f
•f
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden. vsak. pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 8 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. po! leta 8 kron^óO vin. Naročnfik se pošilja upravništvu. plačuje se vtaprej.
Za inserate. se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
»
Narodna disciplina.
Človeška družba je še le tedaj močna in mogočna, ako jo veže stroga, neizprosna disciplina. Disciplina je pa le tam mogoča, kjer ima vsakdo samega sebe popolnoma v oblasti, ako vsakdo samega sebe dobro pozna in ve, kaj zna in more in kaj ne. kaj sme in kaj ne sme. Vsak mora pred vsem poznati svoje dolžnosti do samega sebe, do svoje rodbine, do naroda in domovine, vsak mora imeti trdno, neupogljivo voljo te dolžnosti, katere je spoznal vestno spolnjevati, ker samo vestno spolnjevanje dolžnosti, poraja naše pravice. Kdor ne spolnuje svojih dolžnosti, nima pravic. To je splošno priznana resnica, katera velja za vse sloje človeške družbe, za vse stroke človeške delavnosti.
Poglejmo si, kaj to pomeni za slovenskega trgovca in obrtnika -.— in
ltaj za slovenskega meščana..-
Katere so dolžnosti slovenskega trgovca?
Pred vsem te, da se v svoji stroki tako izuči in izvežba, kakor ajegov najboljši nemški konkurent. Našega trgovca dolžnost je, da svojega odjemalca tako dobro postreže, kakor je to v danih razmerah mogoče. Njegov ponos bodi, da ne bode mogel nikdo reči, da more pri kom drugem kupiti boljše blago in za primernejšo ceno, kakor pri njem. Z drugimi besedami, vsakdo se zanašaj v prvi vrsti na svoje strokovno znanje, na svojo pamet, na svoj bister vpogled v gospodarski položaj in modro izkoristenje tega položaja v svojo in svojih odjemalcev ko-
rist. Za to je treba bistre glave, dobrega opazovanja, pridnega dela in vestne priprave v trdi šoli praktičnega dela, v dobrih, pripoznanih trgovskih hišah.
Trgovec se mora učiti od trgovcev in odjemalcev, od producentov in kon-sumentov, poslušati vse in si dobro zapomniti vsak migljaj, vsako besedo, ki bi mu utegnila koristiti. Mož, ki se je za svoj poklic tako pripravil in ki svoje delo tako pozna, sme ponosno reči o samem sebi, kakor sem slišal iz ust nekega slovenskega trgovca: „Jaz se zanašam samo na svoje delo in vem, da dokler bom zdrav in mogel delati, bodem tudi toliko zaslužil, da preživim sebe in družino in naj bodo moji narodni nasprotniki še tako proti meni, moje delo govori zameinmeuspešno ti!
To so načela, katera priporočamo
vsem slovenskim trgovčem in obrtnikom. Kdor se pa more tako mirno na svoje delo zanesti, ta je spolnil svoje dolžnosti sebi in svojim odjemalcem nasproti in ima pravico, da ga ti tudi podpirajo, ker vedo, da dobe pri njem za svoj dober denar vedno tudi najboljše blago. Takega trgovca bodo podpirali v.d, brez ozira na narodnost ali politično prepričanje. Narodna disciplina veže trgovca, da postane tak, kaker-šnega smo gori opisali, nas pa, da ga podpiramo in pri njem kupujemo.
Kar smo rekli o trgovcu, velja tudi o našem obrtniku.
Našega obrtnika dolžnost je, da
se glede dela in točnosti zamore meriti /.'najboljšimi in najtočnejšimi obrtniki naših nasprotnikov. Vodi naj ga misel, da tu stoji delo proti delu — in ne Slovenec proti Nemcu, ali Slovenec plbti Lahu in da v tem tekmovanju s|mo boljše delo obstane in zmaga, ne pa politična agitacija ali politična
^BBt""""
Da bode našim trgovcem in obrtnikom mogoče postaviti se na to stališče in dobremu tujemu delu postaviti boljše domače delo nasproti, treba bo posebne vzgoje in skrbne, strokovne izobrazbe. Ta se ne da pridobiti od danes do jutri, za to treba dolgoletnega, resnega truda in napora.
