade hiše na Pristavi, v kateri se je pred nekaj manj kot 225 leti rodil slavni slovenski pevoskladnik Gregor Rihar, se je pokazalo, da je Riharjeva stara spominska plošča že zelo dotrajana in potrebna obnove. Kulturno društvo Gregor Rihar, ki z različnimi kulturnimi dejavnostmi bogati kulturno življenje v Polhovem Gradcu, se je tako odločilo, da obnovi tablo in da očistiti bronasto Riharjevo glavo. Dali so narediti kopijo napisa na novi plošči, kipar Edo Dolinar, avtor Riharjeve glave, pa je kip prijazno očistil. Lično obnovljeno ploščo je po žegnanjski maši na Podrebri odgrnil in blagoslovil župnik Bogdan Oražem. Kratkemu kulturnemu programu, ki so ga oblikovali člani kulturnega društva, ki se ponaša z Rihar-jevim imenom, so prisluhnili številni farani in gostje, med njimi tudi župan Franc Setni-kar, gospod Gregor Klančič, predsednik Slovenskega Cecili-jinega društva, ki je kot Regens chori Ljubljanske stolnice na nek način Riharjev naslednik, kipar Edo Dolinar in lastniki Riharjeve rojstne hiše - družina Malinov. Slišali so nekatere lepe Ri-harjeve pesmi ter spomine oziroma zapiske iz leta 1896, ko so ob stoti obletnici rojstva Riharju v spomin na njegovi rojstni hiši postavili obeležje. O takratni slovesnosti se je v Cerkvenem glasbeniku takole razpisal duhovnik, potopisec in glasbenik Jože Lavtižar: "Pomenljiv naroden praznik je obhajala lepa župnija Polho-grajska dne 25. avgusta. Spominjala se je stoletnice rojstva Gregorja Riharja. Kdo da je bil Gregor Rihar, menda ni treba omenjati, ker ga pozna vsa slovenska domovina iz njegovih napevov. (...) Cerkveni govor je imel č. gosp. kapelan Tomaž Rožnik o cerkvenem petju sploh in še posebej o delovanju Riharjevem v tej stroki. Govorov o cerkveni glasbi do sedaj še nismo slišali. Zato bilježimo in pozdravljamo to kot dobro sredstvo, da se tudi ljudstvo pouči o tem oziru. (...)" Pred hišo se je z izjemno lepim govorom Gregorju Riharju kot velikemu domoljubu takrat poklonil prof. Anton Kržič, ki je med drugim omenil, da so v njegovi mladosti v domačem družinskem krogu veselo prepevali Riharjeve pesmi in kako je bilo to navzoče povsod po Sloveniji. Kot je zapisal pokojni gospod Janez Močnik, je bilo pri Ri-harju izjemnega pomena tudi to, da je svoje skladbe v veliki meri pisal na slovenska besedila ter tako slovenskemu petju v tistem času pridobil ugled in prednost. Zato je pohvalno in hkrati vzorno, da Riharjevi rojaki skrbijo, da spomin nanj in na njegovo delo ostaja živ ter tudi preko spominskega obeležja, kot pravi Anton Kržič: "poznim rodovom oznanja slavo Riharjevo." Nadja Prosen Verbič Miro Šlibar, upokojeni bolniški duhovnik je praznoval 70 let življenja trebuješ s hčerkama s pozdravom in nastopom v župnijski dvorani, fantje s harmoniko in petjem, otroci s svečkami pri torti, vsi pa s svojo dobrohotno prisotnostjo. Spoštovani msgr. Miro Šlibar, hvaležni smo vam za vse spodbudne besede in vaš nasmeh, ki priča o večnem veselju! Magdalena Tehovnik (foto: Robi Kržič) Dobrova, 11. julij - Msgr. Miro Šlibar, bolniški duhovnik, ki je vse prej kot v pokoju, zdaj že leta hišni duhovnik pri Marijinih sestrah na Dobrovi, je na predvečer svojega praznika obhajal zahvalno mašo pri Mariji v leščevju. Farani smo ga vzljubili zaradi njegove pristnosti, izredne skromnosti, stalne vedrine, ki ima močan temelj v njegovi veri, in zaradi njegove naklonjenosti do nas, še posebno do bolnih in trpečih, kar občuti vsakdo, ki se z njim sreča. Čudimo se njegovi dejavnosti na mnogih področjih; duhovniška oskrba umirajočih in bolnih, pomoč v župnijah blizu in daleč, skrb za Marijo Snežno na Kredarici, skrb za oltarček na Vrheh, ki jih redno obiskuje in na različne načine z znamenji nagovarja pohodnike, da svoj pogled usmerjajo v nebo. Dobro se spozna tudi na novodobno tehniko; vsa slavja rad fotografira s svojim pametnim telefonom. Zahvalno mašo ob svoji sedemdesetletnici življenja je v soboto zvečer obhajal skupaj z domačim župnikom g. Janezom Kvaternikom, pri pridigi pa skomno povzel svoje življenje, ki je ena sama zahvala Bogu za vse, kar mu je bilo dano. Božjemu klicu je sledil tudi s pomočjo domačega duhovnika, ki je pravil, da je vredno po kolenih obhoditi svet, če s tem rešiš eno samo dušo. Pri slovesni sv. maši so sodelovali farani z zahvalami, prošnjami, pozdravi, s petjem in molitvijo. Mešani pevski zbor Dobrova ga je razveselil s priljubljeno Alelujo, Godba Dobrova Polhov Gradec z venčkom domačih po maši pred cerkvijo, člani župnijske Karitas s pogostitvijo, Jože Po- PREJELI SMO Prejeli smo: priložnost za kopališče v naši občini Neposreden naziv za mrzlo vodo kopališča "Terme Briše" srečamo na spletnih straneh TD Briše, ob cesti, celo v lanskem članku največjega časopisa in na občinskih straneh. Zato ne čudi, da JZ Polhograjska graščina te dni prejema vprašanja v zvezi z odpiralnim časom "term". Da to kopališče postane res toplejše in tudi ribam prijazno, ne manjka veliko, zato naj bo naslednje vrstice namenjene k vzpodbudi za ukrepanje! Tu je zgodba, ki se lahko zgodi: ljubljanski kolesar se odpravi na približno 50 km traso skozi Polhov Gradec, Briše, Vrzdenec, Horjul, Dobrovo in nazaj v prestolnico. Razgret zagleda uradno občinsko oznako za turistično znamenitost Terme Briše. Kopališče!Prepoten stopi s kolesa in se odpravi v vodo, nakar ga stisne v prsih ... Na območju kopališča »Terme« Briše je možnost za postavitev pravega kopališča, ampak tako, da to ne zaustavlja rib pri njihovih selitvah in da je pretok dovolj majhen, da se voda do bazena lahko segreje. Logična rešitev je tako kopališče, ki bi se izkopalo na travniku zraven čiste te- koče vode. Novi bazen bi bil najlepši in najmanj moteč v obliki naravnega ribnika okrogle oblike, njegove brežine pa utrjene s skalami in posebno bazensko nepropustno folijo. Dotok in odtok vode bi se uredil v obliki kanala, pretok vode bi se na dotočnih ceveh lahko reguliral. Izdelal bi se iz črnih plastičnih cevi, ki bi se na soncu močno segrele in s tem tudi voda v kopališču, ko pa bi se pretok vode zaprl, bi se to letno kopališče pozimi spremenilo v drsališče! V vmesnem času pa bi lahko tak ribnik dejansko lahko služil lastniku zemljišča za vzrejo rib! Sebastjan Vehar NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kako shujšati? Dogodki in novosti v septembru Po tem, ko so strokovnjaki našli povezavo med debelostjo in težjim potekom covid-19, se marsikdo sprašuje, ali je končno napočil čas za hujšanje. Ne le covid-19, pomen ustrezne telesne mase na ohranjanje zdravja je širši. Organizem, ki se spopada s pretirano nakopičenim maščevjem, je bolj podvržen tako akutnim obolenjem kot tudi kroničnim nenalezljivim boleznim. Odgovor je torej: DA! Končno je napočil čas za hujšanje. Če imamo seveda težave s prekomerno telesno maso. A bodimo pazljivi: nepremišljeno hujšanje, polno odrekanja posameznih živil ali celo celotnih skupin živil, je nespametno početje, ki bo prej kot odvečne kilograme načelo naš imunski sistem in splošno počutje ter nivo dnevne energije. Utrujeni, nahodni in tečni pa hujšali ne bomo. Za uspešno hujšanje res moramo narediti kaloričen deficit - torej pojesti manj, kot porabimo. A tega ne moremo storiti drastično. Poglejmo bolj premišljeno pot. S tem pristopom sem kot diplomirana dietetičarka pomagala shujšati že velikemu številu bolj ali manj obupanih posameznikov. Človeški organizem energijo potrebuje za vse dnevne aktivnosti, kot so stanje, sedenje, kuhanje, likanje, pospravljanje okrog hiše, igro z otroci, rekreacijo, branje, gledanje televizije in tako naprej. Potrebuje jo tudi za normalno delovanje vseh svojih celic, za obnovo organov, kože, lasišča, zdrave zobe, nohte. Dnevni energijski vnos mora pokriti te potrebe. Imenujemo ga bazalni metabolizem in je odvisen od naše starosti, spola, višine in mase. Moški potrebujejo več energije kot ženske, mlajši več kot starejši, višji in težji ponovno več. Kalorični deficit tako lahko delamo le pri vnosih energije, ki jo porabljamo za aktivnosti oz. gibanje. To lahko storimo na dva načina: povečamo gibanje oz. telesno aktivnost ali zmanjšamo vnos do še dovoljene meje, ki jo je potrebno individualno določiti, najbolje s pomočjo strokovnjaka. V grobem lahko rečemo, da za izgubo 1 kg telesne maščobe potrebujemo deficit, vreden 7000 kilokalorij (v nadaljevanju kcal, ki jih pogovorno imenujemo samo kalorije). Vsak kilogram telesne maščobe namreč v sebi nosi tako energijsko zalogo. V povprečju lahko rečemo, da odrasel posameznik na dan porabi med 2000 do 2500 kcal. Če torej 4 dni ne bi jedli ničesar, bi shujšali za 1 kg telesne maščobe. A ne gre tako preprosto. Naše telo v sebi skriva mehanizme, ki ga obvarujejo pred pretiranim izgubljanjem telesne mase. Prav te mehanizmi so ga obvarovali v obdobjih stradanja ali ob nepredvidljivih situacijah. Ena izmed bolj odmevnih je bila zasutje mladih dečkov v jamo, kjer so z minimalno hrane preživeli kar nekaj časa. Vse skupaj je torej bolj zapleteno in našo pot hujšanja naredi cik-cakasto, namesto ravno do cilja, kar nas bega in nam ubija motivacijo. Zato je za uspešno hujšanje bolje, da se človek na to pot poda s pomočjo dobrega mo-tivatorja, na katerega se lahko obrne takrat, ko postane težko. Če številke pogledamo malenkost bolj sistematično. Dietetiki vemo, da zdravo hujšanje predstavlja izgubo 0,5 kg telesne mase na teden. Prevedeno v kilokalorije: na teden je treba izgubiti 3500 kcal, v sedmih dneh je to 500 kcal na dan, v petih dnevnih obrokih je to 100 kcal na obrok. To se sliši že bolj izvedljivo, kajne? Za uspešno hujšanje torej ne potrebujemo pretiranega odrekanja hrani ali izpuščanja obrokov. Le malenkost premišljeno sestavo obrokov. 100 kcal na obrok deficita bi npr. pomenilo, • da jutranje kave več ne sladkamo in da izpustimo piškotek ob kavi ter ostale sladkarije, • da namesto sokov in gaziranih pijač pijemo le še navadno vodo, • da solato zabelimo preko žlice in ne več na pamet, • da suhomesnate izdelke, mesne namaze, hrenovke in ostale izdelke, ki v sebi skrivajo ogromno maščob, zamenjamo s kosi mesa, ki niso predelani, • da v vsak obrok dodamo zelenjavo ali sadje ter ga tako kalorično razredčimo, in • da jemo, dokler ne občutimo več lakote, namesto do občutka sitosti. To je šest korakov, ki bodo kazalec na tehtnici gotovo prevesili v pravo smer brez pretiranega odrekanja. Poleg tega, da lahko v posameznem dnevu pojemo manj, lahko tudi več »oddelamo« in tako povišamo naše energijske potrebe. Tudi ta pot bo pomenila, da smo skupno gledano v kaloričnem deficitu, torej da je naša poraba višja od vnosa. Za zdravo hujšanje 0,5 kg na teden je treba narediti za 500 kcal več porabe na dan, kar pa ni tako lahko dosegljivo. Raziskave povedo, da s 10.000 koraki na dan porabimo med 300 in 400 kcal. Ura treninga srednje intenzivnost nam, ki nismo vrhunski športniki, odnese okoli 250 kcal. Nekaj porabimo tudi za hišna opravila, sploh tista bolj intenzivna z veliko sklanjana ali dvigovanja bremen. Najboljša kombinacija je torej tista, v kateri malce več porabiš in malce manj poješ. Vsak dan si torej oteži vsak korak, ki je pred tabo: parkiraj najdlje mogoče od svojega cilja ter prehodi preostanek poti peš, po trgovini nosi košarico in ne potiskaj vozička, oprano perilo postavi na tla in ga obešaj tako, da vsakič narediš še dodaten počep, namesto dvigala izberi stopnice, naredi 10.000 korakov na dan (števec korakov ima vsak pametni telefon), nekajkrat tedensko naredi trening za moč in gibljivost, ter v vsakem obroku pojej le toliko, da ne čutiš več lakote. Premišljen program, ki združuje rekreacijo in prehrano ponujamo tudi v športni dvorani Dobrova, in sicer vsak ponedeljek in sredo 19:00-20:00 oz. 20:00-21:00 (2 skupini). PRP je program rekreacije in prehrane, ki združuje obe poti do uspešnega hujšanja. Katja Simic, diplomirana dietetičarka in vaditeljica športne rekreacije za odrasle, je v programu združila vse potrebno, da bo letošnji napad odvečnih kilogramov uspešen in predvsem zadnji, na katerega se podaš, saj novo osvojene navade in naučeno postanejo del tvojega življenjskega sloga. Število vadečih je zaradi preventive omejeno na 9 na skupino. Za vabilo na preizkusni termin se prijavi na info@ dietetik-priporoca.si ali po telefonu na 040 757 250 (Vasko Simic). Povabite svojo družino, prijatelja, soseda, znanca v park in poklepetajte pod stoletno lipo v grajskem parku. Mesec september nas vabi, da se naužijemo vseh lepot narave in uživamo v lepih jesenskih dneh. Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato določene dogodke izvajamo v prilagojeni različici. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www.visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10:00-20:00, vstopnice lahko kupite v hiši v parku.V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. NOVO: Družinski izlet v Polhov Gradec Družinski dan bomo pričeli v nedeljo, 19. septembra, ob 10. uri, z raziskovanjem Polhovega doživljajskega parka z interpretativnim vodnikom in iskanjem štampiljk s pomočjo Polhove knjižice. Na poti po obronkih Polhograjske gore boste opazovali rastline in nabrane rastline prinesli v muzej, kjer bomo izdelali herbarij, ga opremili z vsemi potrebnimi podatki in se podpisali s peresom. Spoznali bomo, zakaj je nekdanji lastnik graščine grof Rihard Ursini Blagaj tako pomemben za slovensko botaniko. Programu se pridružite z nakupom skupne vstopnice za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij. Hiša v parku in knjižnica pod krošnjami Hiša v parku je odprla svoja vrata. Odprto imamo vse dni v tednu, 10:00-20:00, kjer lahko obiskovalci kupite vstopnice, spominke, sladoled, ipd. ter si ogledate razstavo Življenje ni praznik, življenje je delovni dan, ki je na ogled do konca tega leta. Poleg hiše v parku lahko obiščete tudi najbolj zeleno knjižnico pod krošnjami. V primeru slabega vremena imamo zaprto. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike pri nas - dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 6. septembra, od 16. do 18. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Z vami bo Marjan Malovrh. Najem prostora za piknike Vroči poletni dnevi nas vabijo v hlad drevesnih senc in v bližino potočkov. Če iščete primeren prostor za brezskrben piknik in še mnogo več, vas vabimo, da nas pokličete in se dogovorite za najem piknik prostora pri Pograjskem domu. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. In 18. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Čaj z grofom Blagajem Kako lepo se je vrniti v preteklost, kadar to upodabljata tako uglajen in imeniten mož, kot je grof Rihard Ursini Blagaj, in njegova soproga, elegantna Antonija! Res sta minili dve stoletji, odkar sta živela v graščini v osrčju Polhograjskega hribovja, a odtlej se nista postarala niti za leto. 19. stoletje - čas, ko je tu vrvelo od vznemirjenja zaradi odmevnega botaničnega odkritja, ki je v te kraje pripeljalo celo saškega kralja, in čas, ko je bila graščina središče naprednih razsvetljenskih idej. Zato se to območje tudi imenuje »Blagajeva dežela«. GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec POLETNI DELOVNI ČAS Knjižnica bo ZAPRTA v terminu 24.-30. 8. 2020 V septembru bo knjižnica obratovala po ustaljenem delovnem času, ob četrtkih 17:00-19:00 in ob sobotah 10:00-12:00. Ob začetku šole vabljeni po knjige za domača branja, bralne značke, Cankarjevo tekmovanje in po maturite-tno branje: FIGA Gorana Vojnovica in KONJE KRAST norveškega pisatelja Pera Pettersona. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.siSpremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Julija Buh in Nina Slana NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nenavadno leto 2020 tudi za Godbo Dobrova - Polhov Gradec Z godbo na Triglav 2020 Sredi počitniškega udobja, 5. avgusta, smo se že navsezgodaj na Pokljuki zbrali vrli godbeniki z vodiči, duhovnikom g. Mirom Šlibarjem, našimi prijatelji in poslušalci, brez katerih ne gre, in požrtvovalnimi nosači velikih godbenih inštrumentov. Željni osvajanja vrhov in polni pričakovanja smo noske pomolili ven iz toplih avtomobilov v mrzlo, megleno, vetrovno in vlažno jutro. Po spodbudnem nagovoru predsednika Boruta Dolinarja in našega glavnega gorskega vodnika Vilijema Kovačiča ter z blagoslovom, ki nam ga je podelil naš duhovni vodja, smo zagrizli v kolena in šli novim zmagam naproti. Ah, to vreme! Tokrat ga je zagodlo tudi godbi. Mokri, ne vem, ali bolj od dežja ali bolj od znoja, smo prispeli do Vodnikove koče. Po kratkem počitku in malici je zaigrala Urhova harmonika. Iz nahrbtnikov smo zdaj povlekli inštrumente še ostali in tako z glasbo razveselili nekaj domačih in tujih obiskovalcev naših hribov. Dež je medtem ponehal in z novimi močmi smo nadaljevali pot. Sledilo je še nekaj ur naporne hoje po strmini in pri Kredarici nas je pričakala gosta megla. Po okrepčilu in nastanitvi smo v koči zaigrali kopico slovenskih, dogajanje pa v živo oddajali tudi preko Facebooka. Na god Marije Snežne tega dne smo v Njej posvečeni cerkvi imeli čast sodelovati pri sv. maši, ki jo je daroval naš g. Miro. Zvečer nas je za hip pozdravilo sonce; ljubo sonce, ki smo ga ves dan težko pričakovali. Večer se je seveda zaključil, kot se taki veseli družbi pritiče. Kdo ve, morda je bila naša godba prva na slovenskem vrhu, zagotovo pa edina s tubo in su-zafonom vred brez kakršnekoli pomoči helikopterja. In to je bilo treba proslaviti! Naslednjega jutra nas je čakal še vzpon na vrh Triglava, od koder se je kmalu zaslišala Godba Dobrova - Polhov Gradec! A najprej smo jo po riti dobili vsi, ki smo vrh osvojili prvič. Čeprav v megli, smo tam ovekovečili naš nepozabni podvig, nato pa je sledil sestop. Previdnosti ni nikoli preveč, zato smo se vračali v dolino počasi in zasluženo ponosni proti večeru prispeli do svojih avtomobilov. V naslednjih dneh smo spoznavali, katere mišice v našem telesu vse imamo, predvsem pa smo obujali prijetne spomine na prehojeno pot. Jerca Tehovnik, foto: Janez Dolinar Godbeni tabor 2020 na ranču Čuden v Gabrju. Kdo bi si mislil, da po uspešnem Valentinovem plesu v Šentjoštu naše godbe za nekaj časa ne bo moč slišati? Verjetno nihče, kakor tudi nihče ni mogel verjeti, kako se lahko življenje v trenutku za nekaj časa popolnoma umiri. A kdor išče, ta najde. Godba je našla pot do ljudi tudi v času karantene. Ob danes vsem dostopni tehnologiji so godbeniki v aprilu nastopili za znano oddajo Slovenski pozdrav. V godbenih oblačilih, kar vsak iz svoje domače hiše, so zaigrali širni Sloveniji in ji z glasbo mladih vlili upanja, da bo še vse dobro. Občanom Dobrove - Polhov Gradec in drugim prijateljem so z velikonočno budnico preko elektronskih medijev polepšali in popestrili letošnje praznovanje velike noči, ki se je sicer odvijalo le v krogu družin. Gostovanje na Bavarskem smo prestavili za eno leto srčno upajoč, da bo negotovi čas le še dogodek, ki se je zapisal v zgodovino kot opomin človeštvu. Prvega maja se je godbe-na glasba razlegala po nekaterih krajih v občini s pomočjo lokalnih gasilnih društev. Na pravo prvomajsko budnico v živo bodo občani morali počakati do prihodnjega leta. Z junijem, ko so se odprla vrata šol, so godbeniki zopet pričeli s skupnimi vajami. Prve daljše vaje so se odvijale na prostem v Gabrju, zatem pa spet ob sredah zvečer na Dobrovi. Vsi, ki so med karanteno pridno vadili sami doma, so hitro spet prišli na stare tire, druge je čakalo nekaj več dela. Vsi pa so imeli 6. junija že prvi nast op po obdobju, ko se zaradi dobrobiti vseh ni bilo dovoljeno družiti. Srečnež je unovčil glavno nagrado z Valentinovega plesa za svoje praznovanje Abrahama v Stahovici. V petek, 19. junija, je bila godba povabljena na Rudnik, kjer so pred trgovinskim centrom eLeclerc nastopili ob njihovi 20. obletnici delovanja v Sloveniji. Za zveste potrošnike so pripravili zanimiv program s korakanjem. Konec junija so sledile tridnevne intenzivne vaje, ki so bile tokrat na domačem terenu, na ranču Čuden. Na taboru se je dan pričel s slovesnim dvigom slovenske zastave in s slovensko pesmijo. Sledilo je delo po sekcijah, odlična hrana ter druženje, ki je v takšni pestri družbi poglavitno. Učitelji Glasbene šole Emil Adamič so priskočili na pomoč in tako se je predelal ves program za oktobrski koncert, ki bo izveden na način, kot bodo razmere v tistem času omogočale. Tabor se je zaključil z nastopom na Šentjoštu, kjer je bil takrat birman tudi naš godbenik Tadej. Zadnjo nedeljo v juniju pa so z nastopom presenetili še očeta našega godbenika in mu tako popestrili praznovanje. Po nastopu ob 70-letnici bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki stanuje pri Marijinih sestrah na Dobrovi, pa za godbenike sledijo počitnice. Kakšne bodo, vam poročamo jeseni. Magdalena Tehovnik Razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti V naši občini je svetel zgled ekologije ter hkrati ekonomske računice domačija z Briš, saj sem že l. 2009 predstavil v časopisu njihovo sončno elektrarno na strehi, ki ima dobo trajanja 20 let, investicija preko 300.000 EUR pa se povrne v desetih letih iz naslova prodaje elektrike po vnaprej sklenjenih pogodbah ... In ne le sonce, tudi mletje se-kancev in dostava v Ljubljansko toplarno in drugam, vse to je ekologija in donos z roko v roki, k temu stremi celotna Evropa in to vzpodbuja tudi tu predstavljeni razpis in nepovratna sredstva! Javni razpis za najem vseh Koširjevi na Brišah imajo sončno elektrarno že enajsto leto in zaradi odjema proizvedene energije so jim namestili močnejše električne kable do hiše, saj po njih teče tok od l. 2009 v obe smeri. zainteresiranih je odprt do vključno 21. oktobra 2020. Objavilo ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije na podlagi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije in »Naložbe v osnovna sredstva in nekmetijske dejavnosti iz Programa razvoja podeželja« s strani Ministrstva za finance.Višina razpisanih ne- povratnih sredstev znaša do vključno 15.000.000 EUR, od tega 10.000.000 EUR za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter 5.000.000 EUR za samostojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospodarske družbe. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 %, delež Slovenije pa 25 %. Upravičene naložbe: • Naložbe, ki prispevajo k varovanju okolja (zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo, vključno z uporabo reciklirane vode, ureditev vodnih zbiralnikov in vodo-hranov, reciklaža in uporaba odpadnih surovin ...); • naložbe, ki prispevajo k bla-žitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (posodobitev ogrevalnih sistemov in izolacije objektov, pridobivanje električne in toplotne energije iz obnovljivih virov, sonce,veter ali voda, za namen prodaje). Pogoji Potrebna je razvidna zaprtost celotne predstavljene finančne konstrukcije, čimveč finančnih partnerjev, natančen popis del in stroškov; »Bilance stanja« na dan 31. 12. 2019 in kopijo »Bilance uspeha« za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, potrjene s strani Finančne uprave Republike Slovenije, ki se priložita vlogi na javni razpis; potrebne so fotografije zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, iz katerih je razvidna celotna lokacija predmeta naložbe iz vsaj štirih zornih kotov. Potrebna je še izjava upravičenca, ki je prejemnik pomoči de minimis in priloga »Izjava upravičenca o že dodeljenih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«. Merila 30 % ekonomska računica, donosnost naložbe28 % varovanje okolja in podnebne spre-membe21 % novo ustvarjena delovna mesta11 % socialni vidik in izobrazba upravičenca, 10 % stopnja razvitosti občine in zaposlenosti (manj kot je, bolje je, a naša občina spada med bolj razvite in ima tudi zelo malo brezposelnih). Za več informacij in obrazce razpisa se obrnite na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 580 77 92, E-mail: aktrp@gov.si. Naj zaključim z mislijo, da je strank v parlamentu veliko, planet pa imamo le en! Da pa ste lahko izvirni v idejah kaže primer reciklaže pločevink iz tujine, saj lahko iz domačih materialov, torej kovinskega lonca za rože, betona, fena za lase in oglja sestavite učinkovito peč za taljenje aluminija, ki ga nato v tekočem stanju vlivate v uporabne dekorativne izdelke kar v modelih za peko peciva. Več slik na spletu v našem časopisu - www.mojaobcina. si, kjer se lahko tudi prijavite za redno pošiljanje obvestil o novih objavah. Sebastjan Vehar NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 31. avgust 2020* 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Poletje 2020 v DU Polhov Gradec Letošnje izredne zdravstvene razmere zaradi epidemije Covid-19, so tudi v našem društvu upokojencev spremenile marsikateri načrt. Pa je prišlo poletje, ki so ga tudi naše članice in člani težko pričakovali. Vsako leto imamo tradicionalno Poletno srečanje. Vse smo imeli že pripravljeno, pa so prišla nova navodila od vlade RS o omejitvi druženja. Žal smo morali srečanje odpovedati. Vse komisije v DU izvajajo naloge oziroma plane po prilagojenih ukrepih in navodilih vlade RS, ZDUS-a in MZDU Ljubljana. V mirovanju je samo komisija za izletništvo. Neodgovorno bi bilo izpostavljati upokojenke in upokojence zdravstvenim tveganjem, saj so izleti in športne igre namenjene predvsem zdravi rekreaciji in druženju. Vsi turnirji v balinanju so odpovedani. Odpovedane so tudi Pokrajinske športne igre Osrednjeslo-venske PZDU. Tako ima naša balinarska sekcija v letošnjem poletju redne treninge dvakrat tedensko. Članice in člani balinarske sekcije ugotavljamo, da lahko v tem kriznem obdobju, ki nas je doletelo, v večji meri poskrbimo za svoje osebno zdravje. Saj smo imeli v naših vrstah kar nekaj zdravstvenih težav. Dve članici in en član operacijo kolena. Predsednik sekcije Janez Novak pa srčno operacijo. Vsi dobro okrevajo in jih že težko pričakujemo na balinarski stezi. Veseli smo bili, ko nas je obiskala Kati Kramar, čeprav tokrat še brez balinarskih krogel. Tudi Janez Novak nas je že obiskal, saj je praznoval rojstni dan. Zapeli smo mu dobrodošlico in Vse najboljše! V svojih vrstah pa pogrešamo dolgoletnega balinarja Leben Ceneta, ki je pa imel še zahtevnejši zdravstveni poseg. Trenutno biva v Domu za starejše občane v Horjulu. Želimo mu prijetno počutje in vse dobro. Letošnje leto je res v znamenju: Ostanimo doma. Tudi sama sem se znašla tu. Zvin gležnja mi je namesto balinarske krogle v roke podal knjigo. »Vse se zgodi z razlogom,« znani rek. Res že nekaj časa nisem prebrala knjige. Potem pa je bilo časa dovolj za branje. Vsem članicam in članom v DU želim vse dobro, predvsem pa zdravja. V skrbi za naše zdravje pa so v veljavi še vedno dodatna navodila vlade RS, ki jih moramo spoštovati. Uživajte v lepotah narave, saj je vir zdravja! Za DU, Cecilija Jarc V PGD Dvor dočakali nov kombi stike avtomobila in njegovo pot od ideje do realizacije pa je predstavil poveljnik društva Gregor Peklaj. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik in poveljnik GZ Dolomiti Franc Zibelnik in Filip Božnar ter župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Vsi so nam za novo pridobitev čestitali ter nam zaželeli srečno in varno vožnjo. S tem gasilskim vozilom bo naše posredovanje ob požarih in drugih intervencijah hitrejše, varnejše in bolj učinkovito. Želimo, da se v našem kraju počutimo varne in da ohranimo prostovoljno gasilstvo, zato potrebujemo opremo, s katero bomo to ustrezno zagotavljali. Z nekaj dokupljene opreme je vrednost vozila in njegove predelave v gasilsko vozilo stala nekaj manj kot 60.000 €, pri čemer je približno polovico sredstev zagotovila Občina Dobrova - Polhov Gradec oz. Gasilska zveza Dolomiti, preostali del pa je vložek našega društva z večletnim varčevanjem. PGD Dvor, Klemen Zibelnik 26. junij 2020 bo v zgodovino PGD Dvor zapisan kot dan, ko smo v našo garažo pripeljali nov kombi za prevoz moštva GVM-1. Vozilo je konec marca prišlo v Slovenijo, nato pa se ga je odpeljalo k nadgraditelju, ki je poskrbel, da je vozilo dobilo gasilske dodatke. Gre za vozilo znamke Volkswagen Transporter s štiri kolesnim pogonom z deveti- mi sedeži, avtomatskim menjalnikom, ojačenim podvozjem in vzmetenjem ter zaporo diferenciala. Omenimo lahko, da gre za enega prvih novih modelov tega vozila v Sloveniji, saj so ga pri nemškem proizvajalcu avtomobilov spremenili ob koncu preteklega leta. V vozilo se je vgradila obvezna oprema, ki jo predpisuje tipizacija Gasilske zveze Slovenije, in sicer zvočna in svetlobna signalizacija, gasil-nik, radijska postaja, ročne in varnostne svetilke ter lomilko. Dodatno se je v zadnji tovorni del vgradil predal, v katerem je shranjena vsa dodatna oprema predvsem iz področja prve pomoči. V vozilu je namreč tudi AED in nahrbtnik za nudenje prve pomoči, prostor pa se je našel tudi za namestitev za-jemalnih nosil. Vozilo je pred gasilski dom pripeljal glavni šofer Uroš Kozjek, zato pa je predsednik društva Rok Setni-kar vse navzoče člane društva pozdravil in se vsem zahvalil za pomoč pri največji investiciji v zadnjih letih. Karakteri- Povzetek letnega poročila JP Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju v občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2019 JP VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. je v občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselja Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nad- VOltoVCWKl Sli 11.M OBftSOfJV M 1 Klt< IFIU H JiPKESÜl Ä.t \J\ UMI45M PK^SKriUM^ ndurd H'JÜI a KtiUjJul vjüin kti Uil l\Tu(l.l L (M (HU-7MI rt j ilnl ViüJLl irrlDi •IrfllBL ird-1 H.iifum mini Btrfn-nt HiilUl oHnni Trdni [ dMildi Ut LJITBLMVA- HPTIKV Hi J H O O tu i - « zora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in OTOMtFE 1'AE-L nnkljilm pamuHtei odpadne vode v laboratoriju JP VOKA SNAGA d.o.o. in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2019, ki je objavljeno na spletni strani www.vokasnaga.si v rubriki Pitna in odpadna voda/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na razpolago na e-naslovu: vokasnaga@voka-snaga.si. JP VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., Vodovodna cesta 90,1000 Ljubljana, NflJ Občina Log - Dragomer 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani! Imam občutek, kot da sem vas v smislu začetka počitnic nagovoril pred nekaj dnevi, pa je pred nami že september in vse, kar je povezano s tem. Pričakovanja šolskih otrok naraščajo in večina njih se že veseli novih izzivov na poti k tako težko pričakovani zrelosti. Starši občutimo utrip zadnjih nekaj tednov spet popolnoma drugače. Ukvarjamo se z E-asi-stentom za novo šolsko leto, nabavo šolskih potrebščin, ugotavljamo, da so med poletjem naši otroci spet nekoliko zrasli in naša starševska odgovornost se spet dviga na višjo raven. Pred nami vsemi je obdobje, ko se od nas pričakuje, da bo vsak deloval odgovorno in bo po svojih najboljših močeh prispeval k ustvarjanju blagodejnega okolja v družini, soseščini in nenazadnje tudi širši družbi. Ob vseh naših prizadevanjih za prijetno so-bivanje se pa le zavedajmo, da smo ne glede na poslanstva, ki jih posamezniki opravljamo, vendarle vsi samo ljudje z vsemi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi in da vsak med svojim delom lahko naredi tudi kako napako. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje znali ostati strpni in humanitarni in bomo zmogli v svoji bližini prepoznati tudi tiste, ki so resnično potrebni naše nesebične pomoči ali pa vsaj razumevanja in sprejemanja. Za tako držo, ki bo tudi v bodoče krasila našo lokalno skupnost se vam iskreno zahvaljujem. Jesen nam prinaša verjetno tudi izzive na področju zdravstvenega varstva in odgovornost vsakega posameznika, vendar je to že naša stalnica, ko skupaj v optimističnem ozračju vedno znova presegamo celo lastna pričakovanja. Mislim, da je prav, da izpostavim tudi dejstvo, da so tudi državni uradniki presegli naša pričakovanja, saj smo skupaj z njimi v počitniških mesecih pripravili kar nekaj birokratskih podlag za izvajanje projektov, ki so za nas strateškega pomena in nas čakajo v mesecih, ki prihajajo. Verjamem, da ste se že pre-nekateri srečali z gradbenimi delavci in mehanizacijo, kar vam včasih otežuje pristope do vaših domov. Velika večina vas je ob nastali situaciji pokazala zvrhano mero razumevanja, za kar se vam iskreno zahvaljujem in ob tem upam, da se prav vsi zavedamo, da je izgradnja kanalizacijskega omrežja za našo občino in varstvo narave nujno potrebno. V zaključku vas želim seznaniti s tem, da nismo pozabili na naša odpadla srečanja, vključno s Športfejstom, praznovanjem občinskega praznika in otvoritvami novih prostorov za lekarno in zdravnika. Glede na realizacijo načrtov naše večje druženje ob upoštevanju vseh ukrepov načrtujemo v začetku oktobra in ob tem upamo, da se bo epidemiološka slika do takrat le še izboljšala. Zelim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Pridobljeno je uporabno dovoljenje za bodočo lekarno in ambulanto Log - Dragomer, 19. avgust 2020 - V novi Upravni center na Loški cesti 11 se bosta že to jesen preselili ambulanta splošne medicine in Lekarna Ljubljana. Štiri mesece za tem, ko je občina pridobila gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela pritličnih prostorov za namene lekarniške in ambulantne dejavnosti, imajo na Občini v rokah tudi uporab- no dovoljenje. Sledilo bo opremljanje novih prostorov. Ze kmalu boste po zdravila lahko odšli v nove prostore Lekarne Ljubljana v novi Upravni center, v katerem že deluje Občinska uprava. V pritličje objekta bodo preselili tudi ambulanto splošne medicine dr. med. spec. Igorja Tasica. Kot smo izvedeli, selitev načrtujejo konec septembra, kmalu zatem pa naj bi Lekarna Ljubljana in ambulanta tudi začeli z delovanjem v novih prostorih. »Trenutno na Občini poteka javni razpis za izdelovalca opreme v ambulanti, za kar se v nadaljevanju predvideva montaža opreme v zaključku meseca septembra 2020,« so nam povedali na Upravi. Dela za potrebe načrtovane selitve lekarne in ambulante so se sicer začele aprila, potem ko je Občina pridobila gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti. »Operativne aktivnosti izvajalca na aktivnostih spremembe namembnosti so se začele takoj s pripravljalnimi deli in nadaljevale po projektni dokumentaciji PZI predvidenimi aktivnostmi. Iz- vajalec je izvedel s projektom predvidene aktivnosti na strojnih in elektro instalacijah ter obrtniških delih (mizarka dela, slikopleskarska dela, ureditev EKO otoka), ki so pogojevale oddajo vloge za tehnični pregled in nadaljnjo pridobitev uporabnega dovoljenja,« so razložili na Občini in dodali, da je bil 5. 8. 2020 opravljen tehnični pregled komisije, imenovane s sklepom Upravne enote Vrhnika, ki je pregledala predloženo dokumentacijo, izvršena dela, naprave, napeljave ter opremo in svoje ugotovitve podala v Zapisniku o tehničnem pregledu. »V sestavi komisije so bili imenovani predstavniki: vodja postopka s strani Upravne enote Vrhnika, izvedenec za strojne instalacije in strojno opremo, izvedenec za električne instalacije in električno opremo in izvedenec za varstvo pri delu in varstvo pred požarom in predstavniki mnenjedajalca JP Komunalno podjetje Vrhnika ter predstavniki Občine,« smo še izvedeli. Dva dni po uspešno opravljenem tehničnem pregledu je Upravna enota Vrhnika izdala uporabno dovoljenje za Spremembo namembnosti posameznega dela objekta »Stare šole Log« v lekarno in ambulanto ter tako dala zeleno luč selitvi. »Pridobljeno uporabno dovoljene predstavlja tudi zaključek gradbenih del na objektu in osnovo za sestavo končnega obračuna s strani izvajalca. Prejem končnega obračuna je predviden v mesecu avgustu, s tem pa bo mogoče tudi pripraviti finančni pregled izvajanja projekta energetske obnove,« še dodajajo naši sogovorniki. V. L., foto: V. L. Vozniki že uporabljajo novo elektropolnilnico Log - Dragomer, avgust 2020 -Pred novim Upravnim centrom deluje prva javna polnilnica za električna vozila v občini Log -Dragomer. Uporaba je brezplačna. Občina Log - Dragomer je med poletjem vzpostavila prvo javno polnilnico za električna vozila, ta se nahaja na parkirišču pred novim Upravnim centrom na Logu. Uporabljajo jo lahko vsi uporabniki električnih vozil, vse dni v tednu, 24 ur na dan, uporaba pa je brezplačna in enostavna. Polnilnico je brezplačno postavilo podjetje INVOLTA d.o.o. v okviru promo- cije elektro polnilnic. Kot pravijo na Občini, podpirajo prehod na zeleno mobilnost in posledično zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter okolju prijaznejšo prihodnost. Polnilnica polni z močjo do 11 kVA Javna samostoječa polnilna postaja EFA-POWER EV-PC lahko polni vsa električna vozila, skladna s standardi AC-polnjenja. Je uporabniku prijazna in varna. Sočasno lahko polni dve električni vozili. Za polnjenje električnega vozila potrebujete svoj kabel, moč polnjenja na posamezni vtičnici pa je 11 kVA. Polnjenje se konča samodejno na podlagi signalov vozila ali pa ga ročno ustavi uporabnik. V Sloveniji deluje okoli 700 polnilnih točk Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih ali v postopku registracije okoli 3300 električnih vozil oziroma zanemarljivo malo v primerjavi z 1,2 milijona vseh registriranih osebnih avtomobilov. A glede na ocene rasti se naj bi ta delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva v naslednjih treh desetletjih povišal na okoli 20 odstotkov. Temu naj bi sledila tudi široko razvejana mreža polnilnic, ki jih je v Sloveniji trenutno okoli 700. V. L NflJ Občina Log - Dragomer 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Obvestilo Obvestilo vlagateljem pripomb in predlogov na dopolnjen osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer in Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer Občina Log - Dragomer obvešča vse, ki so podali pripombe in predloge na javno razgrnjeno gradivo v prvi in drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer in Okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer in drugo zainteresirano javnost, da bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališča, ki bodo javno objavljena na spletni strani Občine Log - Dragomer, na naslovu http://www.log--dragomer.si in na oglasni deski Občine Log - Dragomer. Stališča bodo objavljena le z navedbo parcelne številke, katastrske občine in oznako pripombe in ne z osebnimi podatki. Občina Log - Dragomer Log - Dragomer, avgust 2020 - Občinska uprava v zadnjih mesecih dela na več projektih, ki bi v prihodnosti lahko bistveno izboljšali kvaliteto življenja starejših v občini. Kot smo poročali v zadnji številki Našega časopisa, je Občina Log - Dragomer konec junija z Domom upokojencev Vrhnika podpisala pogodbo o prenosu lastništva zemljišča, s katerim so odprli možnost za pridobitev sredstev za gradnjo doma upokojencev. Zdaj pa z Občine prihaja še ena pozitivna novica, projekt Podaj roko, s katerim želijo organizirati lokalno podporo starejšim, je dobil prvo zeleno luč. LAS Barje je projekt uvrstila med sofi- Projekt za starejše skozi prvo sito nancirane projekte in vlogo v nadaljnje presojanje poslala na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Občina Log - Dragomer želi skupaj z Osnovno šolo Log -Dragomer, Društvom upokojencev Dragomer - Lukovica, Društvom upokojencev Log in Inštitutom Antona Trstenjaka razviti organizirano prosto-voljstvo v občini. Projekt, ki so ga naslovili Podaj roko, bi radi zagnali s pomočjo sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot nam je potrdila direktorica Občinske uprave, Marjeta Sternad Kuha-rič, so prejeli sklep LAS Barje z zaledjem o predhodnem izboru operacij. »Projekt je pregledala ocenjevalna komisija LAS Barje z zaledjem, z njimi so potekala usklajevanja in dopolnitve in v začetku julija je bil projekt s strani LAS potrjen za uvrstitev med sofinancirane projekte.« Potrjene projekte bo LAS predložil na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojni organ za končno odobritev projektov. »Ministrstvo bo vlogo pregledovalo in nas kot vlagatelja pozivalo k morebitnim dopolnitvam. Ko je vloga usklajena še z ministrstvom, izda odločitev o izboru,« je še pojasnila direktorica. V okviru projekta naj bi vzpostavili informacijsko točko oziroma pisarno za starejše »V njej bodo tako starejši kot njihovi svojci na enem mestu lahko dobili različne informacije, na primer, ali lahko dobim še dodatno pomoč, na koga se lahko obrnem, kakšne so pravice in podobno,« nam je še razložila naša sogovornica. V pisarni bodo delale usposobljene prostovoljke, odprta pa naj bi bila dvakrat na teden po dve uri na dan. V sklopu projekta je predvidena organizacija niza delavnic in predavanj s ciljem, da bi starejši ostali čim dlje v domačem okolju. Pri vzpostavljanju prostovoljske mreže bodo sodelovali tako lokalni akterji kot zunanji Inštitut z bogatimi izkušnjami s tega področja in strokovnimi nasveti. »To je projekt celotne občine, predvsem pa naših društev upokojencev, ki sta izredno povezovalno sodelovala že pri sami pripravi projekta in mu namenila ogromno prostovoljnega časa. V projekt smo vključili še Inštitut, ki ima izkušnje in nas je vodil s svojimi izkušnjami in strokovnimi nasveti,« je še zaključila Marjeta Sternad Kuharič. Vesna Lovrenčič Kanalizacijski projekt Dela potekajo na treh lokacijah Log - Dragomer, avgust 2020 - Potem, ko se je konec junija s polaganjem temeljnega kamna uradno začel zgodovinski projekt gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v občini Log - Dragomer, so delavci izbranega konzorcija začeli z gradnjo na treh lokacijah. V Jordanovem kotu in v Dragomerju so zgradili okoli 1700 metrov kanalizacijskih vodov. Po planu pa gre tudi pri čistilne naprave, kjer se zaključuje gradnja nasipa. Začelo se je zares. Delavci izbranega konzorcija podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd so na začetku poletja začeli z gradnjo kanalizacije. Na terenu smo preverili, kako napredujejo dela na obeh gradbiščih v Jordanovem kotu ter na gradbišču V Loki. Obiskali pa smo se tudi lokacijo bodoče čistilne naprave. V Jordanovem kotu zgradili več kot kilometer vakuumske fekalne kanalizacije Gradnja kanalizacije v Jor-danovem kotu je v polnem razmahu že od konca junija. Kot nam je povedal delovodja na gradbišču Šefik Seferovic, dela potekajo po planu in naj bi se v tem delu zaključila predvidoma v začetku septembra. Na delu sta dve ekipi, ena na začetku naselja ob regionalni cesti, druga na vzpetini. Jarke kopljejo na globini 1 meter do meter in pol, odvisno od terena, vanje pa polagajo kanalizacijske cevi in električne kable za delovanje vakuumske fekalne kanalizacije. »Pri gradnji vakuumske kanalizacije se koplje ožje. V Jordanovem kotu so delavci tako cesto odprli v širini enega metra, pri gravitaciji pa so razkopane cele ulice. Pri vakuumu se ne koplje tako zelo globoko, kar je na tem območju prednost, saj je podtalnica precej visoka in bi pri kopanju v velike globine lahko imeli precej težav. Ob regionalni cesti se podtalnica pojavi že na globini enega metra, težavo pa so izvajalci premostili s prečr-pavanjem v času gradnje. »Za vakuumsko kanalizacijo se uporabljajo PE cevi, ki tvorijo absolutni vodotesen sistem. Spajanje cevi se izvaja z elek-trouporovnimi spojkami tako, da so stiki vodotesno varjeni. V coni visoke podtalnice in za- V Jordanovem kotu zgrajene več kot kilometer vakuumske fekalne kanalizacije Na lokaciji načrtovane čistilne naprave gradijo predobremenilini nasip. lednih voda je po ugotovitvah geomehanskega nadzora predvideno varovanje kanalizacijskih cevi proti izpiranju finih delcev s politak folijo. Cevi se polagajo na peščeno posteljico, po položitvi cevi se izvede ob-sip s peščenim materialom 30 cm nad temenom cevi. Zasip se komprimira s komprimacij-skimi sredstvi. Po končanem polaganju cevovoda se izvede preizkus tesnosti v skladu z EN standardom,« so nam razložili na Občini. Zgrajenih je bilo že več kot en kilometer glavnih vodov, sočasno pa izvajajo tudi odcepe za kanalizacijske hišne priključke s hišnim vakuumskim jaškom. Lastniki hiš so nam pojasnili, da se je delovodja pred gradnjo oglasil pri njih in se dogovoril o lokaciji vakuumskega ja- ška. Skupaj so poiskali najbolj ugodno lokacijo, ki je izbrana glede na njihovo obstoječo kanalizacijo oziroma greznico ter iztok kanalizacije iz hiše. »Ob vsaki stavbi bo v tleh vgrajen vakuumski jašek, v katerega bodo speljane hišne odplake in bo nadomestil greznico. V jašku se nahaja poseben ventil s plovcem, ki občasno odpre » NflJ Občina Log - Dragomer [44] 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » povezavo z vakuumskim kanalizacijskim vodom, podtlak pa posesa odplake v odtočno kanalizacijo. Ti jaški lahko v glavni vod potisnejo tudi odplake iz nižje ležečih hiš. Vsak jašek je povezan na elektriko in njegovo delovanje bodo spremljali na čistilni napravi. V primeru okvare bo zasvetila lučka, evidentirana bo napaka, o kateri bo obveščen vzdrževalec,« so nam pojasnili na Občinski upravi. V Dragomerju gradili gravitacijsko tlačne kanalizacijske vode Gradnjo kanalizacijskega omrežja v Dragomerju je prevzelo podjetje Komunalne gradnje. Delovni stroji so ropotali na cestah Na Grivi in V Loki, zgrajenih pa je bilo okoli 650 metrov kanalizacijskih vodov. V primerjavi z gradnjo na Logu so tu na gradbišče pripeljali bistveno bolj robustne stroje, saj gravitacijsko tlačne kanalizacijske vode polagajo globje kot vakuumske. »V Dragomerju so bile odprte cele ulice, skoraj od enega do drugega pločnika, na globini dveh, treh metrov,« so nam razložili na Občini. Ravno zaradi tega je bila na delu le ena ekipa, saj bi bilo v nasprotnem primeru odprt večji del cest, dostop do hiš pa bi bil še težji. Izvedeli smo še, da morajo biti delavci pri gradnji zelo pozorni na obstoječe inštalacije. »Pred začetkom del so na KPV, Energetiki, Telekomu in Elektru označili, kje so prečkanja. Kljub temu, pa se lahko zgodi, da delavci pretrgajo kakšen vod, ki ni zaveden v katastru. V primeru, da bi vod poškodovali, morajo obvestiti vzdrževalca, da odpravi napako,« smo še izvedeli. Gradnja je v tem delu naselja napredovala relativno počasi, saj je pod cestiščem vgrajene precej inštalacij ter tudi meteorna kanalizacija, ki so jo ohranili. »Betonsko meteorno kanalizacijo bomo ohranili, zato jo je bilo treba vzpostaviti v prvotno stanje,« še dodajajo na Občinski upravi. Na lokaciji čistilne naprave gradijo predobremenilni nasip V sklopu ureditve sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Log - Dragomer bo zgrajena tudi centralna čistilna naprava s kapaciteto 5.000 populacijskih enot. Izvajalci so na lokaciji načrtovane čistilne naprave že začeli z deli. Kot so nam pojasnili na Občini, so bile pred začetkom del narejene preiskave z globinskim vrtanjem, s katerimi so predvideli ukrepe za izboljšanje nosilnosti tal. Na območju, kjer bo v prihodnosti stala čistilna naprava, so tla zelo mehka, zato so nosilnost tal izboljšali z gruščnatimi slopi ter več metrov visokim nasipom. »Z gruščnatimi sklopi se bistveno izboljša nosilnost tal. Gre za deset metrov globoke vrtine, v katere se vtiska pesek. Te gruščnate slope se vtiska na vsak meter ali dva, nad njih pa se nato zgradi še predobreme-nili nasip,« so nam povedali na Občini. Ko bo nasip zgrajen, se bo začela polletna konsolidacija. V tem času na nasipu ne bodo potekala nikakršna dela, bodo pa potekale meritve, s katerimi bodo preverili, ali se tla premikajo oziroma posedajo. »Armirno-betonska dela naj bi se začela marca, kar je glede na vremenske pogoje ugodno. Gradili naj bi jo do konca leta 2021, ko je predviden začetek poskusnega enoletnega obratovanja. Do takrat naj bi bilo zgrajenih že toliko kanalov, da bo na čistilno napravo speljana zadostna količina odplak za njeno delovanje,« so nam še povedali naši sogovorniki. Gradnja končana do konca leta 2022 Vsi kanalizacijski vodi, teh je približno 23 kilometrov, ter čistilna naprava bodo morali biti zgrajeni zgolj v dveh letih in pol. Kje bo potekala nadaljnja gradnja, je odvisno od pridobljenih gradbenih dovoljenj za posamezen odsek naselij. »Na Občini nam je v interesu, da se neka celota čim prej gradbeno zaključi in da se za ta odcep opravi tehnični pregled in se pridobi uporabno dovoljenje,« še razlagajo na Občini. Ekipe bodo na terenu konstantno, tudi pozimi, in sicer vse dokler bodo to omogočale vremenske razmere. Predvidoma že jeseni bi gradnjo lahko nekoliko otežilo vreme. »Ob deževnem vremenu izvajalci ne bodo mogli hitro napredovati, ker pri stikovanju polietilenskih cevi pri vakuumski kanalizaciji, v mokrem vremenu in pod -5° C, z elektro varilnimi spojkami ne bo mogoče zagotoviti tesnosti vakuumske kanalizaciji. Zaradi razmočenosti materiala se pri zasipu ne bo dalo dosegati nosilnosti vgrajeva-nih plasti v profilu kanalizacije. Zato bo v deževnih in mrzlih dneh intenziteta napredovanja del manjša,« še dodajajo. Ceste, v katere je že bila vgrajena kanalizacija, naj bi z grobim asfaltom prekrili do konca leta. »Ceste bodo, kolikor se bo dalo, preplastene z grobim asfaltom. Med decembrom in marcem se cest ne bo asfaltiralo, saj bodo asfaltne baze takrat zaprte,« so še zaključili na Občini. Naj spomnimo, da je projekt težak skoraj 15 milijonov evrov, izvaja pa se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi; »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe; »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj; »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.« Občina bo lahko počr-pala 9 milijonov evrov sredstev, 7,65 milijona bo krila Evropska unija, 1,35 evrov bodo dobili iz proračuna države, razliko pa bo pokrila občina. V. L., foto: V. L. Gradnja kanalizacije v vaši ulici Pred gradnjo v nabiralnikih obvestilo Log - Dragomer, avgust 2020 - Sredi poletja so se ceste Na Grivi, v Loki ter v Jordanovem kotu spremenile v gradbišča. Delavci Komunalnih gradenj in Hidrotehnika so namreč začeli z gradnjo kanalizacije, ki bo potekala pod večino cestišč v občini. Preverili smo, kdaj in na kakšen način boste obveščeni o načrtovani gradnji kanalizacije v vaši ulici. Gradnja kanalizacije je v polnem razmahu, delavci izbranega konzorcija podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd pospešeno gradijo kanalizacijo. Medtem ko so se stanovalci, ki prebivajo ob ulicah Na Grivi, V Vasi in v Jorda-novem kotu že dodobra seznanili z režimom, ki ga prinaša gradnja največjega in najbolj obsežnega projekta v zgodovini občine, boste ostali občani tega spoznali prej ali slej. Na občini so nam opisali aktivnosti, ki bodo potekale pred pričetkom del v posamezni ulici. »Ko pride določena ulica po termin-skem planu na vrsto, izvajalec del pred pričetkom del izvede video zabeležko začetnega stanja okolice. V nadaljevanju pripravi elaborat zapore ceste in poskrbi za dejansko zaporo ceste. Nato sledi geodetska za-količba poteka trase in označba že obstoječih instalacij,« so razložili na Občinski upravi. Dva tedna pred začetkom aktivnosti v posamezni ulici bodo stanovalci v svoje hišne nabiralnike bodili pisno obvestilo o pričetku del. Dan ali dva pred gradnjo na ožjem območju bo izvajalec obvestil stanovalce, da ne bodo mogli dostopati do svoje hiše. »Običajno bo obveščanje potekalo tako, da bo izvajalec pozvonil pri hiši in jih obvestil o zapori ceste,« en teden pred pričetkom gradnje na določenem odseku, predvi- doma ob ponedeljkih med 8:00 in 11:00, bo na terenu prisoten predstavnik občine, ki bo občanom iz območja zapore odgovarjal na njihova morebitna vprašanja. Med gradnjo bo, kot pravijo na Občini, vsak objekt obiskal delovodja in se z lastniki hiš dogovoril o poteku trase hišnega priključka. Vse ostale informacije o gradnji kanalizacije boste lahko dobili v času uradnih ur Občinske uprave v novem Upravnem centru. Na Občini priporočajo, da se zaradi obsežnosti projekta in posledično precejšne zasedenosti kadra predhodno najavite in si s tem zagotovijo prisotnost občinskega uradnika. Obvestila o načrtovanem pričetku del oziroma gradnji na določenem odseku so objavljene tudi na spletni strani Občine Log - Dragomer, obvestila pa lahko spremljate še na frekvencah Radia 1. V. L. Log - Dragomer, 25. julij 2020 - Občini Log - Dragomer se obeta nova pridobitev, sofinancirana z evropskimi sredstvi. V teh dneh so začeli z nameščanjem brezplačnega brezžičnega omrežja. Prve dostopne točke v novi stavbi Občinske uprave že delujejo, ostale pa naj bi vzpostavil do jeseni. Na šestnajstih lokacijah v občini boste lahko že letos koristili brezplačen brezžičen dostop do interneta. Predvidoma do jeseni naj bi v središču Dragomerja vzpostavili šest dostopnih točk, pri osnovni šoli naj bi delovale tri, v središču Loga pet in dve pri PGD Log. Tri dostopne točke v novem Upravnem centru Prve brezplačne brezžične točke že delujejo Občine Log - Dragomer medtem že delujejo. Izvedeli smo, da bo omrežje vzpostavilo podjetje A1, ki je bilo maja izbrano na razpisu. »Načrtujemo, da bomo med julijem in septembrom oziroma do začetka šolskega leta vzpostavili vse dostopne točke na vseh predvidenih lokacijah v občini,« je pojasnil podžupan Simon Strgar. Izbrane občine so prejele po 15 tisočakov Občina Log - Dragomer je na razpisu evropsko financirane pobude WIFI4EU dobila sredstva za vzpostavitev šestnajstih brezplačnih wifi točk. »Stroške opreme in njene namestitve bo pokrila Evropska komisija, občina pa bo najmanj tri leta krila stroške povezljivosti,« so nam povedali na Občini. Ta se je sicer na razpis prijavila že dvakrat pred tem, a je bila uspešna šele v tretje. Kot smo izvedeli, je bilo povpraševanje veliko, na tretji razpis se je prijavilo več kot 11.000 upravičencev iz vse Evropske unije, Norveške in Islandije, uspešnih je bilo 1780 občin, ki bodo prejele bon v višini 15 tisočakov. Na razpisu je bilo uspešnih 32 slovenskih občin, sredstva pa so se delila po načelu kdor prej pride, prej melje. Evropska komisija želi s programom WIFI4EU državljanom in obiskovalcem v Evropi omogočiti brezplačni wifi dostop do interneta na javnih mestih. »Zadovoljni smo, da bomo našim občanom omogočili enake pogoje in razvojne možnosti, kot jih imajo na tem področju drugi prebivalci EU,« je še dodal Strgar. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Zamejski plin kmalu tudi pri vas doma Energetika bo širila plinovodno omrežje Log - Dragomer, avgust 2020 -Energetika Ljubljana namerava do leta 2022 zemeljski plin pripeljati na Lukovico, v Jordanov kot, Log Mole in Kačjo vas. Cevi bodo vgrajevali sočasno z gradnjo kanalizacije, in sicer na podlagi potreb in zanimanja občanov. Na terenu že poteka anketiranje o zainteresiranosti za prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom, če vas še niso obiskali, pa so dosegljivi tudi po telefonu (Boris Galic 01 5889 417 ali 041 647 907). Občina Log - Dragomer je pred dobrimi desetimi leti Energetiki Ljubljana podelila koncesijo s področja distribucije zemeljskega plina. Energetika je plin pripeljala v Dragomer, nato pa so s širjenjem plinovodnega omrežja zaključili. Kot so nam pojasnili na Energetiki Ljubljana, se prebivalci Drago-merja večinoma niso odločili za prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom, zato je bilo nadaljnje širjenje ekonomsko neupravičeno. »Možnost ogrevanja z zemeljskim plinom so že pred leti dobili prebivalci naselja Dragomer, vendar se je do danes za priklop na distribucijsko omrežje in kasneje uporabo zemeljskega plina odločilo manj kot 20 odstotkov lastnikov stavb, kar je negativno vplivalo na ekonomsko upravičenost investicije in na smiselnost nadaljnjega vlaganja omrežja v Občini Log - Dragomer,« pravijo na Energetiki, kjer bodo po nekaj letih premora nadaljevali s širjenjem omrežja. Plin na Lukovico, v Log Mole, Kačjo vas in Jordanov kot Sočasno z gradnjo kanalizacije bo Energetika plinovodno omrežje širila na celotnem območju občine, s čimer bodo občanom omogočili prehod z ogrevanja z obstoječimi ener-genti na zemeljski plin. »Na osnovi izraženih potreb in interesa občanov angažiranja Občinske uprave in razumevanja JP Energetika Ljubljana bo sočasno s kanalizacijo vzpostavljeno distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Energetika bo omrežje gradila glede na izkazan interes po priključitvi in uporabi zemeljskega plina. V tistih ulicah, kjer obseg interesa za prehod na uporabo zemeljskega plina ne bo upravičil gradnje, plinovodno omrežje ne bo zgrajeno. Lastniki stavb bodo zamudili priložnost za ogrevanje s to energetsko, ekonomsko in ekološko bolj učinkovito možnostjo ogrevanja,« pravijo na Občini. Gradnja omrežja bo potekala glede na izraženo zanimanje, v ta namen bodo po gospodinjstvih razdelili ankete. Plinsko omrežje na celotnem območju občine Log - Dragomer naj bi bilo dokončno vzpostavljeno predvidoma v letu 2022, ko se bo zaključila tudi gradnja kanalizacije. Energetika Ljubljana je sredi letošnjega poletja že začela polagati srednjetlačno plinsko omrežje v Jordanove kotu, sočasno pa načrtuje gradnjo plinskega omrežje tudi v drugih delih občine, ki jo bodo uskladili z dinamiko gradnje projekta kanalizacije. Naj še omenimo, da je Občina na plinovodno omrežje že pred leti priključila večino javnih objektov, tako se s plinom oskrbujejo osnovna šola in vrtec ter gasilski dom oziroma dom krajanov v Dragomerju. Na Občini so nam še zaupali, da bodo v letošnjem letu na zemeljski plin priključili še center Toskana. Priklop brez plačila stroškov gradnje plinskega priključka Pri Energetiki Ljubljana so nam povedali, da so s sprejetjem novih sistemskih obratovalnih navodil v avgustu 2020 lastnikom stavb omogočili, da se priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina brez plačila stroškov gradnje plinskega priključka. »Če se lastnik stavbe odloči za možnost priključitve brez plačila stroškov gradnje plinskega priključka, Energetika Ljubljana zgradi plinski priključek do vključno glavne plinske požarne pipe na stavbi, odjemalec pa se s pogodbo obveže, da bo v roku treh let (poslovni uporabniki eno leto) pričel z odjemom zemeljskega plina in ga uporabljal za čas vračila investicije v priključek,« pravijo pri Energetiki Ljubljana, kjer dodajajo, da še vedno obstaja možnost, da si lastnik stavbe plinski priključek brez obveznosti glede odjema zemeljskega plina zgradi na svoje stroške. »Dodatna možnost, ki jo imajo odjemalci in nadomešča sedanji nakup plinomera in regulatorja tlaka, je najem plinomera in regulatorja, s čimer se končni strošek priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina še dodatno zniža,« še dodajajo naši sogovorniki. V podjetju še pravijo, da celovitost ponudbe za pričetek uporabe zemeljskega plina dopolnjuje tudi s storitvijo gradnje notranje plinovodne napeljave na ključ, ki vključuje tako razvod plina, odvod dimnih plinov, vgradnjo plinske peči kot tudi celotno dokumentacijo. »Lastniki stavb se lahko odločajo o različnih konfiguracijah in različnih cenovnih razredih plinskih peči v okviru ponudbe. Izbirajo lahko med različnimi paketi za izgradnjo in obnovo notranje plinske napeljave,« Z vsemi navedenimi ukrepi so poskušali priključitev in pričetek uporabe zemeljskega plina čim bolj približati uporabnikom. »Ponudba, tako cenovno kot tudi postopkovno, še nikoli ni bila tako dostopna kot sedaj,« so prepričani na Energetiki Ljubljana. V. L. Popravek V pretekli številki Našega časopisa je bilo v članku "Na mizah rebalans proračuna" navedeno napačno ime osebe, ki ji bo dodeljeno občinsko priznanje v letu 2020. Pravilno je, da bodo grb Občine Log - Dragomer podelili Rafaeli Remškar, blagaj-ničarki Društva upokojencev Log - Dragomer. Za nevšečnosti se opravičujemo. Uredništvo Našega časopisa Iz odpadnih zaves bodo šivali vrečke Zavese, ki jih ne potrebujete več, boste septembra lahko prinesli v za to namenjen zabojnik, ki se bo nahajal pri glavni pisarni Upravnega centra Občine Log -Dragomer. Iz njih bodo v vrhniški komunali sešili vrečke za sadje in jih brezplačno razdelili občanom. Stare zavese, ki jih občani ne potrebujejo več, bodo v enoti DEPO Komunalnega podjetja Vrhnika spremenili v nove vrečke, ki jih boste lahko uporabljali za nakupe sadja in zelenjave v trgovini in na tržnici. V sklopu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov pa bodo nove vrečke brezplačno razdelili. Zavese bodo zbi- Obvestilo Brezplačno osnovno podjetniško svetovanje Podjetnikom in potencialnim podjetnikom v občini Log - Dragomer je na voljo brezplačno osnovno podjetniško svetovanje v okviru SPOT svetovanja Osrednjeslovenska na tel. št. 051 417 778 ali anja.zagar@ozs.si. Poleg tega do konca septembra med občani zbiramo interes za izvedbo brezplačnih delavnic na temo: rali v okviru akcije, ki jo bosta skupaj izvedla Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d. o. o. in Občina Log - Dragomer. »Občani ste lepo vabljeni, da v za to namenjen zabojnik prinesete zavese, ki jih ne potrebujete več. Zabojnik se bo nahajal pri glavni pisarni Upravnega centra Občine Log - Dragomer, Loška cesta 12, od 1. 9. do 30. 9. 2020,« pravijo na Občini. Z akcijo želijo osveščati in opozarjati, da je iz obstoječih odpadnih materialov možno izdelati nov produkt, ki ima zopet uporabno vrednost. »S takšnim ravnanjem bomo prispevali, da bo še manj odloženih odpadkov na odlagališčih,« pravijo na Komunalnem podjetju Vrhnika. V l. • - Oblike opravljanja dejavnosti (s.p., d.o.o., osebno dopolnilno delo, delo upokojencev, dopolnilna dejavnost na kmetiji) • - ABC podjetništva • - Blagovne znamke • - Drugo (sporočite svoj predlog) • Svoj interes sporočite na el. naslov: anja.zagar@ozs. si. V sporočilu navedite svoje ime, priimek, naziv podjetja (če ga imate) in temo, ki bi vas zanimala. V primeru zadostnega interesa bomo brezplačne delavnice izvedli v zimskem času v prostorih Upravnega centra Občine Log - Dragomer. Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. NflJ Občina Log - Dragomer 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Bil je to en lep večer V zadnjih mesecih so nas ukrepi za preprečevanje širjenja virusa prikrajšali za mnoge kulturne dogodke, srečanja in druženja in nekateri smo jih že zares pogrešali. Društvo Dvig je že pred meseci omogočlo izid pesniške knjižice Šepet barja, a vse do zdaj nismo našli primernega časa, da jo podrobneje predstavimo tudi našim občanom. V ponedeljek, 17. avgusta 2020, prav na dan združitve Prekmurcev k matičnemu narodu, smo v Dragomerju pripravili predstavitev nekaterih objavljenih pesmi s soustvarjalci. Zbralo se je lepo število ljubiteljev poezije, ki so prisostvovali prijetnemu večeru. Vseh avtorjev pesmi žal ni bilo z nami. Še vedno je čas dopustov, nekateri se bojijo okužb, dva med avtorji sta žal že po- kojna. So pa tudi ustvarjalci, ki pišejo na papir, tako rekoč zase in se ne želijo izpostaviti pred javnostjo. Odločitve vsakega posebej spoštujemo in cenimo že pripravljenost za sodelovanje. Večer so zelo lepo popestrili pevci, ki so se prav za ta večer posebej pripravili. Naša Lili, tako ji rečemo, ker se zboro-vodkinja Lilijana Stepic pogosto ljubeznivo odzove našemu vabilu, je pritegnila še Milko, Valerijo in Jožeta (Jože Jeseno-vec je tudi eden od ustvarjalcev te pesniške knjižice) in so doživeto odpeli dve Jožetovi pesmi, ki sta uglasbeni. Pomagal je še Jože Zver, naslednji od avtorjev v izdani knjižici. Tudi eno njegovih pesmi smo spremljali z glasbeno spremljavo. Niso manjkali niti instrumenti niti prekmurska pesem v počastitev praznika. Jože je svoje pesmi »odreciti-ral« na pamet, kar je tudi posebno doživetje. Lilijana Stepic in Dragica Krašovec sta predstavili izbor pesmi Angelce Svete, Zdravka Pečana, Alenke Logar Pleško, Alenke Zavodnik Kristan in Pava Zaninovica, Dragica Kra-šovec in Jože Zver pa še nekaj svojih. Izbor predstavljeni pesmi je »za pokušino« bi lahko rekli in poslušalci so lahko po zaključenem programu ob prispevku za tisk dobili izvod knjižice. Bil je to en lep večer, smo se strinjali vsi, ki smo sodelovali na tem večeru. In del večera, ob poslušanju Zaninoviceve Zdravljice, smo namenili tudi spominu na ustanovitev naše občine in njeni bodočnosti. Brez naše Olge, Nike, najemnika Toskane, ki je prijazno odstopil prostor, Milkinega prelepega cvetličnega aranžmaja, bi bilo vse drugače. A vsi so dali svoj prispevek in vložek se je obrestoval. Še ena predstavitev bo, in sicer soboto, v 5. septembra, na Logu. Veselimo se srečanja, zato pridite. Tudi tam nam bo lepo! Dragica Krašovec, sourednica zbirke Na razstavi Emilije Milke Erbežnik na Vrhniki Sredi poletja, ko se je kulturno življenje ravno začelo prav po malem prebujati po tej panični pomladi, smo ponovno praznovali z Dragomerčanko - elitno in vsem razumljivo slikarko, poetično in dragoceno Emilijo Erbežnik -Milko. Tokrat je razstavljala in razstava je bila odprta od 1. 7. do 30. 7. 2020, in sicer v vrhniški knjižnici. Z Milko smo praznovali na povsem neobičajen način, ne ob otvoritvi, ampak na zadnji dan razstave. Proti pričakovanju se nas je zbrala za ta čas koronavirusa dokajšnja skupina njenih občudovalcev. Ob topli in prijazni besedi dra-gomerške kulturne ambasa-dorke Dragice Krašovec smo ponovno slišali, kakšno slikovito, bogato in vzpenjajočo se pot je slikarka prehodila, da jo poznajo širom domovine ter tudi izven nje. Ker je sedanji čas bolj naklonjen reševanju materialnega kot razvoju lepega, je še kako prav potrebno vnesti v naš turbulentni čas harmonično noto slikarke Emilije Erbežnik. Ravnateljica vrhniške knjižnice Sonja Zakelj je ob predstavitvi opusa podčrtala pomen sodelovanja okoliških občin in krajevnih skupnosti, ki so se projektno predstavljale v knjižnici, za kar je naša knjižnica prejela posebno priznanje. Naša občina se je do sedaj predstavila že večkrat: Razstavljal je že KUD Kosec s svojimi sekcijami, Dvig, univerza za 3. življenjsko obdobje, dragomerški vrtec in sedaj še samostojno že nič kolikokrat nagrajena Emilija Erbežnik. To je bila zadnja prireditev, s katero je naša občina predstavljala v svoje kulturne in izobraževalne dejavnosti. Zivljenjska pot slikarke je in bi morala biti učna ura predvsem mlajšim generacijam. A tudi mi, ki smo v 3. življenjskem obdobju, se njenim mnogoterim dejavnostim, ne le slikarstvu, lahko samo priklonimo! Srečen narod, ki ima veliko priložnosti za učenje ter bogato in živo umetnost in kulturo! Kajti prav to ustvarja narod. Prav to nam daje pogum, da se čutimo, podpremo in preživimo. Danica Jazbinšek Šepet barja, srečanje naših pesnikov z županom V društvu DVIG nam je kljub korona virusu in omejitvi gibanja in druženja uspelo izdati zbirko pesmi Šepet barja, v kateri s svojimi pesmim sodeluje kar dvanajst avtorjev iz naše občine. Za majhno občino po številu prebivalcev in po velikosti to zagotovo pomeni dragocen prispevek k razvoju in krepitvi kulturne dejavnosti občanov. Izid knjižice smo želeli praznično obeležiti in avtorjem izvod podariti na srečanju z županom, gospodom Miranom Stanovnikom. Društvo Dvig je sodelovalo na razpisu za dodelitev sredstev na področju kulture v naši občini in tako pridobilo določena sredstva, ki pa za izid zbirke pesmi avtorjev, ki živijo v naši občini, žal niso zadostovala. Zupan je prisluhnil naši prošnji in nam zagotovil doda- tno podporo ter tako omogočil tisk 150 izvodov. Ob veliki prizadevnosti uredniškega odbora, velikodušni ustvarjalni podpori ilustratorja Gorazda Vahna, v sodelovanju z oblikovalko Jeleno Jančič Bobbera ter neustavljivi delov- ni vnemi gospe Olge Drofenik nam je uspelo pripraviti knjižico, ki verjamem, da bo marsikateremu bralcu polepšala kakšno urico. Avtorji pesmi izhajajo iz različnih poklicev, so različne starosti, žal so med njimi že preminuli občani, ki pa so s svojimi občutji, pesniško besedo in izkušnjami v življenju skušali izraziti tudi tista najgloblja čustva, ki jih ljudje običajno skrivamo globoko v sebi. V sodelovanju z osnovno šolo Log - Dragomer in literarno ustvarjalko Mirano Likar Ba-jželj pa nam je uspelo privabiti tudi mlajšo generacijo, kar nas še posebej razveseljuje. Ali kot je lepo rekla Mirana Likar Bajželj: »Objava je radostna priložnost za vse. Nekateri s pisanjem hladijo pekoče življenske izkušnje in je tisto, kar izlijejo na papir ali belino ekrana, izdelek iz domače lekarne, ki zelo pomaga. Spet kdo drug se bo iskreno veselil pohval bralcev, ki bodo hoteli brati še več njegovega.« Vsem avtorjem je skupna velika ljubezen do lepe slovenske besede, ki so jo dali na ogled in pokušino vsem, ki bodo knjižico vzeli v svoje roke. Dva od avorjev sta že dopolnila devetdeset let. Častitljiva starost, ki sama po sebi vzbuja spoštovanje. Udeležila sta se srečanja v novi upravni stavbi v stari osnovni šoli na Logu in knjižico prejela iz županovih rok. Zupan je ponosno poudaril, da je to prvi kulturni dogodek, ki je potekal v novi občinski sejni sobi. Zbirko pesmi so predstavile Nina Komparič, Dragica Krašovec in predsednica društva gospa Nika Gams. Nekateri avtorji so sami predstavili svoje pesmi, nekatere pesmi je z občutkom predstavila gospa Danica Jazbinšek. Dogodek so popestrili člani borovniške tamburaške skupine pod vodstvom Jožeta Zvera, ki je tudi eden od avtorjev pesmi v Šepetu barja. Prisotni so tamburašem navdušeno prisluhnili. Knjižico bomo podrobneje predstavili na literarnih večerih v Drago-merju 17. avgusta in na Logu 5. septembra 2020. Upamo, da bodo razmere zaradi korona virusa to dopuščale. Tam boste ljubitelji poezije tudi lahko prišli do izvoda te zbirke pesmi. Še enkrat bi se radi zahvalili gospodu Miranu Stanovniku za sodelovanje na srečanju in podporo pri izidu zbirke ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je pesniška zbirka izšla in je srečanje lepo uspelo. Dragica Krašovec NflJ Občina Log - Dragomer 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Vabimo k vpisu v naše programe 2020/2021 TUJI JEZIKI ŠPANŠČINA Zakaj je znanje španščine koristno? • Španščina je po pogostosti učenja na 3. mestu za angleščino in francoščino ter pred nemščino; je uradni jezik v 20 državah, govori pa jo skoraj pol bilijona ljudi; • znanje španščine vas pri iskanju službe razlikuje od drugih kandidatov; • potovanja po čudovitih špansko govorečih deželah postanejo preprosta. Nadaljevalni tečaj, vodi prof. Damjana Štifter Tečaj je primeren za vse, ki ste se vsaj 60 ur učili španskega jezika, pa tudi za začetnike, ki so pripravljeni vložiti več časa v učenje. V 40-ur-nem tečaju boste nadgradili osnove španskega jezika. Po končanem tečaju se boste znali sporazumevati v vsakdanjih situacijah, kot so pozdravljanje, predstavljanje, navajanje različnih aktivnosti, postavljanje vprašanj, naročanje hrane in pijače, nakupovanje, poimenovanje poklicev; znali boste predstaviti vsakodnevna opravila. Ključne informacije Št. ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri. Lokacija: po dogovoru. Srečanja: četrtek od 18:15 do 19:45, začetek drugi teden v oktobru 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 30 € mesečno ob udeležbi 5 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga). NOVO: Konverzacija v španščini, vodi naravna govorka Anny Prada Letošnja novost so srečanja, namenjena pogovorom v španskem jeziku pod mentorstvom naravne govorke španskega jezika. Vabimo vse, ki dobro govorite špansko in želite svoje znanje ohraniti ali osvežiti. Srečanja bomo organizirali, če bodo vsaj 4 prijave. Na tečaju boste obravnavali teme iz vsakdanjega in poslovnega sveta po lastnem izboru. Svoje mnenje boste predstavili v predstavitvah, skupinskih pogovorih in drugih oblikah komuniciranja. Komunikacija bo temeljila na besedišču, načinu izražanja, frazah in medkulturnih razlikah glede na tematiko. Osredotočili se boste na način govora, kot ga vidimo v medijih ali v vsakdanjem življenju v špansko govorečih državah. Vsaka učna ura bo zajela ponovitev ustreznih slovničnih struktur in ustreznih sporočil v pisni obliki. Ključne informacije Št. ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri; možen dogovor 2 x tedensko po 2 izobraževalni uri. Lokacija: po dogovoru. Srečanja: po dogovoru, začetek oktober 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 40 € mesečno, ob udeležbi 6 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga). ZAČETNI TEČAJ RUŠČINE, vodi naravna govorka Tatiana Mazulina, prevajalka. Po tečaju se boste znali sporazumevati v enostavnejših vsakdanjih situacijah, kot so pozdravljanje, predstavljanje, navajanje različnih aktivnosti, postavljanje vprašanj, pisanje krajših in enostavnejših pisem, vodenje enostavnejših telefonskih pogovorov, naročanje hrane in pijače, nakupovanje, poimenovanje poklicev, opis delovnega dneva. Ključne informacije Št. ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri; Lokacija: po dogovoru. Srečanja: četrtek od 9:00 do 10:30, začetek oktober 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 30 € mesečno, ob udeležbi 6 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 031 643 228 (Nika). NEMŠČINA Začetni tečaj vodja Katja Berden, naravna govorka. Po tečaju se boste znali sporazumevati v enostavnejših vsakdanjih situacijah, kot so pozdravljanje, predstavljanje, navajanje različnih aktivnosti, postavljanje vprašanj, pisanje krajših in enostavnejših pisem, vodenje enostavnejših telefonskih pogovorov, naročanje hrane in pijače, nakupovanje, poimenovanje poklicev, opis delovnega dneva. Ključne informacije Št. ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri; Lokacija: po dogovoru. Srečanja: po dogovoru, začetek oktober 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 40 € mesečno, ob udeležbi 6 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga) NOVO!! Konverzacija v nemščini, vodja Katja Berden, naravna govorka. V tečaju boste razvijali komunikacijske sposobnosti v različnih situacijah, kjer se srečujete s tujci. Gradivo bo oblikovano glede na potrebe in predloge skupine in bo vključevalo vse štiri veščine: govor, branje, poslušanje in pisanje. Glavni poudarek bo na govoru, pomembna pa bo tudi izvirnost in osebni doprinos vsakega posameznika v skupini. Teme bodo pokrivale vaše vsakdanje in delovno okolje, hobije, potovanja in druga zanimanja, ki jih imate. Vsaka učna ura bo zajela ponovitev ustreznih slovničnih struktur in ustreznih sporočil v pisni obliki. Ključne informacije Št. ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri; Lokacija: po dogovoru. Srečanja: po dogovoru, začetek oktober 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 40 € mesečno, ob udeležbi 5 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga). FRANCOŠČINA, nadaljevalni tečaj, vodi prof. Tatjana Merc. Tečaj je primeren za vse, ki ste se nekoč učili jezika in ste ga občasno tudi uporabljali. Tečaj poteka po posebni metodi: študentje si izberejo knjigo v francoskem jeziku in ob prebiranju obnavljajo svoje znanje govora, branja, poslušanja in pisanja. Glavni poudarek bo na govoru. Vsaka učna ura bo zajela ponovitev ustreznih slovničnih struktur in ustreznih sporočil v pisni obliki. Ključne informacije Št. ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri; Lokacija: po dogovoru. Srečanja: po dogovoru, začetek oktober 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 30 € mesečno, ob udeležbi 6 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 031 643 228 (Nika). ANGLEŠČINA, nadaljevalni tečaj, vodi prof. Milojka Babšek. Tečaj je primeren za vse, ki ste se nekoč učili angleščine in občasno svoje znanje obnavljali. V 40-urnem tečaju boste osvežili in nadgradili znanje jezika. Po končanem tečaju se boste znali dobro sporazumevati v vsakdanjih situacijah, kot so poz- dravljanje, predstavljanje, navajanje različnih aktivnosti, naročanje hrane in pijače, potovanja, nakupovanje, ... Ključne informacije Št ur: 40. Način izvedbe: 1 x tedensko po 2 izobraževalni uri; Lokacija: po dogovoru. Srečanja: sreda od 8:30 do 10:00 v sobi upokojencev v Dragomerju, začetek oktober 2020, konec marec 2021, skupaj 6 mesecev. Vaš prispevek: članarina 30 € mesečno, ob udeležbi 6 študentov. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 031 349 888 (Irena). ŠTUDIJSKI KROŽKI (v nadaljevanju ŠK) ŠK Pogovori z Darjo Rojec Srečanja so namenjena pogovoru in izmenjavi izkušenj članic ob spoznanju, da je v družini ali prijateljskem okolju bolezen, ki prinaša stiske in tudi nove načine življenja. Družinski člani in prijatelji se z boleznijo lažje soočajo, če imajo dovolj priložnosti za pogovore. Pogovarjali se bomo tudi o tem, kaj lahko sami storimo za preprečevanje nastanka bolezni in o načinu življenja po zdravljenju. Ključne informacije Št ur: 25. Način izvedbe: 1 x mesečno po 2 izobraževalni uri, 1 krat letno celodnevno srečanje. Lokacija: soba upokojencev v Domu krajanov v Dragomerju. Srečanja: prvi ponedeljek v mesecu ob 10h, začetek oktober 2020, konec maj 2021. Vaš prispevek: letna članarina DVIG 20 €, zaposleni 25€. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga). Bralni krožek, mentorica prof. Alenka Logar Pleško. Posebnost bralnega krožka je ta, da se člani poglabljajo v literarne svetove slovenskih avtorjev iz matične Slovenije in zamejstva, svoje bralne izkušnje pa razširjajo z ogledi gledaliških predstav, razstav ali obiskom posameznih avtorjev, s študijskimi obisku po poteh literarnih junakov. Ključne informacije Št ur: 25. Način izvedbe: 2 x mesečno in celodnevni študijski obisk po dogovoru. Lokacija: soba upokojencev v Domu krajanov v Dragomerju. Srečanja: prva in tretja sreda v mesecu ob 18h, začetek oktober 2020, konec maj 2021. Vaš prispevek: letna članarina DVIG 20 €, zaposleni 25€. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 040 424 446 (Alenka). Bralni krožek za najmlajše OD PRAVLJICE DO LUTKE, mentorici Vesna Kučan in Lea Šifrer. BK poteka kot delavnica, v kateri predšolski otroci razvijajo svojo ustvarjalnost in spoznavajo slovenske pravljice, razvijajo govor ter predpisaine in predbralne sposobnosti. Razvijajo tudi ročne spretnosti z izdelovanjem lutk pravljičnih junakov. Otroci se učijo jezika ob poslušanju pripovedovanja in obnavljanju literarnih besedil ter ob izmišijanju lastnih zgodbic in pesmic, ki jih ilustrirajo in jih mentorica poveže v literarne prvence. Poslanstvo tega BK je tudi osveščanje staršev, starih staršev in vzgojiteljev o pomenu bralne pismenosti in o razvijanju bralne kulture, ki pojmuje branje kot vrednoto in izpostavlja pomen motiviranosti za branje. Ključne informacije Št ur: 25. Način izvedbe: 1 x ali 2 x mesečno in celodnev- no srečanje. Lokacija: po dogovoru. Srečanja: prvi in tretji četrtek v mesecu od 17:30 do 19:00, začetek oktober 2020, konec maj 2021. Vaš prispevek: letna članarina DVIG 20 €, zaposleni 25€. Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 031 847 479 (Vanja). ŠK SLOVENSKA IN SVETOVNA KULTURNA DEDIŠČINA: Enajsta šola o antiki, mentorica dr. Verena Vidrih Perko V ciklusu predavanj bomo ob izbranih primerih arheoloških najdb pri nas spoznavali antične teme in mite, ki so pustili sledi tudi v naši kulturni dediščini. Slednjo bomo približali našim študentom tudi s pripovedovanjem slovenskih pravljic, ki imajo globoke korenine v antični mitologiji. Ciklus je vsebinsko povezan z bralnim ŠK in ŠK Oblikovanje identitete kraja: razvijanje spoštovanja slovenskega jezika, ki nam je omogočil kulturni razvoj in obvaroval naš obstoj, ter raziskovanje vrednot, ki smo jih podedovali od naših daljnih prednikov in so kažipot za sooblikovanje prihodnosti našega okolja. Ključne informacije Št ur: 25 Način izvedbe: 1 x mesečno Lokacija: soba upokojencev v Domu krajanov v Dragomerju Srečanja: tretja sreda v mesecu od 19,15 do 20,45, začetek oktober 2020, konec januar 2021 Vaš prispevek: letna članarina DVIG 20 €, zaposleni 25€ Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga) ŠK Podnebne spremembe - mit ali resnica, mentorica prof. dr. Dragica Noe (glej vabilo v program ŠK) Ključne informacije Št ur: 30 Način izvedbe: po dogovoru Lokacija: Toscana v Dragomerju Srečanja: po dogovoru, začetek 9. september, konec november 2020 Vaš prispevek: letna članarina DVIG 20 €, zaposleni 25€ Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 031 643 228 (Nika) ŠK Živim v Sloveniji, vodja Nika Gams (glej vabilo v program ŠK) Ključne informacije Št ur: 25 Način izvedbe: po dogovoru Lokacija: Toscana v Dragomerju Srečanja: po dogovoru, začetek september, konec november 2020 Vaš prispevek: letna članarina DVIG 20 €, zaposleni 25€ Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga) Učenje uporabe pametnega telefona v dvojicah/trojicah, mentor Primož Noe Učenje je namenjeno vsem, ki imate pametni telefon, pa pri uporabi naletite na probleme, ki jih ne morete sami rešiti, ali pa bi radi nadgradili svoje znanje, da bi ga lahko uporabljali še za druge namene, ne samo za telefoniranje in slikanje. Spoznali boste, da ga lahko uporabljate tudi namesto računalnika. Z mentorjem se boste dogovorili, kaj se želite dodatno naučiti in temu bo namenjena učna ura. Ključne informacije Št ur: po dogovoru Način izvedbe: 1 x tedensko Lokacija: soba upokojencev v Domu krajanov v Dragomerju, Srečanja: vsak četrtek od 17h do 18h, začetek 1. oktober 2020, konec maj 2021 Vaš prispevek: letna članarina DVIG ali DU Dragomer Lukovica Prijava: e-pošta dvig@iold.si ali DU Dragomer Lukovica ali po telefonu 041 775 771 (Olga) rf-fi DVIG Druženje z našimi poeti Letos marca nam je v društvu DVIG kljub korona virusu in omejitvi gibanja in druženja uspelo izdati, ne pa tudi predstaviti zbirke pesmi Šepet barja. V njej s pesmim sodeluje kar dvanajst avtorjev iz naše občine. Sedaj želimo ustvarjalce in zbirko pesmi predstaviti tudi vam, spoštovani sokrajani. Srečanje bo na Logu, 7. septembra ob 18h v novih prostorih občine Prosimo, nam svojo prisotnost potrdite na dvig@iold.si ali po telefonu 031349 888 (Irena). Ob prijavi sporočite, ali želite dobiti tudi knjižico Šepet barja (zaželena donacija). (gParJa NflJ Občina Log - Dragomer [44] 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Japonski dresnik v v se razrašča Log - Dragomer, avgust 2020 - Invazivna tujerodna rastlina japonski dresnik, ki so jo na območju občine Log - Dragomer opazili že pred leti, se vedno bolj razrašča in izpodriva avtohtono rastlinstvo. Odstranjevanje te rastline je izredno težavno in dolgotrajno, najbolj pa je prisotna ob cestah, nasipih in vodotokih. Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Je trajnica z grmičasto rastjo, na videz podobna leski, le da ima rdečkasta stebla. Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, na površini pa ostanejo posušena stebla brez listov. Podzemne korenike se zelo razrastejo in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, tudi do tri metre v globino, poleg tega pa še prezimijo. Če rastlino kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo. Listi so na dnu široko ovalni in veliki od 5 do 15 centimetrov. Pri nas ta rastlina cveti konec julija, ima drobne belkasto--zelenkaste cvetove, združene v pokončna socvetja. Ta invazivna vrsta je izjemno trdoživa, zraste lahko tudi 20 centimetrov dnevno, tri do štiri metre visoko v desetih tednih, za nastanek nove rastline pa je potreben le en centimeter velik košček stebla ali korenike. Če dresnika ne zatremo takoj, pod zemljo naredi na desetine kubičnih metrov prepletenih korenik, ki jih je praktično nemogoče uničiti s herbicidi, požiganjem, izkopavanjem, košnjo ali prekrivanjem. Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi pet centimetrov debele plasti asfalta in betona, zato ima lahko negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi in jezovi. Japonski dresnik je danes pogost po vsej Sloveniji, najdemo pa ga predvsem ob rekah in potokih. Pogosto se vrsta na nova območja naseli zaradi prenosa zemlje in peska z območij, ki so z njo že okužena. Največkrat ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih, vendar se zaradi svoje izredne konkurenčnosti vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline. Zaradi invazivnosti lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kosijo redno. Odstranjevanje je težaven in dolgotrajen proces Fizično odstranjevanje rastline je zelo dolgotrajen proces in zahteva veliko vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je treba z odpadnim materialom previdno ravnati (ga npr. posušiti in se-žgati), saj se lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno pri manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja. Veliko bolj uspešno je kemično odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa ima lahko ob nenadzorovani rabi zelo negativen vpliv na okolje. Priporočljivo in učinkovito je nanašanje herbicidov (npr. gli-fosat ali triklopir) na približno 5 centimetrov visoka pokoše-na stebla ali injiciranje v stebla. Proces je včasih treba ponoviti, vendar je z vztrajnostjo mogoče vrsto na omejenem območju iztrebiti. Odstranjevanje te rastline zakonsko ni predpisano. Besedilo in foto: V. L. Letos brez piknika za lastnike zemljišč Lovska družina Brezovica pri svoji lovski koči v Vokah vsako leto na prvo nedeljo v septembru organizira piknik in druženje z lastniki kmetijskih zemljišč na območju svojega lovišča, ki pokriva dele občin: Brezovica, Ljubljana, Dobrova - Polhov Gradec, Vrhnika in celotno območje občine Log - Dragomer. Druženje izkoristimo malo za zabavo in predvsem za medsebojno informiranje o morebitnih težavah in pro- blemih, ki jih ima tako Lovska družina kot upravljavka lovišča kot tudi lastniki zemljišč predvsem zaradi povzročene škode po divjadi. Razlog za odpoved piknika je vsekakor koronavirus COVID-19 in spoštovanje predpisov za njegovo zajezitev. Upajmo na ponovno snidenje v letu 2021. MS/LD Brezovica Letošnji novomašnik Janko nas vse vabi, da med seboj množimo dobro voljo Naša župnija je dobila zadnjega kaplana leta 2002. To je bil g. Frančišek Aco Jerant, ki je od sedaj naprej župnik v Župniji Tomišelj pod Krimom. Potem so bili duhovniki g. Janez Mihelčič, g. Jože Gregorič in g. Jožef Poje v župnišču sami. Prvega avgusta 2020 je v Župnijo Brezovica po mnogih letih spet prišel nov kaplan. To je letošnji novomašnik g. Janko Potisek. Čeprav je podrobneje predstavljen v novomašni številki Družine, je z veseljem privolil tudi na pogovor za lokalne medije. Od kod prihajate in kako ste preživeli otroštvo? Prihajam iz Dola pri Ljubljani, pred tem pa smo z družino živeli še v Zalogu pri Ljubljani. Otroštvo je bilo po mojem mnenju zelo lepo, še nekoliko manj "digitalno" kot sedaj: večji del prostega časa sem s prijatelji preživel zunaj. Kljub temu pa so bile moje zveste spremljevalke ves čas tudi knjige - zelo rad berem, čeprav v zadnjem času bolj študijsko literaturo. Kdaj seje rodila želja, da postanete duhovnik? Misel na duhovništvo me je spremljala nekako od zadnjih razredov osnovne šole; sprva res samo kot ena od misli, v gimnaziji pa je potem dozorela do odločitve. Kako so na vašo odločitev reagirali sorodniki in znanci? Hvala Bogu sem imel srečo, da so bili večinoma zelo razumevajoči in normalni - pustili so mi, da kot odrasel človek sam sprejemam svoje odločitve; ko so videli, da mislim resno, so jih tudi spoštovali. Kako poteka študij in kam vas je študij za duhovnika že pripeljal? Študij bogoslovcev, torej fantov, ki želijo postati duhovniki, traja pet let in se zdaj, po bolonjski reformi, zaključi z magistrsko nalogo. Študiramo filozofijo, nekaj malega klasičnih jezikov (latinščino in grščino), zgodovino Cerkve, Sveto pismo, dela cerkvenih očetov, verske resnice, nauk o zakramentih ... Študij moramo zaključiti preden postanemo diakoni, tako da sem magistrsko nalogo oddal in uspešno zagovarjal že lani; sedaj pa študij nadaljujem že na doktorskem programu. Poleg študija na Teološki fakulteti pa je za bodoče duhovnike bistvena predvsem vzgoja v Bogoslovnem semenišču, kjer ne samo študiramo, ampak se tudi vzgajamo - predvsem kot ljudje, da bi mogli nekoč biti dobri duhovniki. V okviru te vzgoje in izobraževanja v semenišču imamo v 4. in 6. letniku t. i. "pastoralno prakso", ko vse vikende v šolskem letu preživimo na eni od župnij in že opravljamo tiste dejavnosti, ki jih lahko - učimo verouk, delimo obhajilo, vodimo katero od skupin; predvsem pa od bliže konkretno spoznavamo duhovnikovo delo in življenje na župniji. Katera področja dela so vam še posebej pri srcu? Najprej tisto, kar je zares duhovniško: obhajanje zakramentov, predvsem svete maše in spovedi. Iz tega vse izhaja in je usmerjeno k temu, z enim samim ciljem - da bi si bili ljudje blizu z Bogom. Kje še najdete dodatno moč za vaše uspešno delo? Najprej seveda v zakramentih in molitvi; seveda pa kot vsak normalen človek tudi v prijateljstvih, ki sem jih spletel skozi leta. Prijateljstvo in medsebojno razumevanje sta mi veliki dobrini. Živimo v posebnem času mnogih sprememb. Tudi pogledov na vero. Kaj nam priporočate? Geslo skoraj tisočletnega kartuzijanskega reda se v latinščini glasi: "Stat crux, dum volvitur orbis," kar po slovensko pomeni: "Križ stoji, medtem ko se svet vrti." Torej križ, simbol naše vere, Kristusa, znamenje trpljenja in zmage nad trpljenjem in smrtjo, ostaja trden in nespremenljiv, pa naj se svet vrti in spreminja, kolikor hoče. Ali pa podobna misel sv. Terezije Avilske, cerkvene učiteljice: "Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne plaši - vse mineva, Bog ostaja. Potrpljenje vse doseže. Kdor ima Boga, mu nič ne manjka. Bog edini zadostuje." Zavedamo se, da čas hitro beži in da bo hitro minilo leto ali dve. Zato vas na koncu tudi prosim za vaš nasvet - povabilo, kako naj bi našo skupno pot kar najbolje prehodili? "Dobra volja je najbolja!" Če bomo drug k drugemu pristopali z dobro voljo, pripravljeni drug v drugem videti dobro in si odpuščati, kadar je to potrebno, mislim, da nam Bog ne bo odrekel blagoslova na tej poti. Pogovarjal se je Drago Stanovnik N OS Skupne strani 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si mm KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA NOVICE PROGRAM 27. 9. 2019 - 31. 12. 2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 12. 9. 2020 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 J. V. Valvasor, Die Ehre dess Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske], 1689 ČOLNARJENJE NA LJUBLJANICI V SREDNJEM IN NOVEM VEKU Ljubljanica je bila pomembna vodna pot od prazgodovine dalje, odigrala je tudi pomembno vlogo pri rimskem vojaškem osvajanju ozemelj proti vzhodu in izgradnji rimske Emone. Srednjeveški pisni viri že v 11. stoletju prvič omenjajo ljubljanske čolnarje, podrobnejši opis in najstarejšo podobo Vrhnike pa poznamo iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Ljubljanica je bila vedno polna ladij in čolnov, ki so prevažali les, žito, sladkor, volno, čaj, dišave, začimbe, sol in drugo. V pristanišču na Vrhniki so tovor preložili na težke vozove in ga po cesti odpeljali proti Trstu, Reki in Idriji. Hitro pokvarljive stvari so odpeljali takoj, za vse ostalo pa sta bili ob Ljubljanici dve skladišči. Eno od skladišč so zgradili za potrebe idrijskega rudnika živega srebra. V 17. stoletju so speljali pot čez Dole na Vrhniko in nastavili nadzornika za odvoz živega srebra ter dovoz žita in drugih potrebščin. Žito je bilo namenjeno rudniškim delavcem. Med rudarje so vsake štiri tedne razdelili 575 mernikov pšenice, 247 mernikov rži, 479 mernikov ajde in 213 mernikov prosa. Na mestu pretovarjanja tovora je bila že zelo zgodaj ustanovljena mitnica. Mitničarji so v imenu fevdalca terjali davščino od beneških, kranjskih in tržaških trgovcev. Habsburžanom je vedno trda predla za denar. Da so ga dobili, so zastavljali svoje vladarske pravice in svoja posestva. Tako je cesar Maksimilijan večkrat zastavil mitnico na Vrhniki, dokler je ni leta 1593 vicedomski urad oddal v najem Janezu Flaohu, trškemu sodniku in prvemu poštnemu odpravniku na Vrhniki. Od tedaj dalje je preha- jala od sorodnika na sorodnika in je bila 200 let v rokah iste družine. Po Ljubljanici je vozilo več velikih ladij, ki so bile cesarska lastnina, upravljali pa so jih veliki čolnarji. Vsaka ladja je imela enega čolnarskega mojstra in po pet čolnarskih hlapcev. Poleg velikih čolnarjev so po Ljubljanici brodarili tudi mali čolnarji, ki so prevažali lažje tovore in potnike. Živahen promet po reki je omogočil razvoj cele vrste obrtnih dejavnosti, ki so prispevale h gospodarskemu razcvetu Vrhnike. Za izdelavo in popravilo čolnov so potrebovali tesarje, za tovorništvo in prevozništvo po kopnem pa kovače, sedlarje in kolarje. Ob vodi so zrasli številni mlini, ki so mleli ogrsko žito. To je bilo že od nekdaj najpomembnejše blago, ki je potovalo skozi Vrhniko. Do Vrhnike je prispelo po vodni poti, zmleto v moko pa je pot nadaljevalo prek klancev v Trst in Idrijo. Najpomembnejšo vlogo v takratnem življenju Vrhnike so imeli trgovci, imenovani kar trška gospoda, ki so posredovali tudi vsa ostala dela. Takoj za njimi so bili krčmarji, saj je gost promet skozi Vrhniko dajal bogat zaslužek. Število gostiln je močno naraslo, imeli so jih tudi župnik, sodnik in župan. Čolnarjenje na Ljubljanici je začelo izgubljati pomen že po letu 1720, ob gradnji nove cesarske ceste z Dunaja v Trst. Za razvoj Vrhnike je bila še usodnejša gradnja južne železnice, ki je povezala Dunaj in Trst, Vrhničane pa je pustila ob strani. Čolnarjenje in z njim povezano pretovarjanje in obrti ter furmanstvo so zamrli. »Leta 1564. se je prigodila velikim čolnarjem prav neprijetna stvar. Ker se namreč niso držali predpisov, izdanih za vožnjo po Ljubljanici, preklical je cesar Ferdinand dne 24. aprila l. 1564. vse njih pravice ter prodal ljubljanskemu magistratu vseh devet ladij. Magistrat jih je kupil v popolno last z vsemi tistimi pravicami, kakršne je imel do njih cesar sam. Štel pa je zanje mnogo mnogo denarja, celih devet tisoč goldinarjev, za katere bi bil takrat kupil lahko nekaj graščin. Bile so torej ladije nenavadno velike. O priliki je magistrat tožil, da ga je stalo mnogo truda, predno je to svoto spravil skupaj. [Ž njo je kupil ladije pa vozno pravico po Ljubljanici, nikakor pa se ni z imenovano svoto odkupil tudi od mitnine; to so morale ladije plačevati tudi sedaj ravno tako, kakor so jo plačevale poprej.] Da so bile te ladije res nenavadno velike, sledi tudi iz besedi paznika, ki ga je imel magistrat na Vrhniki v svoji službi. Magistratu se je pripetila namreč kmalu potem, ko je kupil ladije, leta 1567., majhna sitnost. Cesarski vozni red po Ljubljanici je ukazoval, da mora biti na Vrhniki pripravljenih vedno dovelj ladij, zato da morejo ob vsaki priliki vzprejeti blago, ki prihaja tjekaj. Magistrat je skrbel za to, da sta na Vrhniki vedno čakali po jedna ali dve veliki ladiji; bili sta toliki, da sta zadostovali vsak čas. Nekega dne pa so prinesli Čiči toliko soli, da so obložili ž njo štiri velike ladije, Čiči pa so še vedno prihajali. Ker ni bilo drugih ladij, dogovoril se je Perčun, trgovec iz Planine, z nekim malim čolnarjem, Lovretom Gabrinom, naj mu odpelje sol v Ljubljano. Obljubil mu je prav dobro plačilo! Gabrin se je polakomnil ter naložil v mali svoj čolnič 15 tovorov, čez 40 centov soli, več kakor jo je mogel njegov čoln nositi. In res se mu je začel skoraj topiti; zato je moral jeden tovor izložiti; ljudje na bregu so mu dejali, da je za njegov čoln tudi 14 tovorov še preveč. Obetali so mu, da je ne bo srečno pri vozil do Ljubljane. A Lovre Gabrin jih ni poslušal ter z ladi-jo odrinil po noči z Vrhnike [mali čolnarji so brodarili samo po noči, toda zakaj, ne vem povedati]. Noč pa je bila temna in deževna. Ko je Gabrin priveslal do Pod-peči, do prve postaje od Vrhnike, ustavil je čolnič ter ga privezal h kraju; privezal pa ga je tako nerodno, da je molel, ker je bil nekoliko daljši kakor navadni čolni, s svojim zadnjim koncem celo do srede Ljubljanice. Tega bi sicer Gabrin ne smel storiti, ampak bi ga bil moral poriniti prav h kraju in z bregom vštric. A pod-peški paznik je takrat že spal, in Gabrin si je mislil: kaj bi se po nepotrebnem mučil. Kar se pripelje po Ljubljanici gori velika ladija, polna trgovskega blaga. Ker je bila tema, zadela je v Gabrinov čoln s tako silo, da se je jel topiti, in ker je Gabrin, videč nesrečo, zbežal; se je tudi res potopil. Perčun je tožil mestne očete, lastnike ladij, za odškodnino, češ, da so oni krivi nesreče, ker niso imeli na Vrhniki nobene velike ladije, pripravljene za vzprejem soli. Magistrat je ugovarjal in trdil, da je storil več kakor svojo dolžnost; saj so se odpeljale tisti dan vendar štiri velike ladije, polne soli, z Vrhnike. Da pa se bo prineslo na jed enkrat toliko blaga, ni pričakoval nihče in je bilo tudi res nekaj nenavadnega. Že več kot deset let se ni prigodilo, da bi se bilo na Vrhniko pritovorilo kak dan toliko blaga, da bi ga ne bilo spraviti na dve ladiji, razven če je bil semenj v Ljubljani. Na dan nesreče pa so se odpeljale celo štiri ladije z Vrhnike. Magistrata torej ne zadeva nikaka krivda. Temu je pritrdil tudi magistratov paznik na Vrhniki; ta je služil poprej precejšnjo vrsto [deset] let pri dacarskem uradu na Vrhniki, pa ni še doživel, da bi bilo kak dan štirih ladij treba. Če pomislimo, da takrat še ni bilo tržaške ceste, da se je iz Trsta in Reke na Vrhniko pritovorjeno blago vozilo jedino le po Ljubljanici v Ljubljano, če pomislimo dalje, da ga vkljub temu jeden in tisti dan celih deset let ni prišlo toliko, da bi dve ladiji ne zadostovali, potem si moramo te ladije misliti pač vsekako nenavadno velike.« Ivan Vrhovec, Čolnarji na Ljubljanici, 1895 SLUŽBA HWf6i,KE SLMkui Ift R«¥t]J Hi EVROPSKO KOHE3JSMO POLITIKO @ € N J grants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Memorial Toneta Jesenka Šesti pohod po poti spominov na leto 1991 na Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo Vrhnika -Borovnica smo šesti spominski pohod organizirali v soboto, 4. julija in se v krogu sprehodili po Ljubljanskem barju. Čeprav je ravno zapretil že drugi krog epidemije covida-19, se je nekaj več kot 50 pohodni-kov zjutraj zbralo pri gasilskem domu Sinja Gorica. Prišli so Tonetovi svojci, sosedje in prijatelji, prišli so veterani naši člani, člani policijskega veteranskega društva SEVER ter še posebej dobrodošli veterani iz Logatca, Grosuplja, Kočevja, Ribnice, Domžal, Litije, Idrije -Cerkna, Ljubljane in Loga - Dragomer-ja. Poskrbeli smo za osnovne ukrepe proti širjenju virusa. Med vpisom v pohodno knjigo smo udeležence tudi skromno pogostili z običajnimi okrepčili in zagotovili vodo za na pot. Marjan Rihar, predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica, je zbrane prvi pozdravil in se jim zahvalil za zvesto udeležbo ne glede na okoliščine in dejal, da je to velika spodbuda Tone Jesenko na letnem zboru društva leta 2010 v PGD Sinja Gorica za organizatorja spominskega pohoda. Zahvalil se je PGD Sinja Gorica in še posebej Tinetu Gutniku za prostor začetka in zaključka pohoda. Janez, brat pokojnega Toneta Jesenka, se je organizatorju in sodelujočim zahvalil, da organizirajo to spominsko prireditev. Jožef Molk, komandant TO na Vrhniki v času osamosva- janja Slovenije, je spomnil na srčnost, pogum, neposrednost in domoljubje Toneta Jesenka in povedal, da kraj začetka pohoda ni izbran naključno. PGD Sinja Gorica je namreč gostil redni letni zbor OZVVS Vrhnika - Borovnica leta 2010, zbor pa je vodil takratni predsednik društva Tone Jesenko. Predvsem pa je v neposredni soseščini gasilskega doma potekal 2. julija 1991 oborožen spopad ob barikadi, ki nosi spominski bojni znak Vrhnika 2. 7.1991. Spomnil je tudi, da je v bližini dom Andreja Peklaja, kjer je štab TO Vrhnika v novembru 1990 v strogi tajnosti shranil vozilo, v njem pa novo radijsko napravo RACAL z načrtom zvez in kompletni dvojnik mobilizacijskega načrta enot TO Vrhnika za primer, če bi štab TO na Vrhniki blokirale specialne sile JLA. K sreči se to ni zgodilo in lokacija tudi ni bila kompromitirana. Delegacija pohodnikov je odnesla žalno spominsko ike-bano na grob Toneta Jesenka. Vsebinski vodja pohoda je povedal navodila za na pot in napravili smo skupinsko foto- grafijo pred gasilskim domom. Z veteranskimi zastavami na čelu je šla pohodna kolona skozi Sinjo Gorico in v Blatni Brezovici po Bobrovi poti čez grič s prečudovitim razgledom po Ljubljanskem barju. Ob tem smo se pri kozolcih na vrhu griča spomnili, da sta 2. 7. 1991 od tam teritorialca Bojan Lavrinc in Gorazd Grbac s Strelo 2M streljala na letali JLA, ko sta raketirali Vrhniko. Nadaljevali smo pot v Bevke, kjer sta nas najprej pozdravila zelo življenjska napisa na OŠ Bevke, nato pa smo se ustavili v senci doma PGD Bevke, kjer je Molk predstavil vojno situacijo julija 1991 in položaj sil na Vrhniki. Bevke so bile rezervna lokacija za občinsko oblast, ki pa se po odločitvi župana Kvaternika ni selila med vojno. Prav gasilski dom in sosednje hiše, še posebno Miklavčičeva, so nudile zatočišče zaledni bazi TO, poveljstvu zaščitne čete TO in vodu zvez občinskega oddelka za obrambo. V župnišču pa je dr. Tone Kenig, referent za saniteto pri TO Vrhnika, s pomočjo dveh študentov medicine vzpostavil sanitetno postajo in tudi obiskal obolele krajane po potrebi. Tudi oborožena NZ KS Bevke je bila aktivna od prvega dne vojne. Zaradi sonca smo pohiteli v zavetje gozda pri Malem placu na okrepčilo, ki ga je pripravila logistična ekipa organizatorja. Pri Jordanovem kotu smo prečkali avtocesto in zavili na traso nekdanje železnice. Pri Lesnem Brdu se nam je na veliko presenečenje pridružil Vinko Kucler na invalidskem vozičku v spremstvu žene Karmen. Vinko je bil od malega prijatelj s Tonetom Jesenkom, predvsem pa kot zaposlen na štabu TO Vrhnika, kot član MSNZ in kot akter v logistiki 53. ObmŠTO Logatec, močan člen oboroženega odpora agresiji JLA na Vrhniki. Nato smo pri lepo obnovljeni domačiji Jesenkovih ponovno doživeli prisrčen sprejem vseh družinskih članov in okrep-čilo v zavetju sence njihovega kozolca. Med zadovoljnimi po-hodniki se je sprožila beseda tako, da je bilo treba kar priganjati na pot. Žal je bilo premalo časa, da bi se skozi Drenov Grič spomnili velikega prispevka te KS med osamosvojitvijo in bo ostalo za drugič. Kar pohiteli smo po nekdanji železniški trasi in se za kratek čas ustavili pri spominskem obeležju Sinja Gorica 27. 6. 1991 in simbolno postavili novo obeležje, saj je bilo staro že kar dvakrat poškodovano. Kmalu smo prispeli nazaj na izhodišče pohoda, kjer je logistična skupina pripravila veteransko malico. Med potjo so udeleženci načeli mnoge pogovore, ki so jih nadaljevali ob mizi. Zaradi vročine so za preobleči prav prišle tudi spominske majice pohoda. Ostali so spomini, fotografije in obljube, da se prihodnje leto veterani spet srečamo na pohodu po poti spominov, ki bo v Občini Borovnica. Za pomoč pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo DL-NON Vrhnika in PGD Sinja Gorica. Posebna zahvala velja svojcem Toneta Jesenka za prisrčen sprejem. Hvala vsem posameznim našim članom, ki so se pri organizaciji izpostavili in izkazali v različnih vlogah. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica N OS Skupne strani 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Doselili barjanskega okarčka, najbolj ogroženega metulja v Evropi V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek - uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vrsta zadnjih deset let ni bila več opažena. Do leta 1990 je vrsta raztreseno po-seljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 %, velikost populacije pa za 75 %. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400-500 osebkov. Z namenom preprečitve izumrtja vrste v osrednji Sloveniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta začeli z gojenjem za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem (prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste. Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Čelik je v juniju lanskega poletja začela s procesom reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela šest samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izle- gla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske razmere. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje; 20 so jih vrnili v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naselili na območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj. Drugi del doselitev bo v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico. GT Vloge za otroški dodatek, vrtec, štipendije V nadaljevanju vam iz Centra za socialno delo Ljubljana posredujemo informacije, s katerimi boste lažje urejali svojo pravico do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije. Če imate te pravice že priznane, ni treba vlagati nove vloge Vloge za podaljševanje pravic otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije ni več treba vlagati. O nadaljnji upravičenosti bo odločeno po uradni dolžnosti. Kdaj je treba vložiti novo vlogo? Če prvič zaprošate za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca, je treba vložiti vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Prav tako vložite vlogo, če je bila pravica na podlagi zadnje vloge zavrnjena. V primeru pravice do štipendije je pri prehodu iz I. stopnje na II. (študijski program) ali za prehod v poklicno tehniško izobraževa- nje (3+2) prav tako treba vložiti novo vlogo. Priporočamo, da osebe vloge vložijo v prvi polovici meseca zaradi lažje organizacije dela. Kako sporočati spremembe? Upravičenec do otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije mora centru za socialno delo sporočiti zakonsko določene spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja pravice. Spremembo sporočite pisno ali na obrazcu za sporočanje sprememb podatkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki je dostopen na spletni strani https://www.csd-slovenije.si/ obrazci/. Državna štipendija - dodatek za uspeh in dodatek za bivanje Za dijake bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o uspehu in tako odločil o izpolnjevanju cenzusa za dodelitev dodatka za uspeh. Za študente podatek o uspehu ne bo na voljo, zato morajo priloži- ti dokazilo o uspehu. Za dodatek za bivanje bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o začasnem bivališču, zato je pomembno, da imajo dijaki in študenti urejeno prijavo začasnega prebivališče, če med šolanjem ne bivajo doma. Center za socialno delo bo ugodilni odločbi priložil poziv štipendistom k predložitvi morebitnih dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev dodatka za uspeh in dodatka za bivanje ter na podlagi tega izdal DOPOLNILNO odločbo. Rok za reševanje vlog Predvidevamo, da bodo pravice, ki potečejo v avgustu, podaljšane v zakonitem roku 60 dni - to je do konca oktobra. Pravice, ki vam bodo potekle v septembru, pa bodo podaljšane do konca novembra. Centri za socialno delo moramo v tem obdobju rešiti povečano število vlog, zato vas v primeru, da bi nastajale zamude pri odločanju, prosimo za razumevanje. Vodstvo Centra za socialno delo Ljubljana September v TMS f^Z TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki ^^^^ Bistra 6,1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: torek-petek: 8.00-17.00; sobote, nedelje in prazniki 9.00-19.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem muzeja. Občasne razstave: Robot.si S predstavitvijo edinstvene zbirke v Sloveniji izdelanih industrijskih robotov bomo obeležili 40 let začetka delovanja prvega industrijskega robota v Sloveniji in 100 let prve uporabe besede robot. Na občasni razstavi Robot.si bomo iskali odgovore, kaj robot je in pojasnili izvor besede z legendarnim Čapkovim dramskim besedilom ter zlasti predstavili začetke slovenske industrijske robotike. Na ogled bo edinstvena zbirka s področja industrijske robotike, ki jo hranimo v Tehniškem muzeju Slovenije. Poseben del razstave bo z bogatim programom namenjen najmlajšim obiskovalcem. Na ogled od 18. 9. 2020 do 30. 5. 2021. Človek na Luni V letu 2019 je minilo 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini človeštva, ko je prvi človek pristal in stopil na Luno. Na občasni razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki, izpostavljamo, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kako je vplival na razvoj znanosti in tehnike. Dotaknemo se tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Razstava je podaljšana do 31. 12. 2020. Zakladi iz depojev Tehniškega muzeja Slovenije: Zbirka predmetov pisarniške tehnike: pisalni stroji Na ogled je izbor pisalnih strojev, ki jih hranimo v muzejskem depoju. Med razstavljenimi predmeti je tudi pisalni stroji znamke TOPS slovenske izdelave. Razstava je podaljšana do 31. 12. 2020. Spored prireditev: Nedelja, 6. 9., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Četrtek, 10. 9., in petek, 11. 9., med 9.00 in 12.00, ter nedelja, 13. 9. 2020, med 14.00 in 18.00: prikaz mlačve žita z lokomobilo Petek, 18. 9., ob 18.00: odprtje razstave Robot.si Nedelja, 20. 9., ob 11.00: Pripovedovanje v parku za otroke z Dašo Ozimek V primeru slabega vremena bo dogodek odpovedan. Dogodek je primeren za otroke od 4. leta naprej. Od torka, 22. 9., do petka, 25. 9., od 9.00 do 13.00, in v nedeljo, 27. 9. 2020, od 10.00 do 18.00: DNEVI STROJNIŠTVA, predstavitev projektov sodelavcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Prireditve si lahko ogledaet z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Nedelja, 6. 9., ob 15.00: voden ogled Muzeja pošte in telekomunikacij Nedelja, 13. 9., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 20. 9., ob 10:00: Družinsko doživetje v Polhovem Gradcu Družinski dan bomo začeli z raziskovanjem Polhovega doživljajskega parka z interpretativnim vodnikom in iskanjem štampiljk s pomočjo Polhove knjižice. Na poti po obronkih Polhograjske gore boste opazovali rastline in nabrane prinesli v muzej, kjer bomo izdelali herbariji ter se podpisali s peresom. Spoznali bomo pomen nekdanjega lastnika graščine, grofa Riharda Ursinia Blagaja, za slovensko botaniko. Pridružite se nam z nakupom skupne vstopnice za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij (6,00 EUR/osebo). Trajanje programa: tri ure. Prireditev je primerna za otroke od 4. do 12. leta. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. N OS Skupne strani 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urška svetuje Kako se kaže nasilje v partnerskem odnosu? Psihično nasilje v partnerskem odnosu je v zdajšnjem času ena od najpogostejših oblik nasilja, pa vendarle je problematika pogosto spregledana, opravičena ali zanikana. Želja po ohranitvi odnosa, zatiskanje oči in zatajevanje svojih potreb so velikokrat močnejši od tega, da bi se psihičnemu nasilju odločno uprli in odnos končali. V partnerskem odnosu so lahko različne oblike nasilja. Poznamo predvsem verbalno, čustveno, spolno in fizično nasilje, lahko pa govorimo tudi o tako imenovanih pasivnih oblikah agresije, kamor spada na primer manipulacija, sprenevedanje, izogibanje resnici ter druge oblike, ki so odvisne od vsakega partnerskega odnosa posebej. Za vsako nasilje, ne glede na obliko, je značilno, da rani in povzroča bolečino. Vsakemu nasilju je skupen krog nasilja, ki vključuje najmanj dva akterja, in sicer rablja ter žrtev. Povezuje ju predvsem sram, jeza, žalost, krivda, strah, včasih gnus ter prava groza. Na splošno gre za tri stopnje kroga nasilja, ki so sestavljene iz stopnjevanja napetosti, izbruha nasilja in ponovnega zbližanja. Zmerljivke, zbadljivke ali ... le šala? Gotovo ste že slišali znani stavek, da včasih besede bolijo še bolj kot udarci. In prav to velja za psihično nasilje, ki ga je v odnosu včasih težko prepoznati. A če se najprej osredotočimo na tisto najbolj očitno, so za tovrstno obliko nasilja zelo pogoste zmerljivke in zbadljivke, s katerimi skuša nasilni partner drugega ponižati in razvrednotiti. Po navadi se nanašajo na partnerjeva dejanja in videz. »Ti pa res nimaš pojma o kuhanju.« »Popolnoma nesposobna si.« »Lahko bi že kaj shujšala, izgledaš kot slon.« Na daljši rok žrtev tako začne dvomiti v občutek lastne vrednosti. A treba je poudariti, da žaljivke in podobni komentarji niso vedno izrečeni v afektu, pač pa so lahko precej dvoumni, »zaviti v celofan« in žrtev potrebuje kar nekaj časa, preden dojame njihov pomen. V takšnih primerih je nasilni partner v resnici posmehljiv, ciničen, sovražen, a izrečene besede žrtev dojame kot nevtralne in neškodljive. Kaj pa tišina? Med psihično nasilje lahko umestimo tudi kaznovanje partnerja s tišino, kar pomeni molk in popolno ignoriranje -lahko več dni ali celo tednov. Namen je vzbuditi slabo vest, kesanje, morda izsiliti opravičilo ... Namen pa je prizadeti partnerja. Zelo podobno »tihim mašam«, kot jim radi rečemo pogovorno, je tudi kaznovanje partnerja z izogibanjem telesnih dotikov in spolnim odnosom. Brazgotine, ki jih pusti čustveno nasilni partner, so zelo resnične in globoke. Dolgotrajno vztrajanje v takšnem odnosu lahko privede do težjih čustvenih stisk, kot so tesnoba, depresija, panični napadi, tudi samomorilno vedenje. Tri stopnje kroga nasilja: stopnjevanje napetosti, izbruh nasilja in ponovno zbližanje Pri stopnjevanju napetosti gre za cinične, sarkastične in verbalne kritike, za poniževanje in sramotenje s strani rablja, nato sledi molk v obliki napetosti, pri čemer žrtev živi v strahu in grozi, ki pa ju lahko tudi disociira, kar pomeni, da tega niti ne čuti. Stanje, v katerem se znajdeta partnerja, bi lahko poimenovali tudi »zatišje pred nevihto«. V takih primerih gre večkrat za depresivne partnerje, ki izgubijo smisel življenja, grozijo s samomori, v najhujših primerih tudi z umori. Nasilni partner kot razlog za svoj izbruh v mnogih situacijah vidi grožnje, zaradi česar lahko postane zavisten in ljubosumen, začne obsesivno razmišljati, napletati skrivljene fantazije in se odloči za maščevanje. Razdiralne psihopatske značilnosti se kažejo predvsem v dvojni osebnosti, saj lahko rabelj navzven deluje zelo korektno. Ob izbruhu nasilja, ki se lahko kaže v obliki glasnega govorjenja, vpitja, sarkastičnih izrazov, v najhujših primerih v obliki udarcev, spolnega nasilja, žrtev rablja opravičuje in toleri-ra njegovo početje, saj verjame, da ga je provocirala, da je kriv alkohol, da je rabelj »hitre jeze« ipd. Po epizodi izbruha nasilja sledi organska umiritev ter veliko rabljevo kesanje, pri čemer obljubi marsikaj, grozi s samomorom, izsiljuje z otroki ter s prebujanjem krivde pri žrtvi doseže, da se ponovno zbližata. Pri tem žrtev začne doživljati rablja kot nekoga, ki se ji smili in potrebuje njeno skrb. Žrtev je ob tem ranljiva, skrbna in upa »na nekaj novega«. Oba se počutita osamljena, morda ju v odnos vežejo tradicionalne vrednote (zvestoba, družina). Strahovita partnerska dinamika in zapleti prekrijejo preprosto dejstvo, da je nasilje »samo« boleča metoda (raz)reševanja osebnih in hkrati partnerskih stisk, težav in zapletov. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je nasilni partner odgovoren za nasilje in da to vedno počne izključno zaradi sebe. Četudi mu »uide« roka, je še vedno on edini odgovoren za svoja dejanja. Zato velja ničelna toleranca do nasilja, predvsem pa priznanje in iskreno opravičilo. Šele od tu naprej se je mogoče pogovarjati in začeti graditi nov odnos ter zaživeti človeka vredno in dostojno življenje. Kadar partnerja sama ne najdeta izhoda iz začaranega kroga in je zasvajajoča dinamika zanju močnejša, si lahko po-iščeta strokovno pomoč, preko katere skupaj začneta reševati stisko, iskati vzroke za opisano vedenje in tako graditi nekaj novega. Za nasilje ni opravičila Vsakršna oblika nasilja je nesprejemljiva. Pomembno je, da nikoli in nikdar ne vztrajate v odnosu, v katerem so manipulacija, igranje s čustvi, obdobja žalosti, občutki ujetosti in neizpolnjenih potreb. Seveda noben odnos ni popoln, v vsakem so vzponi in padci, a prav ti omogočajo skupno rast, če jih znamo skupaj obrniti v svoj prid. A vsi vemo, da življenje prinese tudi težje odnosne preizkušnje, ki zamajejo tla pod nogami. Dejstvo je, da partnerski odnos skozi čas prebudi tudi največjo bolečino, a če jo partner ustvarjena namerno, potem se je treba ustaviti in vprašati, ali je to res to, kar si želim? Je to res oseba, s katero si želim rasti in deliti življenje? Vsak zase najbolj ve, česa si v življenju ne želi, a včasih so koraki na poti v novo življenje in osvoboditev presneto težki. V takšnih primerih se obrnite na svoje najbližje ali poiščite strokovno pomoč, nikar pa za vsako ceno ne vztrajajte v odnosu. Čisto vsak si zasluži biti cenjen, ljubljen in srečen. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@ gmail.com 031544095 N OS Skupne strani 31. avgust 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Ana svetuje »Brez dobre samopodobe gre lahko vse narobe « Kadar se nenehno srečujemo s težavami, ki jih prinaša nizka samopodoba, je ena izmed rešitev lahko tudi skupinska terapija. Samopodoba ima veliko uspešnih zgodb in to je pogosto tudi moj pomemben cilj -pomoč in podpora vsem, ki to resnično potrebujejo. Prav tako se skupaj učimo, kako lahko najučinkoviteje pomagamo samemu sebi ter tako tudi izboljšamo svojo samopodobo in si pridobimo zdravo samozavest. Tako hkrati postanemo odgovornejši in bolj samostojni, učimo se, kako premagovati strahove in se soočamo s težavami, kako izboljšujemo medsebojne odnose, iščemo pravo življenjsko pot in se spoznavamo. Nizka samopodoba je posledica: • negativnih izkušenj v odnosu s starši in vrstniki, zanemarjanje, kritiziranje pomembnih odraslih, • pomanjkanje pohval in spodbude za naše dosežke, • poniževanje s strani vrstnikov, • težave pri učenju ... Mnoge osebe z nizko samo- podobo imajo pogosto občutek lastne manjvrednosti, so zelo kritične do sebe, pogosto dvomijo vase in so osamljene. Pogosto so tudi polne sramu in potlačene jeze in se tako držijo v ozadju. Ne zmorejo postaviti mej in so se tudi nezmožne Ana Podlipnik (mag. psihosocialne pomoči, učiteljica pilatesa, joge in skupinskih vadb) postaviti zase, lahko pa se tudi izogibajo ljudem in socialnim aktivnostim, kar pa vodi v izolacijo. Ugotavljam tudi, da lastna samopodoba vpliva na naše vsakdanje življenje predvsem pa na odnose z drugimi. Svetu se predstavljamo in se obnašamo v skladu s tem, kakšen človek verjamemo in mislimo, da smo. Če imamo sami sebe za odprto osebo, bomo v družbi gotovo glasnejši in veliko govorili. In obratno, če smo prepričani, da smo bolj tihi in mirni, bomo v družbi bolj poslušali in govorjenje rajši prepustili drugim. Negotovi ljudje pogosto delujejo na dva načina: • nekateri zavzamejo vlogo žrtve. Obupujejo in se izogibajo izzivom in trudu, razloge za neuspehe pripisujejo okoliščinam ali drugim ljudem; • drugi pa se izjemno trudijo prikriti občutek manjvre- dnosti, tako da se začnejo pretirano angažirati in truditi za dosežke, a le za tiste, ki jih opazijo drugi. Tako gradijo »masko« uspešnosti, ki jo morajo nenehno obnavljati z novimi in vse bolj izjemnimi uspehi. Sem sodijo tisti, ki se nenehno trudijo, da bi zadovoljili druge, in tisti, ki ne zmorejo nikdar reči ne, saj bi tako izgubili priznanje drugih. Strah pred občutkom manjvrednosti jih lahko na koncu zaradi pretiranega angažiranja, čustvenega ali delovnega, prižene do izgorelosti. Kako lahko torej izboljšamo lastno samopodobo? • Postavimo si realne cilje in stremimo k njihovemu doseganju. Tako pridobimo občutek uspešnosti in samo-zaupanja. • Naučimo se sprejeti in prenesti, da ljudem okrog nas ni všeč vse, kar smo ali kaj naredimo, in tudi to, da so lahko kdaj jezni na nas, mi pa nanje. • Stvarem in ravnanju, ki so za nas nesprejemljive, rečemo ne in pri tem vztrajamo, ne glede na to, kako se takrat počutimo ali čutimo strah. Na tak način bomo odnose, v katerih se bomo počutili recimo manjvredne ali izkoriščane, začeli spreminjati v bolj konstruktivne. Nekaj časa bo treba prenesti tudi nasprotovanje ali jezo, a sčasoma je z vztrajnostno mogoče veliko spremeniti. To pa spet pripeva k občutku samozaupanja. • Pomembno je tudi, da zmoremo zapustiti odnose, za katere smo prepričani, da nam škodijo. • Koristno je sprejeti tudi tiste lastnosti, ki nam pri nas niso najbolj všeč. Ni potrebno, da smo vedno dobri ali boljši. Včasih nismo najbolje razpoloženi in nismo vedno popolni. Zavedajmo se, kaj nas daje in nato zaupajmo življenju. Naše misli stalno nekaj premleva-jo, saj so naši možgani tako oblikovani za reševanje težav in predvsem za povzročanje novih. Pogosto jim ne znamo priti do dna. Zato lahko hitro obupamo; če smo pozorni in dobro prisluhnemo, lahko z osredotočenostjo in predanim delom prenehamo cepetati na mestu. Ste tudi vi preobremenjeni in pod stresom? Ker je bilo o stresu prelito že veliko črnila, vsi vemo, da neobvladan stres izrazito slabo učinkuje na telesno in duševno zdravje. Vemo tudi, da stres občutno skrajšuje življenje in globoko spodkopava njegovo kakovost. Statistike kažejo, da 43 odstotkov ljudi trpi za boleznimi in motnjami, ki so neposredno povezane s stresom, v negotovih časih pa se njihov delež še poveča. Živimo namreč v dobi preobilja in neslu-tenega tehnološkega razvoja, ki naj bi nam prinesel več blaginje in več prostega časa. Toda zdi se, da je ravno obratno in vse več je stresa. • Imate slabo samopodobo in želite izboljšati kakovost življenja? • Imate težave z odnosi? • Si želite pridobiti znanje o kognitivno-vedenjski metodi dela? • Si želite poiskati varen prostor in spregovoriti o svojih težavah? • Si želite naučiti različnih tehnik sproščanja? • Pogosto imate občutek, da ne zmorete vsega, kar bi morali storiti. • Ste nervozni, napeti in razdražljivi. • Si želite povečati občutek nadzora nas seboj in stvarmi, ki se vam dogajajo? • Si želite pristnega stika in prijetnega druženja? Obvladovanje stresa nikakor ni preprosto, saj univerzalno zdravilo, ki bi bilo primerno za vse, preprosto ne obstaja, zato se moramo težave lotiti sistemsko. Situacija, ki je za nekoga stresna, je lahko za nekoga drugega celo razbremenilna. Delavnica za obvladovanje stresa vam omogoči prepoznati vzroke, ki se skrivaj o v ozadju težave, ter vas ob pomoči nekaterih načel in postopkov opol-nomoči, da življenje vzamete v svoje roke. Delavnica vam nudi tudi nasvete, tehnike in ideje, kako obvladati stres. Usmerjena je predvsem praktično, pridobili boste tudi nekaj teoretičnega znanja o kognitivno--vedenjski metodi dela. Na skupinskih terapijah si vzamemo čas in se vsakemu posamezniku posvetimo celostno. Osebe, ki so v stiski, ki nujno potrebujejo pomoč ali zgolj nasvet, so za nas na prvem mestu in nam je mar za vsakega posameznika, ki se znajde v duševnem labirintu. Naučili se bomo torej: • prepoznati stres in njegove vzroke, jih obvladati in usmeriti v doseganje ciljev, • veščin upravljanja s stresom in se naučiti praktičnih anti-stresnih tehnik. Potrebno je zelo malo: stres razumeti in izmed množice metod obvladovanja stresa najti tiste prave zase. Kdaj in kje? Prijavite se lahko preko e--naslova: ana@motivacijain-svetovanje.si ali telefona: 040 126 826. Osem srečanj - ob ponedeljkih. Vsako srečanje traja 90 minut. Začnemo: 5. 10. 2020, na Robovi 1, Vrhnika. Vsak udeleženec prejme tudi Moj dnevnik - koraki do sreče (zasnovan po kognitivno-vedenjski metodi). Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela ana@ motivacijainsvetovanje. si, www. motivacijainsvetovanje.si Tel: 040126 826. Spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja z uporabo lutke Otroci se najlažje in najučinkoviteje učijo preko igre. Igra je sredstvo, ki otroku omogoča povezavo in komunikacijo s širšim svetom. Otroci v igri uporabljajo različne igrače, ki spodbujajo telesni in miselni razvoj. Kot učinkovito igračo ali kot didaktični in učni pripomoček za spodbujanje govora in jezika lahko uporabimo lutko. Uporaba lutke je primerna zlasti takrat, ko je otrok še mlajši in se govor šele razvija, ali kadar opazimo, da otrokov govor kasni. Uporaba lutke pri branju knjig Otroku preko animacije z lutko pripovedujemo pravljice, listamo knjige, se pogovarjamo. Pri branju knjig smo pozorni, da težavnost knjige prilagodimo otrokovim sposobnostim (pozornost, razumevanje, izražanje) in ne starosti. Prav tako ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebini še zmore slediti in razumeti (posamezno poimenovanje sličice ali en stavek, več krajših stavkov ali dolge zgodbe z več informacijami). Zlasti pri mlajšem otroku je pomembno, da poudarite pomembne besede v knjigi in razširite otrokovo izjavo. Na primer, če otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom, lahko razširite njegovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!« Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi. Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način, lahko tudi preko lutke. Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti, izbirate knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše (npr. o dinozavru, vozilih, princeskah . ). Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami. S pomočjo lutke spodbujamo, da otrok povečuje število komunikacijskih izmenjav, večkrat uporabi določen izraz in ga vse bolj pravilno izgovori. Igranje vlog Po tretjem letu lahko otrok že uporabi lutko tudi v samostojni (simbolni) igri, ob tem se čustveno izraža, razvija pripovedovanje in domišljijo. Pretvarja se, da lutko hrani, se igra zdravnike in podobno. Ob tem lutka otroka spodbuja, da deluje spontano, razvija besedišče in izboljša svoje sposobnosti govorjenja. Ko otrok »govori skozi lutko«, se počuti udobno in sproščeno. Podpora taki spontani dejavnosti je še * L £>¡5, y jii1 Tlll" posebno pomembna pri delu z otroki, ki imajo težave na področju govorno-jezikovnega razvoja (npr. zapoznel govor-no-jezikovni razvoj, motnje fluentnosti; jecljanje idr.). Spodbujanje motorike govoril in izreke glasov Kadar ima lutka možnost odpiranja in gibanja ust skupaj z jezikom, je primerna tudi za spodbujanje motorike govoril, prav tako jo lahko uporabimo pri spodbujanju ali učenju ar-tikulacije določenih glasov. Če otrok obiskuje logopeda, lahko starši lutko uporabijo kot odlično motivacijsko sredstvo. Uporaba lutke v vsakodnevnem življenju in igri z otrokom je eden izmed učinkovitih pripomočkov za spodbujanje in razvoj ročnih spretnosti, domišljije, izražanja čustev, omo- goča podoživljanje dogodkov, vsesplošni duševni razvoj in razvoj govorno-jezikovne komunikacije. Več informacij na temo govorno-jezikovnega razvoja: www.gingotalk.com Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec, logopedinji in ustanoviteljici znamke GingoTalk Haščasopis KULTURA 29. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ljudske pesmi in veseloigra Cankarjev dom vabi Nastop Trlic z zagotovljenimi pogoji ob koronavirusu Med bogatim programom Poletje na Vrhniki so se 8. avgusta na odru v Športnem parku predstavile tudi ljudske pevke Trlce in dramska skupina Sadika iz Ligojne. V šotoru, kjer je postavljen oder, so bili zagotovljeni vsi pogoji za preprečevanje razmer covid-19. Tako se je zbralo kar nekaj poslušalcev, ki so z zanimanjem spremljali program obeh skupin Kulturno-umetni-škega društva Ligojna. Prve so se predstavile že znane ljudske pevke Trlice s prelepimi in znanimi ljudskimi napevi. Po polurnem nastopu je na oder prišla dramska sekcija Sadika, ki je uprizorila veseloigro Srečne vdove. Štiri ženske, vsaka s svojo življenjsko zgodbo, postanejo po smrti svojih mož nesramno bogate. Njihovo novo premoženje je zavohal tudi mladi Stojan, ki išče načine, kako bi pretental vdove. A te so še bolj zvite. Postanejo prijateljice, skupaj načr- Vesele vdove z mladimi izbrancem tujejo potovanja, masaže, razne terapije v sanatoriju SREČNA SRCA. S seboj vzamejo tudi mladega Stojana, ki pa jim v svoje dobro prekriža načrte. Režiser veseloigre je Janez Cankar, nastopile pa so Olga Frank, Marinka Kupec, Darinka Svete, Jelka Mele in mladi Stojan Tadej Birtič. Gledalci so se skozi celotno igro nasmejali predvsem lepi domači besedi ter ob koncu nastopajoče nagradili z velikim aplavzom. Simon Seljak Ljubljana za evropsko prestolnico kulture 2025 Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije (tudi Občine Vrhnika) uvrstila v drugi krog kandidature za evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Končni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/ Mesto dela kulturo kan- didira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov. Če bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 205 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Ljubljančanke in Ljubljančane ter prebivalke in prebivalce drugih osrednje- slovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana. si/sl/sodelujemo/#contact-pro-position) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si. Še vedno je čas, da postaneš del programa LJ 2025! GT Razstava o nagrobnih spomenikih in pokopaliških križih na Vrhniškem b qubijana2025 i HIVd L ■ pffBh Vrhnika se bo letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine, ki bo od 26. septembra do 10. oktobra 2020, pridružila med drugimi dogodki tudi z razstavo z naslovom Iz preteklosti v večnost - Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evropskega prostora. Razstava, ki jo pripravljamo Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju z avtorico mag. umetnostne zgodovine Simono Kermavnar in oblikovalko prof. likovne umetnosti Mileno Oblak Erznožnik, bo predstavila bogastvo nagrobnih spomenikov s pokopališč na Vrhniškem, ki so vsi posvečeni pomembnim in širše vplivnim posameznikom in družinam. Na verdskem pokopališču je spomenik industrialca Frana Kotnika, ki ga je naredil hrvaški kipar Ivan Rendic. Pod njim sta bila včasih reliefa Ane in Josipa Lenarčiča Vladimirja Štovička, katerega relief še krasi spomenik rodbine Czižek poleg Lenarčičevega spomenika na vrhniškem pokopališču. Grobnico Galletovih krasi robbiana z upodobitvijo Marije z Detetom, natančna kopija in hkrati redukcija reliefa Andrea della Robbia v cerkvi Santa Croce v Firencah iz 15. stoletja. Nagrobnik družine Zitko - Petrič - Marolt posnema neogotske forme, poslikava je delo Simona Ogrina. Nagrobni spomenik Kunstljevih na vrhniškem pokopališču sta izdelala kipar Boris Kalin in kamnosek Franjo Kuno-var ml. in zagotovo sodi med lepše izdelke njunega sodelovanja. Obok Jelovšek - Polla-kovega mavzoleja je prav tako poslikal domačin Ogrin. Na razstavo je vključen tudi nagrobni spomenik družine de Gleria v Logatcu, za katerega je kip Device Marije izdelal Vrh-ničan Stane Dremelj. Vpetost v evropski prostor izkazujeta tudi litoželezna pokopališka križa s pokopališč na Vrhniki in v Blatni Brezovici, ki oba prihajata iz moravsko-šlezijske livarne Ferrum. Spomenik družine Kotnik Lenarčič na cerkvi sv. Antona v Verdu. Foto: Simona Kermavnar Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo 29. 9. 2020 ob 19. uri v avli Cankarje- vega doma na Vrhniki. Razstava bo na ogled do 18. 10. 2020. pot dobro uhojena pot zapisana v številnih korakih samotnih ko se pogled lovi v zelenje in v daljave doline in čez vrhove šepeta o korakih v dvoje nežnih kakor poljubi posejanih ob vsakem počitku pripoveduje o otroških veselih in korakih utrujenih let nato tvoj ob mojem zašumi korak telo mi kameni vrne se tišina le zvon v daljavi zadoni in misel me edina neskončno zaboli: ko belina prta čez dlani bo med nama ali jaz ali bodeš ti ostala sama Milan Žniderič, Literarnega društva Vrhnika Wasçasopis KULTURA 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mladi umetnik in njegov Diego v ateljeju, 2020 Carpe diem Številni današnji umetniki kritično predstavljajo svoje povezave in koncepte z vsesplošno globalizacijo in razvojem umetniških tendenc, ki so pogosto pod vplivom regionalnega v povezavi z globalnim. Zrelost in kakovost, pa tudi merjenje umetniške vrednosti posameznih avtorjev, estetske smernice in njihova vpetost v vsakdanje težave sodobnega časa so pogosto pokazatelji širine in dosega v okviru lastnega kreativnega ustvarjanja in iskanja rešitev tako ekoloških kot tudi političnih problemov v realnem življenju. Obenem je zgodba slehernega umetnika tesno vpeta v lasten jaz in »duha časa« in ker so v glavnem ustvarjalci kot tenke strune, ki že sami po sebi pojejo ob rahlih sapah, ni čudno, da rušenje vrednot, spremembe klime in politične težave kot viharji zaznamujejo njihovo delo. Ni pomembno, ali so ustvarjalci mladi ali starejši, vsi so preko svojega ustvarjanja odblesk in ogledalo dogajanja okoli nas. Redko se zgodi, da nek likovni umetnik tako zelo preseže po zrelosti, emotivnosti in tudi znanju svoja leta, da s kilometrskimi koraki drvi v globino znanja in spoznava širino stroke - likovne umetnosti, kot je to opaziti pri Maksu Lenartu Černelču. Fant letos končuje osnovno šolo, a pošten in večplasten odnos do samega sebe, do sveta, ki ga obdaja in do umetniškega ustvarjanja, ki mu ni zgolj v veselje, temveč mu je nuja in poslanstvo, ga zaznamujejo kot zrelega mladega človeka, ki je tako zgodaj dosegel izjemno visoke rezultate pri svojem delu, da bi mu jih lahko zavidal marsikateri priznan likovnik. Avtorjev ustvarjalni opus je, objektivno gledano, izredno obsežen in kakovosten, četudi ne pomislimo, da šteje šele 15 let. Najprej je začel z risbo, ki jo je pa v zadnjem obdobju nadgradil in se trenutno uspešno loteva računalniške grafike. Digitalni način ustvarjanja mu je postal blizu iz več zornih kotov: kot prvo mu omogoča svobodnejše izražanje in kot drugo mu nudi brezmejne možnosti za posredovanje lastnih občutij in sporočil gledalcu in opazovalcu. Svet, v katerega je ujet, je zagotovo posebne vrste in v njem živi vsestransko bogato ustvar- jalno življenje, saj se poleg slikanja in likovnega ustvarjanja podaja tudi na pot literata. Živi in za svoje delo zelo racionalno izkoristi sleherni trenutek, pri tem pa kot spužva vpija vase novo in novo znanje, ki ga s pridom porablja za ustvarjanje in življenje. Povezava in fascinacija z naravo, ki mu pomeni veliko in jo spremlja, pogosto tudi virtualno, in s katero je emotiv-no zelo povezan, mu tlakuje široko pot v širne, brezmejne in brezčasne razsežnosti. Umetnost, ki jo kreira, je rezultat izjemnega znanja, lastne bogate notranjosti, okolja, v katerem ustvarja, in računalnikov, ki mu služijo kot likovno orodje. Razni »softveri« in zbirka računalniku pridruženih programov mu omogočajo programiranje in uravnavanje računalnika, katerega jezik s posebno programsko opremo pretvori v likovni jezik in tako spretno ustvarja likovne umetnine, izjemne in kakovostne računalniške grafike. Zanima ga univerzum, imaginarni pogledi v vesoljske brezmejne širjave, nemogoče, kar vse kot umetnik spretno vključuje v svoj svet sanj, želja in vedenja o lepoti, naravi, tehniki in likovni ustvarjalnosti. Njegovo sa-njaštvo in hrepenenje po univerzalni svobodi se vseskozi zrcali v njegovem, v glavnem nemimetičnem slikarstvu. Po svojih grafičnih stvaritvah gledalca vodi po natančno načrtovani likovni vsebini, zgodbi, polni nepotešenih želja po spoznavanju novih razsežnosti. Pokaže nam in dovoli, da pogledamo za kopreno neznank, da se ustavimo ob preštevilnih vprašanjih, ki se porajajo in jih niza po svojih fiktivnih krajinah. Z obvladovanjem forme in barve nas očara in obenem pokaže neverjetno obvladovanje likovne površine. Multiple, drobne zaključene in ponavljajoče se celote spominjajo na pisan kalejdoskop nedefiniranih likov in barv. Nemimetične abstraktne in večplastne grafike Maksa Lenarta Černelča ponekod presekajo antropomorfne forme, ki v sebi nosijo značilnosti znanih mu likov iz vsakdanjega življenja in asociirajo na mater, očeta, prijatelje ... Kompozicije, ki so nabite z ljubeznijo, z energijo in magijo, so tako bogate z dinamiko, da imamo občutek, da so fantu izpile vso notranjost. V po-stdigitalnem času, v katerem se umetnost nahaja, je težko definirati njen smisel, pomen in namen. Predvsem pa je objektivna opredelitev Maksovega cikla računalniških grafik zahteven proces. Seveda nas presenetita njegova smelost pri ustvarjanju in zrel pristop k polnjenju likovne površine z barvo, formo in vsebino, ki se spajajo in prepletajo med seboj v večplastno likovno kreacijo. Čeprav so njegova dela tako na več področjih dosegla neverjetno bogato raznolikost, ki prerašča omejenost naše percepcije, je jasno, da ima umetnik pred seboj še veliko enigem in da ga čaka še trdo delo na področju likovnega izobraževanja in ustvarjanja. Avtor je natančen opazovalec in čuteč ustvarjalec, ki nas vseskozi preseneča in sili, da se ob njegovih stvaritvah ustavimo za hip, se poglobimo v zanimivo estetiko in dogajanje na likovni površini. Hkrati pa se zagledamo v lastno zrcalno podobo sredi polja, ki ga ščiti steklo tako, da se znajdemo kot akter sredi samega dogajanja. To je dodatek in koncept k sliki, ki ga naredi avtor zavestno. In vsak naš poskus razložiti artefakt je neizbežno le poskus, s katerim se trudimo vizualno likovno govorico prevesti v verbalno izkušnjo. V svoji osnovi sta obe izkušnji, verbalna in vizualna, vendarle esencialno različni, zato se moramo nujno zavedati, da so besede, opisi nekega likovnega dela, le vrsta prevoda, ki približno govori o umetnini. In zato vse, karkoli in kdajkoli povemo ob opisovanju umetnine, je le poskus približati se resnici, ki jo v povezavi s svojim delom pozna pa le Maks. Olga Butinar Čeh, dipl. umet. zgodovinarka/Lj. 27. 7. 