Da pridemo tudi mi enkrat na višje stališče, bo treba, da tudi v rod-biUah naših trgovcev in obrtnikov zavlada stanovski duh. da se smisel za trgovino in obrt prenese od očetov na
e nauče sinovi ^j-gim-ev m obrtnikov spoštovati stan svojih očetov in iskati svoj ponos v tem. da očetovo podjetje svojemu času in novim razmeram primerno povzdignejo in razširijo. Mesto tega vidimo le prevečkrat, da se sinovi velikih in častno znanih trgovcev in obrtnikov izneverjajo poklicu svojih očetov, da nimajo nikakega veselja in žalibog tudi ne pravega spoštovanja do njih dela in postajajo rajše uradniki in častniki in kot taki uživajo in porabijo to, kar so očetje pridobili.
Narodna disciplina zahteva tudi v tem obziru spoznanje in spolnjevanje dolžnosti do dela. Brez tega je nemogoč zdaten napredek in če se bodo, kakor se to le prepogosto dogaja, si-
novi vseh onih, ki so si v trgovini in obrti pridobili primerno premoženje, odpovedali poklicu svojega očeta, ostanemo Slovenci večni začetniki na tem polju in se bode naša trgovina in naša obrt vse veke borila z onimi prvotnimi zaprekami, ki tarejo vsako podjetje ob njega mučnem in trudnem postanku.
Narodna disciplina zahteva torej, da vršimo tudi v tem obziru svojo dolžnost in da v svojih otrocih vzbujamo že v rodbini veselje in spoštovanje dela; da skrbimo potem za njih izobrazbo in praktično izvežbanje in je tako usposobimo zei ono edino uspešno tekmovanje, v katerem si stoji delo proti delu in v katerem mora vedno boljše delo slabše premagati.
V tem smislu naj se razumeva in taka narodna disciplina naj se širi med nami — in ne bo se nam bati za obstanek. Če si ne naberemo bogastva, imeli bomo pa dela dovolj za se in za svoje to. pa je. mnogokrat boljše nego bogastvo!
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Predlog o Severni železnici je v odseku že sprejet. V seji klubskih predsednikov je bilo določeno, da pride predlog o Severni železnici že v prihodnji seji državnega zbora na dnevni red. To vprašanje bode rešeno po želji Poljskega kola ter je prvo plačilo Poljakom. za njih pripravljenost, podpirati vlado v vprašanju volilne reforme.
V odseku za volilno reformo je imel 19. t: m. posi. dr. Tavčar dve uri
LI STE K.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel —nj —.
(Dalje.)
„Janko! Prinesi za mladega gospoda domačo obleko. Sleči mu potem to suknjo. Preskrbi mu lepo bivališče. Prinesi dve pipi in steklenico „bor-deauxa". Zapomni si dobro, drugače..."
Kmalu se vrne Janko, noseč na levici obleko iz temnega sukna, pod desno pazduho zaprašeno črno steklenico z zlatim napisom, a v vsakej roki kratko pipico. Trenutkoma odpaše mladenič sabljo, odloži dolamo (narodna dolga suknja), obleče domačo suknjo, izroči slugi klobuk, vzame od njega pipico, sede na udobni stol in prekriža noge. Sploh se je obnašal mladenič kakor v svoji hiši, odkar ga je minula plahost prvega svidenja. Ko je bil Janko z vso konjeniško opravo že pri vratih, zakliče mu Belizar:
„Ej, prijatelj, čakaj. Nekaj od moje oprave si pozabil. Na, odnesi ljubi moj", reče z nasmehom mladenič
ter pokaže za polnimi rudečimi ustnicami goste bele zobe, „vzemi tudi to, dovolj dolgo sem nosil tega zlodja." Belizar zgrabi pri tem svojo lasuljo za kito, sname jo hipoma z glave in požene slugi, kateri jo zgrabi prav spretno v zraku za kito in vrže hladnokrvno preko rame.
„Oprostite, dobrotnik moj", pravi Belizar in se obrne k Jankoviču ter pogladi z belo roko svoje goste, črne lase,- „da sem se rešil tega neumnega bremena. Moral sem nositi ta nesrečni pokrov pri vsaki paradi v Ptuju, a imeli smo jih dovelj, da me je resnično že bolela glava. Raje bi šel v deset bitek s Turki, kakor da se šopirim kot norec pri tej sitni muštri, kjer nas je pral za spremembo še dež", nadaljuje mladenič in si zapali pipico na voščeni sveči.
„Oh, oh!" roga se Jankovič in natoci dve kupici francoskega vina. „Ljubi moj bratec, ti se silno junačiš, pa si komaj opasal sabljo. Pij kakor huzar, kadi kakor Turek! Sama sva in mislim, da ne pojdeva danes nikamor na obisk, kajti danes si moj in samo moj. Toda sedaj mi povej, kaj si do-
živel tam za Sotlo (izraz za Štajersko) v kraljevem taboru in s čim se lahko pohvališ."