2020 Maks Lenart Černelč, KOSILO (W5051), digitalna grafika - giclée Fine Art print, 80 x 60 cm, 2019 Maks Lenart Črnelč Maks Lenart Černelč je raziskovalni umetnik, ki se je rodil 2005 v Ljubljani, kjer tudi živi in dela. Osnovno šole Majde Vrhovnik v Ljubljani je obiskoval od leta 2011 do 2020. Njegov talent za risanje in slikanje je v prvem razredu osnovne šole odkrila profesorica Andreja Pečnik. Od takrat je neutrudno vseskozi likovno ustvarjal in imel več samostojnih likovnih razstav, prvo na šoli v prvem razredu osnovne šole, na podlagi tega v drugem razredu v Rehabilitacijskem inštitutu Soča, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah (92) doma in v tujini. Več kot 200 ilustracij in slik je prav tako predstavil javnosti. Pri njegovem delu bi izpostavili: Slika Pravljična dežela Slovenija je na natečaju G4D osvojila prvo nagrado in 23. januarja 2014 krasila Googlovo domačo stran. Tako je Maks doslej edini Slovenec, katerega risba je bila na začetku spletnega brskalnika Google. Leta 2015 je bil nominiran za ime leta na VALU 202 (bil je ime meseca januarja 2014). Na tej prireditvi je spoznal druge Slovence, ki so v tistem letu premikali meje. Ilustracija z naslovom Dirka po Sloveniji je bila na uradni majici mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji 2014, kjer je kot umetnik sodeloval na povabilo novomeške družbe ADRIA MOBIL. Leta 2014 je napisal knjigo z naslovom Družina W5051, ki jo je opremil s svojimi ilustracijami, računalniškimi grafikami. Z njo se je umestil med slovenske pisce znanstvene fantastike. Knjiga je letos, 2020, doživela že drugi ponatis in je prevedena v angleški, nemški in kitajski jezik. Leta 2017 je ilustriral slikanico Zemlja pleše, leta 2017, profesorice Milene Valentan, knjiga je v procesu izdaje. Oktobra 2015 je njegova risba Z risanjem do zdravja osvojila prvo nagrado v njegovi starostni skupini na Prvem likovnem mednarodnem festivalu pediatričnih bolnikov (IFPPP). Ta mednarodni festival je gostila skupina Teheran Health and Art, Iran. Na njem pa je sodeloval v okviru Pediatrične klinike Ljubljana na povabilo prof. dr. Davida Neubauerja. Zmagovalna dela so bila razstavljena v Sloveniji, Iranu, ZDA (v več zveznih državah), Tunisu, Braziliji, Sudanu, Indiji, Grčiji, Španiji, Ukrajini, Egiptu, Turčiji, Madžarskem, Portugalskem, Azarbejdžanu, Nemčiji, Beloru-siji, Poljski, Srbiji, Libanonu, Qatarju, Siriji, Hong Kongu, Egiptu, Avstraliji, Rusiji, Hrvaškem, Finskem, Guatamali, Nizozemski, Italiji ... Z risbo Stiska - upanje, Slovenija, jesen 2015, ki je bila odraz takratnega dogajanja v Sloveniji, sodeluje v pobudi Moj košček za mir, kjer je tudi ambasador tega mednarodno odmevnega projekta v organizaciji ISA instituta, Ljubljana, Slovenija. Razstava je bila v Ljubljani v prostorih Mestne občine in v Cankarjevem domu, v Zagrebu, Združenih narodih v Ženevi, v Svetu Evrope Strasbourgu . Z računalniško grafiko se je začel ukvarjati leta 2015. Razstava njegovih digitalnih grafik ČAS je na ogled v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki v juniju 2020. Na razstavi je predstavil 44 računalniških grafik. V septembru 2020 bo razstava razširjena na preddverje Cankarjevega doma tudi z njegovimi zadnjimi deli iz leta 2020 in povezana s kulturnim večerom (2.9.2020), na njem bodo brali njegova literarna dela - izseki iz knjige in pesmi. Maks v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki razstavlja drugič, prvič je leta 2012, na povabilo mag. Tatjane Oblak Milčinski. Wasçasopis KULTURA 31. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival Vrhnika praznuje pet let! Zadnji vikend v septembru bo letos že petič potekal Festival Vrhnika. Kot vsako leto doslej se bodo v prijetnem ambientu cerkve na Sveti Trojici, ki jo je opeval že Ivan Cankar, v treh koncertnih večerih predstavili vrhunski vrhniški in gostujoči glasbeniki. Zanimiv glasbeni program bodo dopolnila Cankarjeva besedila v recitaciji radijskega novinarja Petra Franka. V pričujočem prispevku si lahko preberete več o letošnjih nastopajočih in programu. Tako lepega števila kakovostnih glasbenikov iz Vrhnike in okolice zagotovo ne bi bilo brez Glasbene šole Vrhnika, v kateri je večina nastopajočih začela svojo glasbeno pot. Na letošnjem otvoritvenem koncertu v petek, 25. septembra, se bo Glasbena šola Vrhnika predstavila s svojimi trenutni- mivi kombinaciji s harmoniko v rokah Jakoba Kobala (1999). Pester program bosta zaključila s pesmijo iz Cankarjeve Erotike Vso svojo ljubezen iskreno, ki jo je vrhniški skladatelj Tomaž Habe uglasbil ob praznovanju Cankarjevega leta 2018. Drugi večer, v soboto, 26. septembra, bo v prvem delu koncerta zazvenel vibrafon -melodično tolkalo, s katerim se bo v klasični in jazz preobleki predstavil mlad nadobuden tol-kalist Inti Pucihar (2003) ob a z drugačnim programom, in tako obogatili praznovanje pete obletnice Festivala Vrhnika, katerega gostje so v preteklosti že bili. Družinski Klavirski trio Rupnik, ki ga sestavljajo violinistka Manca (1996), pianist Anže (1998) in violončelist Nejc (2000), se redno predstavlja na koncertih doma in v tujini, kot komorna zasedba in vsak posebej pa dosegajo z ustvarjanjem kakovostne glasbe izjemno lepe dosežke. Tokrat se jim bo kot gostja pridružila sopranistka Urša Lojen (1997). spremljavi svojega očeta Jake Puciharja (1976), profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V drugem delu pa bomo lahko slišali Vrhničanko, uspešno klarinetistko Mileno Keser (1995), ki trenutno končuje magistrski študij na prestižni univerzi Mozarteum v Salzbur-gu. Skupaj s pianistko Nadjo Rus (1993) bosta zaigrali deli Francisa Poulenca ter Roberta Schumanna. —Aâ■í-'-Vl fe V '7 TT g f W mi učenci (Trio Grazioso, solo pevci). Isti večer bo nastopil tudi nekdanji učenec Glasbene šole Vrhnika, baritonist Peter Gr-dadolnik (1999), ki študira solo petje na Akademiji za glasbo v Trojici obeležil deset let ustvar-Ljubljani v razredu Matjaža Ro- janja. V nedeljo, 27. septembra, bavsa. Predstavil se bo v zani- se bodo vrnili na isto prizorišče, Pred nedavnim je Vrhniča-nom dobro znani Trio Rupnik s čudovitim koncertom na Sveti Lepo vabljeni na vse tri koncerte! Ida Treven <9 Glasbena šola Vrhnika Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2020/21 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola!. Na oder Velike dvorane smo letos povabili: Koncert po besedilih Kajetana Koviča MAČEK MURI IN MUCA MACA Nastopajo: Neca Falk, Jerko Novak in Miro Novak Hišo otrok in umetnosti in LG FRU-FRU z lutkovno predstavo po motivih slikanice Heinza Janischa -MAJHNO TEŽAVO IMAMO. igrata: Ana Špik in Boštjan Oder/Tines Špik, Lutkovno gledališče FRU-FRU z lutkovno predstavo Irene Rajh (po motivih slikanice Maxa Velthuijsa) - ŽABEC POZIMI. igrata: Ana Špik in Boštjan Oder/Tines Špik, Bimbo teater in KUD France Prešeren z zgodbo o (ne tako) strašnem zmaju GLAVKO IN ZBRK režija: Jure Karas, igrata: Urška Mlakar in Juš Milčinski. Datume posameznih predstav, kratke vsebine in Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo p° motivih bratov druge informacije vam bomo s programsko knjižico Grimm PEPELKA režija: Pavel Polak, igra: Metka Jurc, predstavili jeseni. Zaradi pojava korona virusa so možne spremembe programa. Boštjan Koprivec, direktor PROSTOR polna cena abonmaja plačilo v dveh obrokih Invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 26 € 28 € 20 % popust Balkon 23 € 25 € 20 % popust Vpis novih abonentov bo od 1. 9. do 21. 9. 2020, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. 25.-27. SEPTEMBER 2020 PETEK, 25. 9. ob 18. uri UČENCI GLASBENE ŠOLE VRHNIKA PETER GRDADOLNIK (baritoni JAKOB KOBAL (HARMONIKA) SOBOTA, 26. 9. ob 18. uri INTI PUCIHAR [vibrafon) JAKA PUCIHAR ( NEDELJA, 27. 9. ob 18. uri TRIO RUPNIK z gostjo URŠO LOJEN (sopran) MILENA KESER (klarinet) NADJA RUS [ napovedovalec: PETER FRANK PROST VSTOP VisitVrhnika.si Gledališki abonma sezona 2020/21 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2020/21! Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Slovensko stalno gledališče Trst s komedijo Floriana Zellerja - RESNICA, La Vérité režija: Alen Jelen, igrajo: Vladimir Jurc, Tina Gunzek/Lara Komar, Danijel Malalan/ Primož Forte, Lučka Počkaj, Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z veseloigro Heinricha von Kleista - RAZBITI VRČ Der zerbrochne Krug režija: Vito Taufer, igrajo: Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandic, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič, Timon Šturbej, Zvezdana Mlakar, Matija Rozman in Sabina Kogovšek, Mestno gledališče ljubljansko s komično dramo Laure Wade - DRAGI, DOMA SEM! Home, I'm Darling režija: Nina Šorak, igrajo: Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič komedijo Ivana Cankarja - ZA NARODOV BLAGOR, režija: Matjaž Zupančič, igrajo: Primož Pirnat, Lotos Vincenc Šparovec, Bernarda Oman, Ajda Smrekar, Uroš Smolej, Iva Kranjc Bagola, Jožef Ropoša, Tomo Tomšič, Tanja Ribič/Nataša Tič Ralijan, Matic Lukšič, Jaka Lah, Jernej Gašperin, Boris Kerč/Gašper Jarni, Gaber K. Trseglav Prešernovo gledališče Kranj z dramo Gorana Vojnovica - RAJZEFIBER, režija: Anica Tomic, Igrajo: Aljoša Ternovšek, Miha Rodman, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Lina Akif, Ciril Roblek/Tarek Rashid in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica z glasbeno komedijo Iztoka Mlakarja - TUTOŠOMATO, režija: Vito Taufer , igrajo: Urška Taufer/Anuša Kodelja, Tjaša Horvat, Patrizia Jurinčič, Finžgar, Luka Cimprič, Žiga Udir, Rok Matek, Matija Rupel in Iztok Mlakar. Datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Zaradi pojava korona virusa so možne spremembe programa. Boštjan Koprivec, direktor PROSTOR polna cena abonmaja dva obroka Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) Cena za lanske abonente Dva obroka Za lanske abonente Parter 83 € 87 € 20 % popust 55 € 58 € Balkon 78 € 82 € 20 % popust 52 € 55 € Vpis novih abonentov bo od 1. 9. do 21. 9. 2020, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. K M I TURA 31' avgust 202(M 5Č \JA*j\JyyUj l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si .......... CANKARJEV DOM VRHNIKA .......... V / SREDA, 9. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SIBYL Drama, 100 min, Francija, Belgija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LASSIE Družinska pustolovščina, 100 min, Nemčija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA THE KING'S MAN: ZAČETEK Akcijska komična pustolovščina, ZDA, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Program prireditev za september 2020 Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! TOREK, 1. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Matjaž Hmeljak: OBLIKA SENCE Zaprtje razstave grafik Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 2. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Maks Lenart Černelč: ČAS Razstava digitalnih grafik bo odprta do 20. septembra 2020. Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 81 min, Norveška 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TENET Triler, 148 min, ZDA, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI JETI Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 92 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RADIOAKTIVNA Biografska romantična drama, 103 min, Velika Britanija, Madžarska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 8. 9. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE POD BELIMI PEČINAMI Romantična drama, 100 min, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 11. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TENET Triler, 148 min, ZDA, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 81 min, Norveška 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MULAN Akcijska pustolovščina, 115 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OSTRŽEK Domišljijska drama, 125 min, Italija, Francija, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 10 DNI BREZ MAME Komedija, 104 min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 17. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA O NESKONČNOSTI LIFFE2019 Drama, 78 min, Švedska, Norveška, Nemčija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 18. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVIČ NARAZEN Romantična drama, 105 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 81 min, Norveška 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA THE KING'S MAN: ZAČETEK Akcijska komična pustolovščina, ZDA, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki .......... KINO ........... VRHNIKA PRIPOROČA RADIOAKTIVNA Biografska romantična drama / režija: Marjane Satrapi / scenarij: Lauren Redniss, Jack Thorne / Velika Britanija, Madžarska / 103' Pierre in Marie Curie sta skupaj odkrila radij in zelo pretresla takratne znanstvene kroge. SIBYL Drama / režija: Justine Triet / scenarij: Arthur Harai, David H. Pickering, Justine Triet / Francija, Belgija / 100' Sibyl, naveličana psihoterapevtka, se odloči posvetiti svoji prvi strasti: pisanju. O NESKONČNOSTI Drama / režija in scenarij Roy Andersson / Švedska, Norveška, Nemčija / 78' NEDELJA, 20. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POD BELIMI PEČINAMI Romantična drama, 100 min, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 22. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Marijan Vodnik: ENERGIJA IN SPOROČILNOST DREVES Kiparska razstava bo na ogled do 18. oktobra 2020. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 9. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: CORPUS CHRISTI Drama, 115 min, Poljska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠIVI, LIFFE 2019 Drama, 98 min, Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 25. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILOST Kriminalna drama, 119 min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNI VRT Družinska domišljijska pustolovščina, 99 min, Velika Britanija, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 9. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OSTRŽEK Domišljijska drama, 125 min, Italija, Francija, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CORPUS CHRISTI Drama, 115 min, Poljska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Simona Kermauner: IZ PRETEKLOSTI V VEČNOST Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evropskega prostora. Dokumentarna razstava bo odprta do 18. oktobra 2020. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED Drama, 90 min, Francija, Belgija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si, kino-vrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Kakor v sanjah tavamo skozi film, po katerem nas kot nekakšna Šeherezada nežno vodi pripovedovalka. MILOST Kriminalna drama / režija in scenarij: Arnaud Desplechin / Francija / 119' Božična noč v Roubaixu. Policijski načelnik Daoud križari skozi mesto, v katerem je odraščal. Goreči avtomobili, nasilni obračuni ... MLADI AHMED Drama / režija in scenarij: Jean-Pierre in Luc Dardenne, / Francija, Belgija / 90' Trinajstletni Ahmed je v današnji Belgiji ujet med ideale svoje religije in skušnjave najstniškega življenja. Kino Vrhnika RAZSTAVE v Cankarjevem domu V torek, 1. septembra 2020, ob 19. uri vas vabimo vas na ogled in zaprtje razstave grafik Matjaža Hmeljaka: OBLIKA SENCE. V sredo. 2. septembra 2020, ob 19. uri vas vabimo na odprtje razstave digitalnih grafik Maksa Lenarta Černelča: ČAS. Razstava v avli in galeriji bo na ogled do 20. septembra 2020. V torek, 22. septembra 2020, ob 19. uri bo odprtje razstave lesenih skulptur Marijana Vodnika: ENERGIJA IN SPOROČILNOST DREVES. Kiparska razstava v galeriji bo na ogled do 18. oktobra 2020. V torek, 29. septembra 2020, ob 19. uri vas ob Dnevih evropske kulturne dediščine skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika vabimo na odprtje dokumentarne razstave Simone Kermauner: IZ PRETEKLOSTI V VEČNOST: Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evropskega prostora. Dokumentarna razstava v avli bo odprta do 18. oktobra 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obiščete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Kill TURA 31"avgust 5y \JA*j\JyyUj l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ....... CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ....... Napovednik za september 2020 E| •• • v | • • -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo izposodite e-knjige preko portala Biblos in od junija 2020 tudi zvočne knjige preko aplikacije Audibook. Več informacij na spletni strani www.ckv.si, socialnih omrežjih ter v knjižnici. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. Skodelica literature za lepši dan Preko javne skupine na Facebooku z naslovom Skodelica literature za lepši dan vas vabimo na jutranji »požirek« branja/poslušanja. Vsak dan do 7h zjutraj vas bo pričakala nova objava, dolga pet do deset minut. Za vse tiste ki nimate Facebooka, bo objava dostopna tudi na spletni strani: https:// www.ckv.si. Predstavitev knjige Gašperja Kržmanca: ZGODBE IZ KARANTENE Zakaj si natikamo maske na obraz? Koga in pred čim varujejo? Kaj se skriva za njimi? Bomo imeli zaradi njih še dolgo povešene nosove in štrleča ušesa? Zgodbe iz karantene so dnevnik dogajanja med epidemijo Koronavirusa SARS-CoV-2, ki poskušajo skozi dogodivščine iz otroštva na šaljiv, a luciden način postavljati in podati odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja. Prijazno vabljeni v četrtek, 17. 9. 2020, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. Meso - DA ali NE? Živinoreja se je močno spremenila v zadnjih nekaj desetletjih. Bi verjeli, da so živali hranjene z recikliranimi živalskimi beljakovinami, iztrebki in kemičnimi odpadki? Dodajajo jim tudi zdravila, antibiotike in rastne hormone. Ali takšno meso res pristane na naših krožnikih? Kaj pa meso živali obolelih za boleznijo norih krav, parkljevke in slinavke? Na drugi strani imamo živali, ki so vzrejene doma in hranjene z boljšo krmo. Je v tem primeru varno jesti meso? Pridite in si ustvarite mnenje. Predavala bosta Jasmina in Miha Peta-vs. Lepo vabljeni v petek, 18. 9.2020, ob 17.30 v Grabeljškovo dvorano CKV. Če dogodka ne bo mogoče izvesti v živo, si boste posnetek lahko ogledali na spletni strani/socialnih omrežjih. V sodelovanju s Šolo za boljše življenje. ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG bodo popestrili učenci Glasbene šole Vrhnika in Orkester Slovenske vojske. Na odprtje razstave majorja Damirja Jadriča vas vabimo v ponedeljek, 21. 9.2020, ob 11.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Anamarija Stibilj Šajn o slikarju DAMIRJU JADRIČU Slikarja Damirja Jadriča odlikuje izjemna zavzetost za realistično oziroma v zadnjih letih celo za hiperrealistično obnovo podob zunanjega sveta. Njegov motivni repertoar zajema klasične teme, med katerimi imajo posebno mesto krajina, tihožitje in figuralni liki. V figuralnem sklopu so najpogosteje prisotne najrazličnejše živali, še posebej ptice ter konji, ta čudovita, graciozna živalska bitja, ki so upodobljena s por-tretno natančnostjo in kompleksnostjo. Avtor je ustvarjalni perfekcionist, ki si neutrudno ter študijsko poglobljeno prizadeva za tehnično dovršenost v formalnem in barvnem pogledu. Vse to dosega z natančnim, večplastnim in dolgotrajnim delom v polju slike. Njegova disciplinirana in oblikotvorna poteza sledi trdni in eksaktni risarski armaturi, s katero avtor vzpostavlja temeljne akterje dogajanja. Slikar prisega predvsem na oljne barve, njegova paleta pa je naravo posnemajoča, bogata v žlahtnih niansah in občutljivih tonskih gradacijah. Z barvami vzpostavlja specifike različnih materialnih snovnosti, ustvarja subtilne in slikovite ponazoritve svetlobe in sence, uresničuje polnoplastičnost ter nadgrajuje skrbno zasnovano prostorsko iluzijo. Kompozicije gradi premišljeno, pri tem pa se posveča tako celoti kot zanimivostim in zgovornostim številnih mikro detajlov. Čeprav dosledno in natančno prevaja vizualne informacije v novo, fotografsko izostreno likovno resničnost, to ne počne le metjejsko izpiljeno, temveč čuteče, z ljubeznijo in predanostjo do slikarskega medija in do motiva samega, ki ga predstavi z vso nazornostjo, jasnostjo in živostjo. Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zg. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Čarovnija realizma Damirja Jadriča, pripadnika SV Damir Jadrič je magister menedžmen-ta, zaposlen v Slovenski vojski v oddelku za načrtovanje. S slikarstvom se je resneje začel ukvarjati leta 1995, svoje ustvarjanje pa deli na tri obdobja: pastelno obdobje do leta 2002, akrilno obdobje do leta 2014 in oljno obdobje od leta 2014 dalje. V zadnjem obdobju se je usmeril v realizem in hiperrealizem (fotorealizem). Na razstavi bodo predstavljene slike z različno motiviko: Svet narave in živali ter Tihožitja. V Cankarjev salon CKV ste na ogled razstave vljudno vabljeni do konca oktobra 2020. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem, mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si jih občudujoče ogledoval. V letošnjem letu pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/ izposojo njegovih umetnin pokličite 041 363 755. Z željo, da je/bo umetnost dostopna vsem in vsakomur vas lepo pozdravljam, Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. Letni urnik Spoštovane uporabnice in uporabniki, poletje se počasi zaključuje. Od 1. 9. 2020 naprej se vračamo v ustaljene tirnice. Zopet je v veljavi letni urnik. Na voljo smo vam od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 in v soboto od 7.30 do 12.30. V času zaprtja knjižnice lahko gradivo vračate na knjigomatu - vra-čalniku v pritličju kulturnega centra, naši novi pridobitvi. Več informacij na svetovnem spletu www.ckv.si in našem elektronskem naslovu knjiznica@ckv. si. Se vidimo. Predstavitev programa POZITIVNA DRŽA »Pozitivna drža« je vadbeno-izobra-ževalni program, s katerim pridobite psihološko-fizičen preplet uporabnih znanj in tehnik za lajšanje, krepitev in dolgoročno vzdrževanje vaše telesne in duševne drže. Vabljeni na praktično predstavitev tečaja, kjer lahko sami preizkusite učinke tega edinstvenega programa v slovenskem prostoru. Izvajata Hana Mihevc, licencirana in izkušena vaditeljica pilatesa, vadbe za zdravo hrbtenico in študentka manual-ne terapije ter Sara Idzig, magistra ple-sno-gibalne psihoterapije z strokovno izobrazbo in izkušnjami iz Anglije. V abljeni v četrtek, 10. 9. 2020, ob 17.30. Grabeljškova dvorana CKV. Promocijska delavnica SPROSTIMO STRES Društvo Motivakcija v sodelovanju z Ano Podlipnik s. p., psihosocialno te-rapevtko organizira promocijsko delavnico Sprostimo stres. Na delavnicah se udeleženci naučijo novih sprostitvenih tehnik in so deležni skupinske kognitivno vedenjske obravnave. Lepo vabljeni v soboto, 12. 9. 2020, ob 10.00. Grabeljškova dvorana CKV. V PRAKSI (z degustacijo) Ali rastlinska prehrana sploh predstavlja možno alternativo prehrani, ki je bogata z živalskimi proizvodi? Je sploh zdravo postati popoln rastlinojed in kako v tem primeru zagotoviti zadostne količine vseh esencialnih hranil? Te in drugih tem, ki se dotikajo zdravega življenjskega sloga se bomo dotaknili v globini v tokratnem predavanju. Da pa ne bo vse ostalo le pri teoriji, bodo predstavljeni recepti in postopki za lažji prehod v bolj zdrav življenjski slog, prav tako pa boste nekatere dobrote lahko poskusili. Predavala bosta Jasmina in Miha Petavs. Lepo vabljeni v petek, 25. 9. 2020, ob 17.30 v Grabeljškovo dvorano CKV. Če dogodka ne bo mogoče izvesti v živo, si boste posnetek lahko ogledali na spletni strani/socialnih omrežjih. V sodelovanju s Šolo za boljše življenje. Odprtje razstave ČAROVNIJA REALIZMA Damirja Jadriča, pripadnika SVŽ Damir Jadrič je magister menedžmen-ta, zaposlen v Slovenski vojski v oddelku za načrtovanje. S slikarstvom se je resneje začel ukvarjati leta 1995, svoje ustvarjanje pa deli na tri obdobja: pastelno obdobje do leta 2002, akrilno obdobje do leta 2014 in oljno obdobje od leta 2014 dalje. V zadnjem obdobju se je usmeril v realizem in hiperrealizem (fotorealizem). Na razstavi bodo predstavljene slike z različno motiviko: Svet narave in živali ter Tihožitja. Navzoče bodo pozdravili: direktorica knjižnice Sonja Žakelj, župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati in namestnik poveljnika sil Slovenske vojske brigadir Franc Ko-račin. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pa bo predstavila svoj pogled na delo Damirja Jadriča. Kulturni program Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Druženje s psom in knjigo V družbi prijazne jazbečarke boste izvedeli marsikaj o kužkih, njihovih navadah, negi, lahko se boste z njo poigrali in ji celo kaj prebrali. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Prijave: ckvvgc@gmail. com. ali 051 620 066. Delavnica - Socialno omrežje Facebook Želite postati uporabnik najbolj priljubljenega socialnega omrežja Facebook? Vabljeni na brezplačno delavnico v petek, 4. septembra 2020, ob 10.00 v računalniško učilnico CKV, kjer boste spoznali osnove uporabe Facebooka. Obvezne prijave na ckv.vgc@gmail.com. ali 051 620 066. facebook Tečaj računalništva - WORD Vabljeni na brezplačen začetni tečaj računalništva, kjer boste spoznali način uporabe programa WORD (urejevalnik besedil). Tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih od 10.00 do 13.00. Prvo srečanje bo v torek, 15. septembra 2020, ob 10.00, v Računalniški učilnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Obvezne prijave: ckv.vgc@gmail.com ali 051 620 066. K II I TURA 31, avgust 202(W^6u l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika SKODELICA NOVEGA ZNANJA pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika Jeseni bo tudi na Vrhniki svoja vrata odprla Univerza za tretje življenjsko obdobje. Vpisi bodo potekali v septembru 2020, v prvem študijskem letu bodo potekali naslednji izobraževalni programi: • Zeliščarstvo - mentorica Terezija Nikolčič • Računalništvo in nove tehnologije - mentorja Jelena Cvetkovic in Nejc Pokec • Risanje in slikanje - mentor Janez Kovačič • Italijanski jezik - mentorica Denija Marmilič Peršič Izobraževalni programi bodo potekali v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dodatne informacije glede vpisa in programov bodo na voljo na spletni strani knjižnice www.ckv.si, na elektronskem naslovu ckv.u3zo@gmail. com in v naslednjem Našem časopisu. Vpis v študijsko leto 2020/21 bo septembru, lahko pa se vpišete tudi med študijskim letom do zapolnitve prostih mest v študijskih skupinah. Študijsko leto praviloma poteka od oktobra do konca maja. Letna članarina za študijsko leto 2020/2021 bo 25 evrov, mesečna članarina pa je odvisna od števila udeležencev v posameznem izobraževalnem programu. Izobraževalna srečanja bodo potekala praviloma enkrat na teden po dve pedagoški uri skupaj. Vpisni list s podpisom lahko že pošljete po pošti na U32O Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, s pripisom Skodelica novega znanja. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika si bo prizadevala, da bo omogočala vsem, ki si želijo biti na tekočem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z znanjem pomagati sebi in drugim, pridobiti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti svoj socialni krog in/ali predati svoje znanje drugim. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja. Upravni odbor U3ŽO Vrhnika UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VRHNIKA SKODELICA NOVEGA ZNANJA pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika VPISNI LIST Štev.:_ Za študijsko leto 2020/2021 Obkrožite zaporedno številko izbrane študijske skupine: STUDIJSKA SKUPINA mentor(ica; 1. ZELIŠČARSTVO Terezij a Nikolčič 2. RAČUNALNIŠTVO IN NOVE TEHNOLOGIJE Jelena Cvetkovic, Nejc Pokec 3. RISANJE IN SLIKANJE Janez Kovačič 4. ITALIJANSKI JEZIK Denija Marmilič Peršič Zaradi možnosti ponovitve epidemije Covid-19 v naslednjem letu, bomo v primeru ponovitve epidemije del študijskih srečanj poskušali izvesti na daljavo. Prosimo, da obkrožite: 1. Imam ustrezno opremo za sodelovanje na video-srečanjih (kamera, mikrofon, zvočnik) 2. Nimam ustrezne opreme za sodelovanje na video srečanjih 3. Uporabljam nove tehnologije, npr.:......................................... 4. Potrebujem dodatna znanja in spretnosti (nekaj ur predavanj) za uporabo novih tehnologij, npr............................................... OSEBNI PODATKI UDELEŽENCA/UDELEŽENKE_ Ime in priimek:_ Ulica in hišna št. bivališča:_ Poštna št. in kraj:_ Datum rojstva:_ Telefonska številka:_ E-naslov: S svojim podpisom potrjujem: - vpis v navedeno(-e) študijsko(-e) skupino(-e) pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika (v nadaljevanju: U3ŽO Vrhnika) v študijskem letu 2020/2021; - da bom redno poravnaval(-a) mesečno in letno podporno članarino za celotno študijsko leto oziroma do datuma izpisa; - da se zavezujem v primeru izpisa v zadnjem mesecu študijskega leta, tj. v maju, poravnati svoj obrok mesečne članarine tudi za mesec maj; - da sem seznanjen(-a), da za nezgode in poškodbe na poti na izobraževanja in na lokacijah, kjer poteka izobraževanje, U3ŽO Vrhnika ne prevzema materialne ali druge odgovornosti; - da sem seznanjen(-a), da mi bo U3ŽO Vrhnika na moj elektronski naslov občasno pošiljala obvestila o svojih izobraževalnih in kulturnih dogodkih, predstavitvah svojih dejavnosti, pri čemer lahko takšno obveščanje zavrnem že ob podaji te pristopne izjave ali pa se od obveščanja odjavim kadarkoli kasneje; - da bom spoštoval(-a) pravila in načela U3ŽO Vrhnika, zapisana v Pravilniku o delovanju Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika z dne 8. 6. 2020, ki je objavljen na spletni stani www.ckv.si in dostopen na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32. Seznanjen (a) sem s sledečimi informacijami o obdelavi osebnih po datkov: - Z vključitvijo v študijsko skupino se med študentom(-ko) in U3ŽO Vrhnika vzpostavi pogodbeno razmerje, v okviru katerega U3ŽO Vrhnika študentu(-ki) omogoči udeležbo v zgoraj navedeni (navedenih) študijski skupini (študijskih skupinah), ki je podlaga za obdelavo osebnih podatkov študenta(-ke) iz te vpisnice ter osebnih podatkov, ki jih bo U3ŽO Vrhnika prejela naknadno v okviru tega razmerja (npr. podatki o plačilu podporne članarine). - Kontaktne podatke študenta(-ke) se uporablja za namene obveščanje o vključitvi v izbrano študijsko skupino, za potrebe njenega delovanja (npr. obveščanje animatorja/-ice glede termina in lokacije študijske skupine ali o morebitni odpovedi izobraževalnih srečanj ipd.) ter za potrebe izvrševanja pravic in obveznosti študenta(-ke) ali U3ŽO Vrhnika (npr. za posredovanje gradiv in drugih obvestil v povezavi z delovanjem študijskih skupin). - Mentor/-ica študijske skupine lahko program prilagodi strukturi članov in članic študijske skupine, zato potrebuje podatke o njihovem spolu, letu rojstva, izobrazbi in poklicu. - Osebnih podatkov študenta(-ke) se ne posreduje tretjim osebam, razen če bi od U3ŽO Vrhnika to zahteval zakon (npr. da v inšpekcijskem postopu razkrije, katere osebne podatke je združenje uporabilo za določen namen). - U3ŽO Vrhnika bo osebne podatke študenta(-ke) hranila še pet let po zaključku študijskega leta, nato pa jih bo v roku enega leta izbrisala, razen če bi vmes prišlo do okoliščin, ki bi lahko privedle do pravnih zahtevkov proti študentu(-ki) ali proti U3ŽO Vrhnika. U3ŽO Vrhnika takšno hrambo utemeljuje s svojim t. i. »zakonitim interesom«, saj osebne podatke potrebuje za uveljavljanje takšnih pravnih zahtevkov ali za obrambo pred njimi. Študent(-ka) ima pravico, da takšni hrambi ugovarja, če meni, da njegov (njen) interes, upoštevajoč konkretni položaj, prevlada nad interesom U3ŽO Vrhnika. U3ŽO Vrhnika takšen ugovor obravnava individualno. - Ne glede na zgornjo točko se podatki o spolu, letu rojstva, izobrazbi in poklicu študenta(-ke) anonimizirajo, tako da jih ni več mogoče povezati z drugimi osebnimi podatki študenta(-ke) ter se v zbirni obliki uporabijo za pripravo statističnih poročil U3ŽO Vrhnika in posredujejo Statističnemu uradu Republike Slovenije in drugim pristojnim inštitucijam, v okviru poročil knjižnice. - Uporaba fotografij ali posnetkov za namene obveščanja javnosti o delovanju U3ŽO Vrhnika temelji na privolitvi študenta(-ke), ki jo lahko kadarkoli pisno ali po elektronski pošti prekliče. V tem primeru bo U3ŽO Vrhnika fotografijo študenta(-ke) umaknilo iz svojih spletnih javnih objav. Če bo fotografija študenta(-ke) objavljena v kakšnem drugem mediju (npr. na kakšni drugi spletni strani), bo U3ŽO Vrhnika o umiku privolitve obvestilo upravljavca tega medija. - Študent(-ka) ima pravico, da se seznani s svojimi osebnimi podatki, ki jih ima U3ŽO Vrhnika in lahko zahteva njihov popravek. Za osebne podatke, ki se hranijo v elektronski obliki, lahko zahteva tudi njihov prenos k tretji osebi. - Za dodatne informacije o varstvu osebnih podatkov lahko študenti in študentke kontaktirajo U3ŽO Vrhnika po pošti (Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika), po elektronski pošti ( ckv.u3zo@gmail.com). Vrhnika, dne____Podpis:_ Skodelica novega snanp ŠPORT 31' avgust 202(W^6i I lMi/ WM./\/L/MJ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rokometašem sta se pridružila, seveda v igranju, župan Daniel Cukjati in direktor ZIC-a Boštjan Koprivec Prenovljena športna asfaltna ploščad Na prvi poletni dan je Zavod Ivana Cankarja uradno odprl prenovljeno asfaltno ploščad v športnem parku sredi mesta. Cel dan so potekale številne Vso dejavnost si je ogledalo kar športne aktivnosti, ki Vrhniko lepo število Vrhničanov. Več pa zaznamujejo tudi v Sloveniji. je vidno na samih slikah. Dekleta so igrala rokomet, fantje košarko in mali nogomet. Simon Seljak Mladi košarkarji so zavzeli košarkarsko igrišče in dokazali, da se za košarko na Vrhniki ni bati Tudi mali nogomet je popularen in mlada ekipa Silika je perspektivna Dan za kolo na vse mogoče načine Ekipa Jan Sporta, kolesarske trgovine iz poslovne cone Pod Hruševco, je v športnem parku v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika pripravila prireditev Dan za kolo. Dopoldne so namenili kolesarjenju po Vrhniki in okolici, kjer je bilo z različnimi trasami poskrbljeno tako za klasične Del ekipe Jan Sporta, ki je poskrbela za športno obarvano soboto. kolesarje, in tudi tiste, ki potrebujejo nekaj več adrenalina. Eno od skupin je po mestu na turistični ogled popeljal celo »vrhniški Ivan Cankar« - seveda tudi s kolesom. V popoldanskem programu je bila pozornost usmerjena v za ta namen postavljeno stezo pumptrack, kjer so na svoj račun prišli predvsem mlajši kolesarji. Zanje in za njihove starejše sovrstnike je organizator pripravil tekmovanje ter najboljšim podelil nagrade. Poleg tega so se obiskovalci lahko preizkušali še v spretnostni vožnji s tako imenovanim »narobe kolesom« in »maksi kolesom«, trgovina je pripravila tudi nabor koles po znižanih cenah. Dopoldan so bila na voljo rabljena kolesa iz delavnice Depoja, ves čas pa so se lahko obiskovalci pomudili na stojnici Jan Spor- ta, kjer niso našli samo kolesarskih pripomočkov, ampak so lahko s svojimi vprašanji pocukali za rokav tudi njihove serviserje. Gašper Tominc, foto: GT Odprtje športnega parka na Vrhniki Tretjo soboto v juniju je potekalo uradno odprtje prenovljenega Športnega parka na Vrhniki. Dogodek smo z odigrano prijateljsko tekmo obeležili tudi v košarkarskem klubu Ipros Vrhnika, kjer so se dečki selekcije U-15 pomerili z vrstniki iz KK Ilirija. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, se vseeno lahko pohvalimo z visoko zmago naših fantov. Med premorom sta si dres domačega kluba nadela tudi vrhniški župan g. Daniel Cukjati in direktor ZIC-a g. Boštjan Koprivec, saj sta oba preizkusila svoje spretnosti pri metanju prostih metov. V spomin na ta dogodek smo jima v trajno last podarili tekmovalna dresa, v katerem sta se nam pridružila pri skupinskem fotografiranju. Andrej Smrekar, KKIpros Vrhnika N asčasopis ŠPORT 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 NK Dren-Vrhnika Za vrhniške nogometaše se je že začela nova sezona Ob koncu šolskih počitnic se začenja tudi nova nogometna sezona. Res je, da ne moremo z gotovostjo trditi, kako bo potekala, saj tako panožna zveza NZS kot športna društva ne morejo vplivati na vse dejavnike. Dejstvo pa je, da se bodo v NK Dren Vrhnika na vsak scenarij prilagodili in ustrezno ter hitro ukrepali. Da to zmorejo, so dokazali že v spomladanskem delu nogometne sezone 2019/2020, ko so uspešno uvedli vse varnostne ukrepe in se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati in delom v zadnjih mesecih. Nova nogometna sezona se je pravzaprav že začela in v NK Dren Vrhnika z veseljem sporočajo, da se bodo tudi v tekmovalni sezoni, ki je pred nami, s selekcijo U-17 in U-19 borili pomerili s tekmeci v drugi državni ligi - zahod. Cilj je jasen, obstanek v ligi in napredek igralcev. Tako želijo tudi ohraniti naravni proces razvoja mladih fantov, ki potem, ko trenirajo v vseh nižjih selekcijah, lahko postopoma pridejo do članskega nogometa. Na Vrhniki člani vstopajo v svojo drugo sezono. Z dobrim dosedanjim delom se želi ekipa prebiti v tretjo državno ligo. V klubu želijo vsem članskim tekmovalcem in mladim, ki trenirajo od najnižjih selekcij naprej, zagotoviti stabilnost, varnost in dober razvoj, kar pa seveda ne gre brez prave finančne podpore. Kako pomemben del lokalne skupnosti je nogomet, so že potrdili na Občini Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja, ki bdi nad športnimi aktivnostmi. Potrditev dobrega dela in sodelovanja pa se kaže tudi v zaupanju glavnega pokrovitelja, podjetja ATET, d. o. o. Da bo delo lahko potekalo nemoteno tudi za sezono 2020-2021, so podpisali novo pogodbo o generalnem pokroviteljstvu. Direktor podjetja Matevž Kustec je ob tej priložnosti povedal: »Atet že vrsto let podpira razvoj nogometa in športa v regiji in bo tudi v prihodnje, kot del skupine Petrol, še bolj zavezan k družbeni odgovornosti. Petrol d.d. je kot pokrovitelj športa zgled ostalim slovenskim podjetjem. Atet kot del skupine uresničuje skupno zavezo in zato ob tej priložnosti pozivam vsa uspešna podjetja in posameznike, naj namenjajo več sredstev v klube, društva in sredine, ki skrbijo za razvoj, predvsem mlajših športnikov, umetnikov in znanstvenikov. Vsa ta vlaganja se bodo na dolgi rok vrnila v družbo in posledično tudi v podjetja.« Poslanstvo Nogometnega kluba na Vrhniki je omogočanje aktivnosti in razvoja mladih športnikov, ki bodo z rednim treningom in pozneje s tekmovanji postali odrasle odgovorne osebe. V to vlagajo veliko truda in energije, tudi v času, ko je večina otrok na počitnicah. Klub tudi letos ni počival čez poletne počitnice, v juniju so imeli dva igralna dneva, ki sta bila namenjena vsem otrokom od četrtega leta starosti naprej. Na igralnem dnevu so otroci spoznali igro z žogo, se družili s trenerji in prijatelji. Ob tem veseli podatek, da je bila udeležba velika, saj je sodelo- Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika Vpis v nogometno šolo Dren Vrhnika Za vse, ki želite igrati nogomet, od 4. leta starosti dalje TRENINGI - TEKME IGRA - ZABAVA Pridruži se nam! o% - - * kontakti www.nkdren-vrhnika.si valo nekaj več kot 60 otrok. Če so vaši malčki igralne dneve junija zamudili, nič ne de, saj bodo novi igralni dnevi spet v septembru ali oktobru. Vse informacije s točnim datumom in urami bodo objavljene na spletni strani kluba, zato vabljeni, da spremljate vse objavljene novičke na spletni strani www.nkdren-vrhnika.si in na njihovem Facebook profilu. Vsi vpisani nogometaši, od najmlajših do najstarejših, pa se že tako ali tako vpeti v trenažni proces, ki se je za nekatere začel že sredi julija. S treningi so tako kot vsako leto tudi tokrat prve začele starejše selekcije, natančneje 15. 7., medtem ko so mlajši s treningi začeli 3. 8. Tisti najmlajši, selekcija U-7 in vrtec, pa bodo začeli s treningi v septembru. Nova sezona je pred vrati, NZS in MNZ že pošilja razporede tekmovanj, prva tekma kadetov in mladincev bo že 30. 8. na domačem igrišču, kjer se bodo pomerili proti ekipi Primorja. Igralci so v polni pripravljenosti, treningi so intenzivni, trenerji pa se redno dogovarjajo za veliko prijateljskih tekem, da bodo bili fantje čim bolj uigrani že na začetku sezone. Igranje na velikem igrišču bo za vse sedaj prijetnejše. V poletnih mesecih so v klubu investirali v zalivalni sistem na glavnem igrišču. Zelenica je bila potrebna ureditve in prenove, saj se tudi standardi v nogometu višajo. S kakovostnim zalivanjem pa nastane tudi boljša travnata podlaga. Zoga in s tem tudi igra je hitrejša in zanimivejša. Tako v klubu nadaljujejo z vlaganjem sredstev v infrastrukturo, ki je bila zelo zastarela in dotrajana, želijo pa si, da bi lahko vsi trenirali v dobrih razmerah. Zalivalni sistem je bil v načrtu že dolgo, toda prioriteta v minulem obdobju je bila ureditev pomožnih igrišč z umetno travo, ki omogoča kakovostne treninge vse leto, tudi pozimi. Besedilo in foto: Peter Kavčič Vpis v nogometno šolo Pred nami je nova sezona vpisa v nogometno šolo. Vsi otroci, ki so starejši od štirih let in ki radi 'brcajo' žogo, so vabljeni k vpisu. Nogomet je odlična vadba, saj vsebuje tako tek, motorične elemente kot tudi druženje z vrstniki, krepi pa tudi ekipnega duha. Veliko informacij lahko najdete na spletni strani kluba www.nk-dren-vrhnika.si, lahko pa tudi pišete na elektronsko pošto info@ nkdren-vrhnika.si oziroma pokličete na številko 051 211 333. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. kvu v , « i * ^ info@nkdren-vrhnika.si Q 051 211 333 Q N asčasopis ŠPORT 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Intervju: Štefan Hadalin Novim zmagam naproti Vrhničan, ki nas navdušuje s svojimi nastopi na sneženih strminah, zagotovo ni sklenil minule tekmovalne sezone povsem tako, kot je to načrtoval. Epidemija, ki je ohromila ves svet, ni prizanesla najboljšim alpskim smučarjem. A to ga ni ustavilo; še bolj motiviran, še bolj izkušen in predvsem tako nalezljivo pozitiven se je v avgustovskih dneh, ko je večina na dopustu, že pripravljal na snegu v Švici. Natančneje v Sa-as-Feeju, kjer je skupaj s preostalim delom ekipe pilil občutke na ledeniku. Z njim smo poklepetali, kako je preživljal čas karantene, kako se je pripravljal na domačem atletskem stadionu na Vrhniki in o njegovem prav posebnem prijatelju. Kako ste preživljali čas po končani sezoni, je bilo letos spomladi in poleti kaj drugače kot sicer? Letos se je sezona zaradi zdravstvene situacije končala že 11. marca, žal tik pred domačo tekmo v Kranjski Gori. Zgoden konec sezone mi je sicer omogočil več časa za kakovosten počitek in tudi boljšo pripravo za novo sezono. Tako da lahko rečem, da je v vsem tem slabem tudi (vsaj) nekaj dobrega. Čas za dopust sem si tako vzel sredi julija. Letos sem ga za razliko od prejšnjih let preživel v Sloveniji in jo tudi malo bolje spoznal, saj sem dopustoval z avtodomom. Bilo je odlično. Pri vsem tem moram poudariti, da svoj prosti čas rad preživljam v krogu družine in prijateljev. To mi veliko pomeni. Ob takšnih priložnostih zelo rad zakurim ogenj in kaj spečemo na žaru. Hrana z žara poletnim mesecem daje še dodaten čar. Glede na to, da med poletnimi pripravami v Švici veliko časa preživimo v apartmajih, si seveda tudi sami kuhamo. Žar oprema je zato obvezni del prtljage. V ekipi smo se odločili za žar na oglje Gorenc Beefer Grill, rešetko žični žar Gorenc in komplet kamina za prižiganje Rapidfire iz Merkurja. Po mojih izkušnjah je to odlična kombinacija. Ob tem bi želel pohvaliti dobro sodelovanje z Merkurjem. So tudi moj osebni pokrovitelj, saj smo našli veliko skupnih interesov. Všeč mi je, da na enem mestu najdem praktično vse, kar potrebujem za domača opravila v hiši ali garaži. Enako velja tudi za družabne dogodke, ko se zberemo s prijatelji. Glede na to, da je urnik športnika zelo natrpan, je to vsekakor velika prednost. Običajno sem za žarom kar jaz, saj rad kuham. Ko si v vrhunskem športu toliko časa, se slej ko prej spoznaš tudi na prehrano, ki ti mora dati potrebno energijo za naporne treninge. Najraje pripravljam goveje zrezke s pečeno zelenjavo in krompirjem. Zelo rad pa imam tudi lososa na žaru. Vse to najraje pripravljam, kadar doma praznujemo rojstne dneve. Takrat je še posebej zabavno, z veliko smeha, pribor za žar pa na koncu zamenjam za kitaro in še kakšno veselo zapojemo. Kako so letos potekali 'suhi treningi'? Je bib pripravljalno obdobje, preden ste se odpravili v Švico, kaj drugačno? S suhimi treningi sem v domači improvizirani telovadnici letos pričel že v času karantene, natančneje v začetku aprila. S telefonom sem celo posnel nekaj osnovnih vaj, ki jih lahko dela vsak doma brez drage ali zapletene opreme. Video smo nato delili na socialnih omrežjih in upam, da smo v teh negotovih časih spodbudili ljudi h aktivnosti kljub omejitvam. Potem, ko so se sprostile omejitve, sem maja začel trenirati v Ljubljani pod vodstvom mojega trenerja Janija Grila. Nekaj treningov pa sem opravil tudi na vrhniškem stadionu. S tem delom priprav sem zadovoljen, saj mi je uspelo, da sem letos dvignil obremenitve v nekaterih segmentih treninga tudi za 10-20 %; zdi se da sem najbolj napredoval v vzdržljivosti in tudi moči. Verjamem, da bom to lahko pokazal tudi na smučeh. Na Vrhniki vas včasih srečamo v družbi štirinožne-ga prijatelja, ki vas menda spremlja tudi na treningih. Kako mu je ime? To je ena prav posebna in zanimiva zgodba. Sosedov pes Jack je eden izmed prvih, ki ga obi-ščem in pozdravim, ko se vrnem domov iz smučanja. V bistvu lahko malo v šali rečem, da smo ga kar posvojili. Pogosto ga peljem tudi na sprehod, včasih pa skupaj narediva tudi kakšen rege-neracijski tek po naravi. Zelo sva povezana. Ko le utegnem, si ga 'izposodim' za cel dan in ga peljem na izlet v Kranjsko Goro. Skupaj prehodiva progo za Pokal Vitranc, na koncu pa se osveživa v jezeru Jasna. Nimam pojma, katere pasme je, sklepam pa, da je mešanec med nemškim ovčarjem in labradorcem, sicer pa mu ljubkovalno pravimo, da je 'avtohtoni starovrhniški travniški mrhovinar'. Star je šest let in je pravi lepotec ter zelo prijazen kuža. Kot vsak pes ima posebej rad ljudi, ki imajo zanj kak priboljšek. Sam mu kupujem pasjo hrano Calibra premum line, saj je pomembno, da dobi vse, kar potrebuje. Kako potekajo treningi na snegu? Se je morda že kaj znano glede sezone? Glede treningov trenutno še vse poteka normalno, koledar dirk je objavljen in če bo vse potekalo brez zapletov, bomo s tekmovalno sezono začeli sredi oktobra v avstrijskem Soeldnu. Letos smo Argentino zamenjali za Švico, kjer bomo opravili večji del priprav na snegu. Seveda je vse skupaj malo spremenjeno zaradi varovanja zdravja. V gondolah je manj ljudi, obvezno pa moramo nositi zaščitne maske. Prav tako se v vrstah pred sedežnico upošteva predvidena varnostna razdalja metra in pol. Prilagajanje na nove razmere gre zaenkrat dobro. Nihče pa ta trenutek ne ve, kako bo vse skupaj pozimi. Predvidena so določena prilagajanja programov tekmovanj, ki bodo upoštevana glede na zdravstvene razmere. Po eni strani imamo alpski smučarji to prednost, da ne spadamo med kontaktne športe, hkrati pa naša tekmovanja potekajo na prostem v naravi, kjer je prilagajanje in ohranjanje ustreznih varnostnih standardov lažje. Tekmovalni cilji so visoki, vsekakor si želim v prvi vrsti, da sezono čim bolj v celoti izpeljemo in čim več uvrstitev med najboljše na svetu. Besedilo: Peter Kavčič, foto: osebni arhiv cene k< 0*>pbi*Afc.»^ I LLcNTZR 082 05 04 41 an°dl.9H — Me spremljajte nas na FB ali www.tc-center.si | SKUPINSKE VADBE FAB ABS, Bodypump, TNZ, Pilates, TRX, Zlata leta, Spinning Bootcamp, Karate-Shotokan, Timfit malček, Spinpump OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE TIMFIT studio,Na Grivi 3a,Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-mail:timfit@tc-center.si.GSM:041/780-715 N aščasopis ŠPORT 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rëjj Rally di Roma Capitale 2020 Boštjan Avbelj iz večnega mesta z mešanimi občutki V letošnjo tekmovalno sezono so avto-moto športniki zapeljali mnogo pozneje kot v prejšnjih letih. Kljub vsemu so vsi, ki popri-mejo za volan dirkalnika, veseli vsakega prevoženega kilometra. S takšnim zanosom in optimizmom je na svojo največjo dirko kariere štartal tudi Vrhničan Boštjan Avbelj. Žal se dirka, ki je štela za evropsko prvenstvo in velja za test mladih in talentiranih dirkačev, ni razpletla po njegovih željah. A čeprav je bilo razočaranje zaradi odstopa precejšnje, mladi dirkač v dirki vidi tudi pozitivne stvari. Zaveda se, da so se z ekipo LEMA Racing, ki ga podpira že od samega začetka, prišli do izredno velike preizkušnje. »Pred relijem sem jasno vedel, da smo si zadali težak in visok cilj. Za 6. reli v karieri izbrati najmočnejšo evropsko reli dirko je bilo zelo pogumno, vendar hkrati izziv za nas, da pokažemo do kam lahko seže-mo na tako zahtevnem reliju. na torkovem uradnem testu sem se hitro spoprijateljil z novo Škodo Fabio R5 EVO. V tem tempu sva na petkovem 'shakedownu' z doseženim 5. mestom za seboj pustila marsikatera slavna imena, med njimi tudi nekatere favorite za zmago. S tem rezultatom sva s Sovo-znikom Damjanom Andrejko potrdila, da imava hitrost, da se voziva skupaj z najhitrejšimi dirkači. Kasneje, že na kvalifikacijski hitrostni preizkušnji, ki je potekala na isti progi kot 'shakedown', pa so se začele dogajati stvari, na katere v ekipi nismo imeli vpliva. Zaradi nesreč na progi in dveh dolgih prekinitev tik pred najinim štartom je vsekakor vplivalo na same razmere, na dirkalni avto in ne nazadnje tudi na podzavest. Tako sva dosegla 14. čas kvalifikacij, kar je bilo manj od najinih pričakovanj. Kljub temu sva v soboto zjutraj štartala samozavestno. Dobro sem se počutil v avtomobilu in lepo nama je šlo na hitrostni preizkušnji. Le nekaj kilometrov pred koncem prve hitrostne preizkušnje pa sva naletela na nepričakovan del ovinka, ki je bil poln peska. Zato sva z avtom zletela s ceste in odlomila zadnje desno platišče. Kljub temu nisva odnehala, z v velikim naporom sva dvignila dirkalnik, zamenjala kolo in nadaljevala do konca. Žal sva zaradi tega izgubila dragocene tri minute. Kasneje na sami etapi sva zamenjala še prednje desno kolo, ki je bilo tudi poškodovano zaradi izleta s ceste. Tako sva prvi krog in pasti kot na primer popeska-ni deli ceste, ki jih niso označili med popisom trase pred dirko. Prav tako javljajo ekipi, kakšne gume naj izberejo za določeno hitrostno preizkušnjo. Sobotni del se nama torej ni izšel po načrtih,« je po prvem dnevu dirkanja povedal Boštjan Avbelj. Več sta si obetala od drugega dela, saj jima je nedeljski del glede na oblikovanost dirkaške trase bolj ustrezal. Toda reli, ki je potekal tudi mimo tako slavnih svetovnih spomenikov, kot je veličastni kolosej, ni prizanašal. Če jima je cesta bolj ustrezala, pa jo je precej zagodel organizator. »Rally v Rimu je štel za najvišji evropski koeficient, zato je napaka časomerilca na štartu hitrostne preizkušnje nedopustna. Časomerilec, sicer starejši gospod, nama je vsakič, ko je vpisal čas za štart, prepozno vrnil kartonček v dirkalnik. S sovoznikom sva nato vsakič zahtevala, da nama zamakne štart oziroma vpiše nov čas, ko bova štartala na hitrostno preizkušnjo. Po nekaj ponovitvah in popravljenih minutah je ča-somerilec popolnoma izgubil nadzor, nastala je prava zmeda, kar je vplivalo predvsem name. Na progo sva se podala brez semaforja, raztresena in zmedena. Žal sem s tem plačal najvišji davek. Vsega nekaj kilometrov po štartu sem pri zaviranju pred ostrim levim ovinkom storil napako. Z dirkalnikom sva zadela v betonsko ograjo in ponovno poškodovala zadnje desno kolo. A žal je bilo tokrat huje kot prvi dan, saj sva poškodovala tudi del podvozja. Za naju s sovoznikom je to pomenilo konec dirke in odstop. Vsekakor nismo dosegli rezultata, kot smo ga želeli, vendar se je skozi samo dirko zgodilo veliko stvari. Na nekatere smo imeli vpliv, na nekatere ne. Žal je tudi to del dirkanja. Vsekakor smo se ogromno naučili, izkušnja s takšne dirke je namreč dragocena.« Boštjan sicer upa, da bo še imel priložnost dokazati, kaj zmore na tej dirki prihodnje leto. Ker pa je udeležba na dirki takšnega formata tudi velik finančni zalogaj, ima v načrtu le še en nastop v reliju. Kot kaže, bo letošnja sezona nekoliko zamaknjena v jesen-sko-zimski čas. Tako z ekipo načrtujejo le še nastop na dirki Rally Citta di Bassano, ki pa je še vedno vprašljiv zaradi korona situacije. Če mu bo uspelo nastopiti na tej dirki, bo šel seveda na zmago v svoji kategoriji. Besedilo: Peter Kavčič, foto: osebni arhiv hitrostnih preizkušenj odpeljala v počasnejšem tempu, saj nisva imela več rezervnih koles. Seveda sva zaradi nesreče izgubila nekaj samozavesti in s tem tudi hitrosti. Na tem nivoju dirkanja, ki je le eno stopničko nižje od svetovnega WRC prvenstva, se takšne malenkosti hitro poznajo tudi na časih. To sva z sovozni-kom Damjanom občutila skozi preostale hitrostne preizkušnje na sobotnem delu dirke. A kot da en nepričakovan izlet s ceste ne bi bil dovolj, ni bilo v drugo nič bolje. V drugem krogu hitrostnih preizkušenj sva ponovno naletela na nekaj nepričakovanih 'popeskanih' delov ceste. Pri visoki hitrosti je avto grdo odneslo, zato kasneje nisva hotela tvegati preveč. Ko tako tekmuješ skupaj z najboljšimi evropskimi profesionalnimi vozniki, ki imajo za sabo veliko ekipo in dragocene izkušnje, vidiš, da je za dober rezultat na takšni dirki potrebno več kot samo to, da si hiter. Boljše ekipe, ki se borijo za prva mesta imajo na progi oglednike oziroma skavte. Ti javljajo posadki oziroma vodji ekipe, kje točno so se pogoji na cesti spremenili. Med dirko je za posadko, ki vozi na samem 'limitu', takšna informacija ključna, saj lahko prilagodi vožnjo, kjer so nevarnosti PLEZALNI CENTER VERD^i v/V« WWW.PLEZALNICENTERVERD.COM PROSTO PLEZANJE ZA ODRASLE Prosti M Prosti TERMINI ajejm * vsak TOREK ROJSTNODNEVNE ZABAVE PROSTO PLEZANJE ZA OTROKE 17222015 N asčasopis ŠPORT 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vabilo NAMIZNI TENIS - VABLJENI K VPISU Vsi ljubitelji namiznega tenisa vabljeni, da se seznanite z najhitrejšo igro z žogico na svetu in trenirate z nami. Naj vaš športni duh zaživi tudi v praksi! Vpis bo potekal vsakič v času treningov (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 18.00-19.30, ob torkih in četrtkih pa še od 17.00-18.00 - ZAČETNA SKUPINA - brez predznanja) od torka, 1. 9. 