„Milostljivi moj prijatelj, mislim, da ste prejeli moje pismo, kjer sem vam vse natanko opisal", odvrne mladenič.
„Prejel sem ga seveda, toda pismo je pismo, kratko in omejeno, pa se to ali ono pozabi, to ali ono zamolči, a živi jezik ne pozna ozira".
„Kakor želite", pokloni se Belizar. Ko sem se vračal iz Dunaja, kamor ste mi izvolili poslati častniški patent za novourejen glinski polk, sem zvedel v Gradcu, da se napravi pri Ptuju velik vojni tabor, kamor pridejo tudi naši vojaki iz banovine. Tudi to sem zvedel, da si ogleda svitla cesarica vojaštvo osebno. Obleko sem si že dal napraviti na Dunaju, dobrega konja sem imel še iz vojske v Belgiji, in končno ste mi pisali tudi vi, milostljivi gospod, naj odidem po kraljevi naredbi takoj v Ptuj. Ravno 4. junija sem prišel v to mesto in nastanil sem se v gostilni „Pri zlati kroni". Našel sem tamkaj tudi stotnika Vojkoviča, Rauchovega zeta, ki mi je natančneje
povedal, kaj se je tukaj dogodilo. Peš-polki Hildburgshausen, Forgač, Molk, Keil in Deutschmeister so prišli tjakaj že pred osmimi dnevi.
O banskih pešcih in konjenikih — v celoti dva tisoč mož — mi pove, da so prišli "pred dvema dnevoma preko Krapine na Štajersko in da jih je do-ved§l polkovnik baron Venceslav Kiefeld. Pove mi tudi to, da pride ban, škof in več hrvatske gospode, da se bomo vadili pred kraljico in veliko gospodo po novem redu generala Dunna, kateri je tudi prišel v Ptuj. Poslušal sem Vojkoviča in nisem ga poslušal, ker sem bil od pota močno utrujen. Razumel sem Rauchovega zeta samo to, da se moram vsekako predstaviti polkovniku Klefeldu, kateri mi naznani, kateremu oddelku da pripadam; da moram obiskati tudi mladega grofa Adama Bačana, ki je postal manj vsled svojega junaštva kakor po banu stricu glinski polkovnik, namesto Štefana Pa-tačiča, čeravno je neizkušen in golo-brad",
(Dalje prihodnjič).
ti
trajajoč govor; razprave le polagoma napredujejo. Fredsednik dr. Ploj je sklical prihodnjo sejo 22. t. m.
V seji državnega zbora je stavil dr. Korošec in sodrugi interpelacijo na ministra pravosodja in deželne brambe zaradi raznih justičnih zmot okrajnega sodišča v Šoštanju in zaradi nekorektnega postopanja tamošnje žandarme-rijske postaje. (Interpelacijo priobčimo v celoti.)
Železniški minister dr. pl. Derschata je odgovoril na interpelacijo poslanca Schreiterja, zaradi zboljšanja go-' spodarskega stanja uslužbencev pri državnih železnicah. Minister je dejal, da bi tako zboljšanje stalo 5 milijonov kron. Uprava državnih železnic bode izvedla najnujnejše reforme in zboljšanja takoj, druga manj potrebna pa tekom treh let. Za povišanje plač potrebni krediti so postavljeni že v proračun za 1907.
Razpravljala se je nadalje še afera Sternberg—Onciul, ki je spravila toliko vmazanega gradiva na dan, da se je večini poslancev vse skupaj zgabilo in da so zapustili dvorano, tako da je bila zbornica nesklepčna. Kot tretji v tej dični zvezi je bil tudi referent gra-jalnega odseka vitez Krolikowski, po katerega mnenju besede: ,.svinja" in ,.pijana klada" niso razžaljive. Ta vitez Krolikowski je podpredsednik deželnega nadsodišča v Przemyslu. Poljsko kolo se ga pa sramuje in bo glasovalo proti njegovemu predlogu.
Splošni položaj volilne reforme je še vedno nejasen. Posredovalni predlog Malfatijev Nemci vedno odklanjajo ter zahtevajo, naj se jim zavaruje razdelitev volilnih okrajev za vedno z-% večino. Krščanski socijalci so proti tej pretirani zahtevi takozvanih naprednih in svobodnjaških nemških strank, ne bodo pa dali inicijative, da se sprejme katerikoli posredovalni predlog, da bi tako ne dali tebi zagrizencem prilike, da bi se na njih stroške ju-načili pred svojimi volilci in kazali na krščanske socijalce kot izdajalce nemških interesov. Kar so si ti „napred-njaki" nadrobili, bodo morali pač Sami pojesti in če so nasprotniki volilne reforme in demokratizacije parlamenta, bodo morali to tudi lepo odkrito priznati.
Vlada pripravlja nov posredovalni •predlog, temeljem katerega bi se mogla spremeniti razdelitev volilnih okrajev z navadno večino glasov, ako je dano število (recimo 340) poslancev prisotnih. Poljsko kolo, ki je s Severno železnico dobilo že del svoje odškodnine, je sklenilo, da bode glasovalo za 2/i večino, če se postavi tak predlog na dnevni red, pripravljeno je pa glasovati tudi za kak drugi posredovalni predlog, če bi se posrečilo, da se stranke o tem zjedinijo.
Ogrska vlada ne govori nič več o volilni reformi — in kakor je videti, bi vso stvar kar najrajše pokopala, kajti naj pride kakeršnakoli reforma, gotovo je, da bo morala nemadžarskim narodnostim priznati vsaj toliko političnih pravic, da bo ena tretjina novih poslancev nemadžarske narodnosti. Tega se gospodje boje in zato bi radi to . vprašanje natihoma vdušili.
Ministrski predsdnik Wekerle je predložil parlamentu posebno postavo o častnem prevozu smrtnih ostankov Rakoczyj-a in njegovih sodrugov v domovino in temeljem katere, bodo izbrisana Rakoczy-a sramoteča mesta iz postave od 1715 leta. Teh slavnosti se bode udeležila vlada in parlament, ki bo imel počitnice od 26. do 31. t. m. Tudi hrvatska vlada in zastopniki hrvatskega sabora se udeleže Rakoczy-jevih slavnosti.
Vitanje države.
— Rusija. Vlada je izdala na-redbo, s katero je zopet vspostavljen red na moskovskem vseučilišču. Vlada zaupa profesorskemu kolegiju, da bode s svojo avtoriteto vzdržal red in mir na univerzi in da bode dijake prepričal, da so profesorji branitelji njih koristi. Vlada se nadja. da bode profesorski zbor znal preprečiti revolucjo-narne shode na vseučilišču in prepoveduje policiji vstop v vseučiliška poslopja.
Trgovinski minister Filosofov je v svojem govoru na shodu borznega ko-miteta v Moskvi izjavil, da bodo volitve za novo dumo o pravem času razpisane. Minister je pozval zastopnike trgovskega stanu, naj si prizadevajo, da se povrne zopet red in mir v državo.
. »
Izdan je carski ukaž, ki priznava vsem ruskim podanikom enake pravice glede državne službe.
— Srbija. Ministrski predsednik Pašic je odgovoril na interpelacijo staroradikalca Kozlovjanina in dejal, da si je srbska vlada prizadevala po svojih najboljših močeh pogoditi se z Avstro-Ogrsko. Da zadovolji njenim zahtevam je Srbija odstopila od carinske zveze z Bolgarijo ter dala določeno obljubo glede svojih naročil v Avstriji. Vse zastonj. Avstro-Ogrska stoji na svojem. Če pa Avstro-Ogrska ne bode v najkrajši dobi odgovorila srbski vladi na nje zadnjo noto. bode imela ta za naprej prosto roko in se bode ravnala kakor ji bodo veleli interesi Srbije. Srbija se pogaja sedaj z Rusijo. Rumunsko, Italijo in Anglijo glede nove trgovinske pogodbe. Za srbski eksport so se našle nove poti in novi trgi in nadjati se je, da se Srbija v kratkem tudi v gospodarskem obziru popolnoma osamosvoji.