2020, naprej (dvorana Antona Martina Slomška, zgoraj na galeriji). K udejstvovanju vabimo tudi rekreativne igralce (in tiste, ki bi to radi postali), da se oglasite vsak ponedeljek in četrtek (od 19.30 do 21.00). Nekaj zanimivih dejstev o namiznem tenisu: - žogica leti tudi več kot 100 km/h, - je najpopularnejši dvoranski šport na svetu, - v mednarodno zvezo (ITTF) je včlanjenih kar 223 nacionalnih panožnih zvez iz vsega sveta (registriranih igralcev je več kot 40 milijonov), - namizni tenis je olimpijski šport od leta 1988, ko so bile igre v Seulu, - Kitajska je najuspešnejša država v namiznem tenisu, - naš reprezentant Darko Jorgic je v sezoni 2019/2020 s svojo ekipo (Saarbrucken) postal prvak nemške Bundeslige, ki velja za eno najmočnejših na svetu, - najdaljša zabeležena točka je trajala 8 ur, 40 minut in 5 sekund, odigrala sta jo Daniel in Peter Ives iz Velike Britanije in tako postavila Guinessov rekord. Ob tem praznujemo 20 let »domovanja« v dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška! Drago, 051 331 386 Matic, 040 869 189 Jernej, 031 425 221 Boris (rekreativci), 041 732 112 Vabljeni! Prvenstvo EHF in državno prvenstvo na mivki Od 1. 8. do 2. 8. je potekalo že sedmo državno prvenstvo v rokometu na mivki, na katerem so bile prisotne tudi članice ŠDRŠ Vrhnika, ki so se - kot vedno - borile za najboljša mesta. Na državnem prvenstvu so nastopale ženske in moške ekipe iz Slovenije in tujih držav. Naša dekleta so se v prvem dnevu odlično izkazala in tako zmagovalno zaključila dan brez poraza. Med tekmami so potekale različne promocije in promocijski videoposnetki, v katerih so bila tudi naša dekleta. Drugi dan je bil za dekleta zelo pomemben, saj jih je čakal veliki finale. Skozi celotno državno prvenstvo rokometa na mivki so dekleta prikazala vrhunsko igro in borbenost, žal pa so morala v finalu priznati premoč ekipi Blisk in tako osvojila odlično drugo mesto in naslov državnih podprvakinj! Za konec bi se radi zahvalili vsem navijačem, ki so za dekleta prišli navijat v Ljubljano. Dekletom čestitamo za prikazano igro in še eno osvojeno medaljo! Tekst in foto: Anja Jereb Wascasopis ŠPORT 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [66j Poletje in tenis Vrhniški tenis ima v občinskem športnem merilu že kar dobro tradicijo. Menjale so se generacije teni-sačic in tenisačev, ki so na turnirjih za občinsko prvenstvo, botrov pokal, pokal Našega časopisa nastopali v različnih starostnih skupinah. Po evidencah in prispevkih v občinskem glasilu naj bi kmalu praznovali 40-letnico delovanja Teniškega kluba Vrhnika. Tudi letos so bili zelo delavni tako na teniških igriščih kot pri prenovi prelepega teniškega objekta. Ob tem so jim pomagali Ob- čina Vrhnika, ZlC-Vrhnika in sami člani Teniškega kluba Vrhnika. Prav na začetku letošnjega poletja in ob zaključka šol so pripravili otvoritveni turnir na prenovljenem in obnovljenem teniškem igrišču. Ob tem so pripravili tudi razne zabavne aktivnosti z družabnim zaključkom. Obnovljeno igrišče sta z nagovorom odprla direktor ZIC Boštjan Kopri-vec in župan Vrhnike Daniel Cukjati. Nato sta se na igrišču srečali dvojici najstarejših teni-sačev, ki še redno aktivno igrajo tenis: Jože Lacko, Tone Štih, Zdenko Božič in Grega Kukec. Rezultat ni bil pomemben, saj so vsi štirje prikazali dober in še vedno borbeni tenis. Za odtenek sta bila boljša mlajša Grega Kukec in Zdenko Božič, ki v paru igrata že vsa leta skupaj. Tako sta osvojila precej prvih mest na vrhniških turnirjih. Rezultat otvoritvenega šampanjca turnirja: dvojice: 1. mesto: Franci Šiler/Gorazd Dodig 2. mesto: Robert Prebil/Peter Hozjan 3. in 4. mesto: Marko Polak/ Primož Ivančič in Črt Celarc/Goran Nagelj Simon Seljak Na uradnem igrišča (od leve): Grega Kukec, Zdenko Božič, Boštjan Koprivec, predsednik kluba Primož Ivančič, župan Daniel Cukjati, Jože Lacko in Tone Štih Največji duatlon na Notranjskem bo v Logatcu Eden izmed največjih športnikov dogodkov 13. septembra letos, ne samo na Notranjskem, ampak tudi v Sloveniji, bo duatlon v Logatcu. Gre za tekmo slovenskega pokala pod okriljem Triatlonske zveze Slovenije, ki ga organizira Triatlon klub Logatec, ki tako z vedno večjimi koraki vstopa na zemljevid športnih klubov v Logatcu in v širši okolici. V Sloveniji sta tek in kolesarjenje najbolj priljubljena športa. Zato so v mladem logaškem triatlonskem klubu, ki ima po štirih letih delovanja že 90 članov, prepričani, da je duatlon (tek, kolo, tek) primeren za vsakega rekreativnega športnika. Duatlon bo v nedeljo, 13. septembra, v obrtni coni Zapolje, kjer bosta progi za kolo in tek. Na dogodku duatlon Logatec (z dovoljenjem NIJZ) organizatorji pričakujejo nekaj sto gledalcev in tekmovalcev, prepričani pa so, da bo imel logaški duatlon dolgo tradicijo. Vsak tekmovalec bo dobil darilno vrečko, za zmagovalce v posameznih kategorijah pa bodo tudi lepe nagrade. Na tekmah bodo lahko tekmovali najmlajši, tako imenovani ciciji, in sicer bodo imeli 500 m teka, 1 km kolesa in 250 m teka (vsak otrok bo v cilju dobil medaljo). Nato bo na vrsti super sprint duatlon (2 km teka, 8 km kolesa in 1 km teka), na koncu pa še sprint duatlon (5 km teka, 20 km kolesa, 2,5 km teka). Lahko sestavite tudi svojo štafeto - torej eden teče, drugi kolesari. Poseben čar dogodku dua-tlon Logatec daje dejstvo, da bo organizirano tudi državno prvenstvo Slovenije za elektronske in tiskane medije. Pokrovitelj dogodka Duatlon Logatec je tudi g. Berto Menard, župan Občine Logatec. Prijave so na spletni strani www.triatlonklublogatec.si že odprte (v rubriki TEKME), zaradi razmer glede pandemije COVID-19 in navodil NIJZ pa bodo mogoče samo spletne prijave, in sicer do četrtka, 10. septembra do 24.00. Prijave na dogodku ne bodo mogoče. Dogodek se bo začel v nedeljo, 13. septembra, že ob 8. uri zjutraj. Taekwondo klub Pantar - nič nas ne ustavi Tudi v času poletnih počitnic smo bili aktivni. Priključili smo se Poletnemu vklopu in Poletju na Vrhniki, kjer smo predstavili našo plemenito borilni veščino - taekwondo WT. Ves čas smo trikrat na teden trenirali na Vrhniki (Stara žaga) in v Ljubljani. Otroci so tako ohranjali stik z družbo in športom. Veseli in ponosni smo, da nas daljše obdobje omejitve gibanja ni razdru-žilo, temveč še bolj povezalo! TKP Teniška tabla - pogled v zgodovino Teniški klub Vrhnika je 10. avgusta pripravil še eno presenečenje za vse svoje člane in njihove podpornike. Bliža se namreč 40 let delovanja in igranja tenisa na Vrhniki. V ta namen so ob enem izmed svojih teniških igrišč postavili teniško tablo, na kateri je mogoče videti v sliki in besedi precej zgodovinskih dogodkov, ki so bili doslej objavljeni v občinskem glasilu Naš časopis. Tenis so ljubiteljsko igrali že nekaj let prej na igrišču med bazenom in TVD Partizanom Vrhnika. Dve igrišči sta bili postavljeni in narejeni nekaj let pozneje ob asfaltni ploščadi, ki je bila tudi obnovljena v letošnjem juniju. Teniška tabla tako prikazuje dogodke po letih, in to od leta 1982 pa do lani. Prvi prispevek je napisal žal že pokojni Jani Majer, tudi tenisač, o zmagi na turnirju svojega brata Bojana Majerja. Nato sledijo številni prispevki Simona Seljaka in nekaj od Gašperja Tominca. Po letih je bilo še več prispevkov, tako da so na tabli prikazani le najbolj aktivni. Res lepa zgodovinska predstava vrhniškega tenisa. Simon Seljak Masters turnir Teniški klub Vrhnika je v juniju in juliju izpeljal drugi Masters turnir v štirih kakovostnih skupinah. Sodelovalo in tekmovalo je skoraj sto tenisačic in tenisa-čev, ki so nekakšen vrh kakovostnega domačega teniškega kluba. Resnično so prikazali dobre in kakovostne boje, saj je med njimi kar veliko tekmovalnosti. Rezultati so bili naslednji: Masters A (najboljši) 1. Žiga Zvonar 2. Peter Kavčič 3. in 4. Dimitrij Debevc in Aljo-ša Seljak Masters B: 1. Tomaž Požar 2. Primož Ivančič 3. in 4. Sebastjan Verbič in Vili Kovačič Masters ženske: 1. Mojca Krasnik 2. Maja Satja Šest 3. in 4. Sabina Dolenc in Tina Miholič Masters seniorji: 1. Grega Kukec 2. Viktor Razdrh 3. in 4. Tomaž Pirnat in Zdenko Božič Simon Seljak ŠPORT 31' avgust 202W67 I lMi/ WM./\/L/MJ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Siliko futsal poletna liga Ključavničarji suvereno opravili s kavarnarji Z zaključnim turnirjem, ki je bil v soboto 22. avgusta, se je končala prva Siliko futsal poletna liga, ki je bili organizirana na željo številnih malo nogometnih ljubiteljev. Na ligo je bilo prijavljenih osem ekip, ki so v sedmih tekmovalnih dneh odigrale 56 tekem. Na zaključnem turnirju so se prve štiri ekipe pomerile za prva štiri mesta, preostale štiri pa za mesta od 5. do 8. Peto so na koncu osvojili igralci ekipe OPV Sport, šesto Tajfloor & Bar Sonček, sedmi so bili domačini iz ekipe Tribuna, osmi pa Krajina. Dosti bolj napeto je bilo v boju za prva štiri mesta. Kljub vsemu je bila ekipa Ključavničarstvo Kunc (Nejc Berze-lak, Miha Kostanjevec, Aljaž Končan, Blaž Končan, Nejc in Klemen Kunc, Alan Murata-gic, Max Vesel, Luka Burjak, Jure Jarc, Samo Lisjak in Aljaž Založnik), ki je celotno ligo odigrala brez poraza, suverena in v polfinalu odpravila Kavarno Park (Boban Krneta, Daniel Ivanovic, Nenad Avramovic, Almir Begic, Nikola Paulic, Jasmin Hodžic, Matej Šutic, Elvis Behric, Stojan Krička in Edvin Keric) s 5:1, v finalu pa Slaščičarno Berzo (Jaka Pregelj, Indir Muric, Žiga Kajtna, Tadej Špicar, Uroš Prellec, David Vukičevic, Jernej in Martin Kraševec, Tilen Ivanovic, Jan Debeljak, Žiga Cukor, Urban Pirnat in Žan Velkavrh) s 4:1. Ekipa slaščičarjev je v finale prišla preko ekipe Salkon team (Rasim Čehic, Maks Vidmar, Damir Jezerčič, Gašper Strži-nar, Gašper Kos, Tilen Rihar, Rok Železnik, Tomaž Končan, Matevž Gabrovšek, Jure Pajn-kihar, Tod Ciuha, Maks Rotar in Žan Palčič) tesno z 1:0. V tekmi za tretje mesto so igralci ekipe Kavarna Park tesno z 2:1 odpravili ekipo Salkon. Najboljši posamezniki so postali. Strelec Jure Šubic (Tajfloor & Bar Sonček), vratar Indir Muric (Slaščičarna Berzo), igralec Max Vesel (Ključavničarstvo Kunc), fair play nagrado pa je prejel Nenad Avramo-vic (Kavarna Park). Vse tekme je sodil sodnik Dejan Nikolič in odlično opravil svoje delo. Liga je bila zelo dobro sprejeta in eden od najbolje obiskanih dogodkov minulega podjetja. Nedvomno bi bili, vsaj po odzivih sodeč, igralci nogometa iz Vrhnike in okolice navdušeni, v kolikor bi se naslednje poletje lahko prijavili na Siliko futsal poletno ligo 2021. (BE) Najboljši igralec Max Vesel v družbi v družbi predstavnika organizatorja lige Boštjana Erčulja. Skupaj poskrbimo za naše zdravje SPROSTIMO STRES 12. 9. 2020 ob 10. uri Društvo Motivakcija in Ana Podplinik, s. p., psihosocialna terapevtka, organizirata predstavitev skupinske terapije SPROSTIMO STRES. Na srečanjih se udeleženci naučijo novih sprostitvenih tehnik in so deležni skupinske kognitiv-no-vedenjske obravnave. Društvo Motivakcija izvaja vadbo pilates na Vrhniki že od leta 2015. Pilates je oblika vadbe, ki je kombinirana iz telesnega zavedanja, pravilnega dihanja in tekočega nadzorovanega gibanja. Pilates je edinstvena vadba, pri kateri krepimo mišice celotnega telesa, pridobivamo na moči, izboljšujemo telesno gibljivost, koordinacijo in vzdržljivost. Nova sezona pilatesa se bo začela prvega septembra 2020. Vsak torek in četrtek se bomo gibali v mali telovadnici OŠ Ivana Cankarja na Lošci 1 v dveh skupinah in v omejenem številu. Rezervacije sprejemamo na št. 040 559 991. Večina vadb poteka pod vodstvom inštruk-torice športne rekreacije pilates, Brede Štupica. Najbolj nas motivirajo naše zadovoljne stranke, ki nam povedo, kako jim pilates izboljšuje zdravje in povečuje kakovost življenja. Združujeta nas strast do pilate-sa in dobra energija. Od 20. do 21. ure bo potekal začetni klasični pilates na blazinah. Vadbo pilates priporočajo fizioterapevti in zdravniki. Vadba je primerna za vse začetnike in tiste, ki skrbijo za svoje zdravje. Od 19. do 20. ure bo potekal nadaljevalni ultra pilates. Vadba je primerna za osebe, ki že poznajo pilates. Posebnost programa je, da vadba vsebuje poleg klasičnih elementov pi-latesa tudi elemente za izboljšanje kondicijske vzdržljivosti. Pri obeh vadbah se intenzivnost vadbe prilagodi večini udeležencev in se postopoma stopnjuje, zato je pomembno, da se k vadbi pridružite že takoj na začetku sezone. V septembru ste vsi, ki to berete, vabljeni na brezplačno testiranje telesne pripravljenosti European Fitness Badge. Z udeležbo na preizkusu EFB vsak posameznik na preprost način preveri svojo vzdržljivost, moč, koordinacijo in gibljivost. Na podlagi posameznih rezultatov prejme priznanje za nivo telesne pripravljenosti, ki vsebuje individualno svetovanje s priporočili. Svoj rezultat lahko primerja s posamezniki svoje starosti in spola na evropski ravni, s ponovnim testiranjem čez 6 ali 12 mesecev pa preveri svoj napredek. Datum sledi naknadno. Sledite nam na Facebooku: Društvo motivakcija. Obvezne prijave na naslov društva. Smo člani Športne zveze Vrhnika in nosilec znaka kakovosti Zdravo društvo Športne unije Slovenije, ki pomeni prizadevanje pri promociji organizirane, redne in strokovno vodene športno- rekreativne vadbe. Podporo projektu je s podpisom pisma podpore izrazilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Društvo Motivakcija sodeluje tudi z Društvom Kneipp Vrhnika. Občasno se udeležujemo skupnih dogodkov in izvajamo organizirano vadbo. Zanimajo nas zdravilna zelišča in vse, kar krepi naše zdravje in nam izboljša kakovost življenja. Ne skrbimo samo za svoje telesno, ampak tudi duševno zdravje. V sodelovanju z Ano Podlipnik, psihosocialno svetovalko, organiziramo skupin- ske terapije Predihajmo stres. Na srečanjih lahko spoznate različne sprostitvene tehnike in ste deležni skupinske terapevtske obravnave po kognitivno- vedenjski metodi. Začeli bomo septembra. Rezervirajte si mesto. Dobrodošli v naši družbi. Breda Štupica, inštruktorica športne rekreacije pilates, Društvo Motivakcija, N asčasopis ŠPORT 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r68j PLANINSKI KOTIČEK Z veselimi Triglavkami po Idrijsko-Cerkljanski planinski poti (ICPP) od 21. do 25. julija 2020 Zvoni telefon. Se pridružiš veselim Triglavkam na pohodu? Z veseljem. Pot pod noge in gremo. Idrijsko-Cerkljanska planinska pot je kot biser, speljana tako, da človek spozna veliko zgodovinske, kulturne in naravne dediščine. Grape, potoki, reke, vasice, gozdovi, strma pobočja, vrhovi, planine, pokošeni travniki, urejeni vrtovi, skratka vse je lepo, ampak tudi strmo. Nekako bi rekli, gremo gor in dol, pa spet gor in dol. Ravnin skoraj ni. Čas pa se ustavi ob lepotah narave. Še vreme nam je bilo naklonjeno. Prvi dan nas je pot vodila z Reke preko Šebrelj, Jagršča do Jelenka, naslednji dan pa mimo Šinkovca do Vojskega, kjer smo prespali v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Kakšno razkošje! Tretji dan nas je pot vodila mimo Hudournika, Kotlarja, Tratnika do Hleviške planine (odlični žlikrofi). Nadaljevali smo mimo Strug na Špiča-sti vrh, za konec pa smo se povzpeli še na Javor-nik. Koča na Javorniku je vredna obiska. Z dobro hrano so nas pogostili prijazni oskrbniki. Zadnji dan smo osvojili Črni vrh, Idrijski Log, Divje jezero. Pot do jezera je bila mokra, blatna, spolzka in »strma na dol«. In tako je bila naša skupna pot končana. Bila je polna doživetij, smeha, dobre volje, idej in dobre hrane. Za vrhunsko vodenje se v imenu Triglavk zahvaljujem Jožetu in Romanu, Bojanu in Jožetu pa za varno vožnjo. Zaključek v nekaj besedah: Diši na še! Gremo peš! Maja Horvat Z Veselimi Triglavci na Ratitovec Kljub dopustniškemu času Veseli Triglavci ne moremo, da nas ne bi zasrbele noge ter da ne bi izkoristili prijetne julijske sobote s ciljem osvojiti enega izmed slovenskih vrhov. In tako je padla odločitev, da tokrat obiščemo Ratitovec (1678 m). Vožnja mimo Škofje Loke in Železnikov nas je pripeljala vse do vasi Prtovč, naše začetne točke. S parkirišča nas je pot vodila levo v smeri Ra-titovca čez Po(v)den po cesti, ki se najprej sicer vzpne mimo hiš, nato pa smo zavili levo in se rahlo spustili. Cesta se po širokem kolovozu na- daljuje skozi gozd, ki se začne strmo vzpenjati. Vzpon do vrha se je mimo sedla nadaljeval po sprva zložni, nato pa spet po strmi poti vse do glavnega grebena. Sledila je lahkotnejša in prijetna pot po razglednem pobočju. Po slabih dveh uricah smo prispeli do našega cilja. V lepem vremenu smo pokukali naokrog na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, v daljavo pa je pogled segel tudi na Julijske Alpe, Karavanke in Kamni-ško-Savinjske Alpe. V sicer lepem, a vetrovnem dnevu smo si v Krekovi koči na Ratitovcu (1642 m) privoščili zaslužen počitek z malico, nato pa smo se odpravili v dolino in se v zgodnjih popoldanskih urah vrnili domov. Besedilo: Branka Gutnik, fotografija: Branka Gutnik 56. planinski tabor v Robanovem kotu Mladinski odsek PD Vrhnika je od 1. do 10. avgusta organiziral 56. planinski tabor za mlade v Robanovem kotu. Mladinski odsek PD Vrhnika je tudi letos organiziral planinski tabor, ki se ga je udeležilo 39 mladih planincev. Skupaj z vodniki in mladinskimi voditelji so spoznavali slovenske planine in vrhove Kamniško- -Savinjskih Alp. Mladim radovednežem vreme v prvih petih dneh ni bilo naklonjeno. V deževnih dneh so širili svoje znanje v pletenju vozlov, orientaciji, prvi pomoči in tehnični planinski opremi. To je bil tudi čas, ko smo se izpopolnjevali v družabnih igrah. Kljub deževnemu vremenu smo v desetih dneh osvojili Robanovo planino, Korošico, Malo Ojstrico, Raduho in Strelovec. Sprehodili smo se tudi do kmetije Knez nad Robanovim kotom, od koder nam je vodja tabora, Andrej, dostavljal domače mleko, jogurt in jajca. Najstarejši so se povzpeli tudi na Ojstrico. Najmlajša skupina si je ogledala Potočko zijalko. Sprehodili smo se po učno-sprehajali poti v Logarski dolini in si na koncu ogledali slap Rinka, nekateri pa so se povzpeli še na Okrešelj. Obiskali smo turistični center Solčava in si ogledali razstavo o solčavski zgodovini. Izvede- li smo, kako so včasih strigli ovce in izdelovali izdelke iz ovčje volne. Popoldnevi so bili namenjeni sprostitvi in zabavi. Organizirali smo velike igre, na katerih smo tekmovali v različnih športnih disciplinah. V taboru smo letos prvič organizirali plesni večer. S plesi, kot so Makarena, Račke, Young Men, smo pregnali dež in si priskrbeli sončne in vroče dni. Eden izmed večerov je bil namenjen tabornemu kinu, kjer smo si ogledali film Vesna. Slastne kuharske mojstrovine nam je pripravljala kuharica Katarina. Zadnji večer je bil tradicionalni planinski krst. Planinska krstna komisija (v novi zasedbi): župnik Pancr, mežnar Štan-ga in rabelj Jabi je podelila pet novih planinskih imen: Ela Ča-vlek - Perla, Matija Verbič - Pe-stnjak, Urša Križ - Uršika Zala, Žan Suhadolnik - Ribžn in Tia Seljak - Lavta. Pri izvedbi tabora so nam finančno ali materialno pomagali: Avtoelektričarstvo Robi Trček, Avtoprevozništvo Janez Vehar, Kmetija Zalar, Najcom, s. p., Pekarna Adamič, Podrav-ka-Žito, d. d., Pro-saf, d. o. o., Štirn, d. o. o., Tiskarna Somaru, Tomaž bar, Treking šport (Petzl, Tendon), Vesper, d. o. o., PZS in ZIC Vrhnika. Za MOPD Vrhnika Ema Mrzelj Haščasopis 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha-nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija-insvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca Nendl, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. V juliju in avgustu bomo v nasadu pri Bistri potrebovali več parov zanesljivih in marljivih rok za obiranje ameriških borovnic. Delo ni zahtevno, nudimo prijetno delovno okolje in stimulativno nagrajevanje. Vse, ki vas to delo zanima, vabimo, da nas pokličete na 041-499-424. Nudim storitve in svetovanja s področij delovne terapije in rehabilitacije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na področju rehabilitacije. Alen Bučar Baras, tel. 041 811 732. MALI OGLASI Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazidljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi priključki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko peč Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segrevanja do 120 m3 , cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Prodam gozd, k.o. VRHNIKA, parcelna številka 402/297, površina 8827m2. Cena 3.000€. Telefon 031 378 804 Prodam hišo v Brezjah pri Dobrovi, 821 m2 zemljišča, samostojna hiša v treh etažah + podstrešje + velika terasa, dvorišče, vrt in dva gospodarska objekta. Urejeni vsi priključki. Odlična lokacija, 15 minut do Ljubljane, prodamo. Cena: 196.000,00 EUR. Več informacij na www. nepremicnine.net/ Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail. com Prodamo gozdno zemljišče, KO 1983 Babna Gora, parcele št. 2381, 2382, 2383 in 2384. Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail.com Kupim njivo, sadovnjak ali travnik na Vrhniki ali Stari Vrhniki. Do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363-359. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo ravno parcelo v velikosti 800 m2. Parcela je na mirni in sončni lokaciji, kjer je odprt pogled v naravo. Voda, elektrika sta na parceli. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Na Breznici pri Žireh oddam (pozneje mogoč odkup) v idiličnem okolju vikend -brunarico. Je delno opremljen, ima WC, tekočo vodo, elektrika je na agregat, možnost priklopa na omrežje. Pozimi je cesta splužena do vikenda. Inf. na telefon 040 565 548. Ugodno prodam talne in stenske keramične ploščice. Informacije: 041 631 556. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Prodam kvalitetna suha drva (okolica Horjula). Telefon: 031 740 792. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 3 zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam kocke suhega sena. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Prodam 1000-litrske PVC- -cisterne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam kvalitetna suha bukova drva razrezana na 33 cm. Telefon: 041 777 043. Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Ameriške borovnice - V juliju in avgustu ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! 041 943 586. Ugodno prodam nerjavno kletko za ptiče. Informacije: 041 631 556. Ugodno prodam 2,5 m3 suhih smrekovih plohov. 041 878 921 ali 01 75440 25. Prodam suha drva (bukova ali mešana). Mogoča razrez in dostava. Telefon 031 584 801. Prodam suha bukova drva, rezana po želji, lahko tudi dostavljena. 041 388 442. Ostalo Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo-stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Prodam ženski lovski plašč, velikost 42, oblečen samo dvakrat. Cena po dogovoru: 051 307 208. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Zelo ugodno prodam tridelno garnituro za izvajanje magnetne terapije (velika in mala blazina ter obroč). Zelo malo rabljeno. Zraven je tudi priročnik za uporabo. Tel. št. 051 353 057. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Maturantska obleka, dolga, oprijeta, razporek, modra, za vitko dekle (165-175 cm), prodam. Tel.: 051 258 004 (Mateja). GOZDARSTVO, d.O.D. ► Sečnja in spravilo lesa ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Priprava drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika nm.iriatic.iTialovrhi@giTiail.con www.gozdarske-storitve.si ■ ■. AVTO LEV D.O.O. Ljubljanska 16a, Vrhnika V SVOJO SREDINO VABIMO SODELAVKE IN SODELAVCE • SERVISNI SVETOVALEC • MEHANIK • PRIPRAVA VOZIL IN SKLADIŠČE • PRODAJNI SVETOVALEC PRIČAKUJEMO angažiranost, delavnost, odgovornost in poštenost. OBLJUBLJAMO dolgoročno zaposlitev, dobro plačilo in osebni razvoj. Stimulativno delovno okolje in motivirane sodelavce. Kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam svoje prijave s CV pošljete po e-pošti, s pripisom na katero delovno mesto se prijavljate. zaposlitev@avtolev.si | www.avtolev.si Haščasopis 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ugodno prodamo kuhinjo, sedežno garnituro, jedilno mizo s stoli - lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Info, Uroš: 031 766-509. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 041 631 556. Oddam gostinski lokal v Mercator centru na Vrhniki - Loka, Robova 6, prvo nadstropje. Vse dodatne informacije na telefonski številki: 041-962-277. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. Prodam prikolico za osebni avto, domače izdelave, z dokumenti. Tel.: 031 841 510. Prodam aluplatišča, skoraj nova, od ford fieste, 14 col. Telefon: 051 307 208 ali 01 3641 288. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. Prodam starejši fotoaparat, znamke Pentax. Telefon 051 307 208 ali 01 364 12 88. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za začetnike, 4-6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljevalna); Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 strani. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Ugodno prodam prosto-stoječ indukcijski štedilnik, širine 50 cm, znamke Gorenje EIT 5351 XD, energijski razred A. Je skoraj nov, brezhiben, s podaljšano garancijo do 18. 7. 2026. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 031 279 510. Ugodno prodam nove »pante« za vrata, okna, omare itn. Cena samo en evro. Informacije na 041 631 556. Izposoja električnih, cestnih in gorskih koles. Info: www.polkadot.si, 031 544 959. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Prodam nov vzidan štedilnik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). Prodam šivalni stroj Singer, star že 90 let. Dela brezhibno. Tel.: 070 670 933 ali 01/3641 288. Starinsko omaro, kuhinj - sko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350076. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Turizem Apartma na smučišču Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www.nasmuciscu.si. V Medulinu oddam hišo v bližini morja. Telefon: 031 236 067. Avtomobili Toyota yaris 1.0, stara 11 let, a gre kot urca, 3 vrata, naprodaj. Tel. 041 494 999. Cena po dogovoru. Podarim Kuhinjsko korito, dvojno, 60 x 80 cm, staro in močno, inox, podarim. Tel.: 041 494 999. FRIZERKA META Poskrbite za svoje lase, saj so krona, kije nikoli ne snamemo z glave! ■žensko striženje -moško striženje ■otroško striženje ■klasična in modna barvanja ■urejanje pričesk za posebne priložnosti ■ličenje za vse priložnosti Delovnik: PON, ČET 7:30 - 13:30 TOR, SRE, PET 13:00 - 19:00 SOBOTA: po dogovoru Naročila na tel: 031 219 541 salon se nahaja Pod Hruševco 48C 1360 Vrhnika (nad BJ Fit fitnesom) Z vizitko, ki jo dobite v salonu, pri 10. obisku prejmete popust v vrednosti 5% seštevka zadnjih 9ih obiskov @fiizerkameta Frizerka Meta Meta Bizjan s.p. Strmica 11 Vrhnika ERGONOMSKA OBLIKA RAZSTAVNO POSLOVNI SALON LIDO Lesno Brdo 55 - Drenov Grič 1360 Vrhnika www.Lido.si | info@Lido.si <»080 20 18 Odpiralni čas: pon - pet: 9.00 - 19.00 sob: 9.00 - 13.00 NARAVNI SLOVENSKI PROIZVOD MATERIALI IN KAKOVOST Počitek za dušo in telo, počivalnik LIDO naj bo!® 10-LETNA GARANCIJA NA OGRODJE IN DRSNI MEHANIZEM. Počivalnike Lido izdeluje in prodaja samo podjetje LIDO. VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR PO MERI Hascasopis 31. avgust 2020* sg elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Moti»* - SELISKAR O ■ O www.avtohisa-seliskar.si a CITROEn ds automobiles CHEVROLET RABLJENA VOZILA ZAPOSLIMO PRODAJALCA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL IN SERVISNEGA SPREJEMNIKA POŠLJI SVOJO PRIJAVO NA: SERVIS@AVTOHISA-SELISKAR.SI LESNAM-DM KROVSTVO, KLEPflRSTVO. ZAKUUChA DELA V GRADBENIŠTVU LiSMMOHTDUjLt), VERD 13 GB 1&3DVRHN3KA M 041 792 742 M 041 928 975 vse rtcifl na prajefttih o]j',_ivnno sami ne najema m o podizvajaFcQY Imamo strnic in orodjar -s katejimj ztigo-lauljamo visoko hviiiliicla jn zshiLicck proj"ol