— Bolgorsko. Bolgarska vladase je nasitila večnih šikan, katere so jej Grki provzročali in je sklenila tej gospodi pokazati, da je v svoji hiši ona sama gospodinja, ne pa Grki. Pred vsem bode sedaj § 10 postave o ljudskem šolstvu natančno izvrševan. Ta postava obstoji že 14 let, pa ta paragraf, kateri nalaga Grkom in drugim narodnostim, da morajo v ljudskih šolah poučevati v bolgarskem jeziku je ostal do sedaj na papirju. Grki so v svojih šolah rabili svoje grške knjige, katerih niso bolgarski vladi niti dajali v cenzuro. Odgajali so svoje učence v velikogrškem duhu ter je pojili s sovraštvom in zaničevanjem do bolgarskega naYoda in bolgarske države. Na teh grških šolah po Bolgarskem so poučevali pač grško zgodovino in zemljepisje Velike Grške, ne pa tudi zgodovino in zemljepis one dežele v kateri so živeli in služili svoj denar. Vlada bode vsej tej nesramnosti napravila konec in zahtevala, da se postava o narodnem šolstvu izvede. Tudi grške škofe je do sedaj imenoval grški patrijarh v Carjem gradu. Bolgarska vlada je tudi temu napravila konec — sedaj ne pride noben škof na Bolgarsko brez dovoljenja bolgarske vlade. To Grkom ni prav, zato se izselujejo. Srečno pot!
Slovenske novice.
w
Štajersko.
—1 Izvanredni občni zbor telovadnega društva „Celjski Sokol" se
vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih v „Narodnem domu". Z ozirom na Spored, ki je velike važnosti za nadaljni razvoj „Celjskega Sokola'1 pričakujemo, da se udeleže tega zborovanja tudi starejši bratje polnoštevilno.
—	Redni občni zbor „Dijaške kuhinje" se bo vršil v sredo dne 31. oktobra ob 4. uri popoldne v prostorih celjske posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, 5. razni predlogi. Celje 22. oktobra 1906.
Odbor „Dijaške kuhinje".
—	Uredništvo „Domovine" izjavlja. da visokošolec g. Ivan Prekor-šek ni pisal zadnjega dopisa iz Škofje-v.asi pri Celju.
—	Semenj sv. Uršule je privabil velike množice kmetskega prebivalstva iz bližnje in daljne okolice v Celje, da si nakupi, ker potrebuje za obleke, obutev, za hišo in polje. Naši ljudje so prinesli danes lep denar v mesto in marsikak besen Südmarkovec se je danes kar cedil prijaznosti in sladkosti nasproti zaničevanim slovenskim kmetom in kmeticam, samo da z njimi kaj zasluži Tudi na živinskem semnju je bilo mnogo blaga, veliko kupcev in prodajalcev.
—	Oproščen je bil pred celjskim sodiščem trboveljski policaj Filip Uršič, ki je nekemu Vodivku s sabljo tako predrl, prsi, da je Vodivka takoj umrl.
—	Kdo bi smel biti odbornik v občini celjska okolica » To vprašanje pretresajo razni mestni „politiki" za čašo piva ali vina. Prišli so do zaključka. da bi odborniki te naše občine smeli biti samo ohi', t. j. „pristni" celjski Nemci in pa njih prijatelji iz Gaberja. Kmetje, in celo taki iz oddaljenih vasi, bi pa po njih mnenju ne smeli sedeti v občinskem odboru. — No naši kmetje so čisto drugačnega mnenja in za zdaj je samo to njih mnenje odločilno! „Pristni" celjski in okoliški nemškutarji naj pa malo po-trpijo.
—	„Sanatorium", katerega je dal gosp. Sokol Bregu pri Celju sezidati, bode kmalu zgotoVljen. Hvala Bogu, saj bode podoben zavod v resnici kmalo potreben, če pomislimo kako resno pretresajo naši mogotci v mestnem zboru tako važna vprašanja, kakor: o imovinski pravici zraka nad mestnimi ulicami, o nedotakljivosti nemškega značaja našega mesta itd. Kakor bi bili izvoljeni, da zbijajo take neslane šale, mesto da skrbe za blagor mestnega prebivalstva.
—	V zadnji seji mestnega zbora je poročal župan, da bodo občine Celjska; okolica Celjska in Teharje dale napraviti na skupne troške pot za pešce ob cesti v Teharje. Načrt bo zgotovljen po zimi in se delo prične spomladi.
30. t. m. se snide pri deželnem odb.oru posebna komisija, katere se vdeleži tudi pooblaščenec občine Celjske, da pretrese in določi projekt o saniranju in spopolnitvi regulacijskega načrta Savinje. Župan se te seje sam udeleži in bodo dotični projekti že tekom tega leta pregledani.
Izvoljen je bil odbor mestne hranilnice celjske za ' štiriletno dobo od 1. jan. 1907.
Prošnja katoliškega podpornega društva; naj se jo oprosti mitnine za dovažanje stavbinskega gradiva za šolo šolskih sester je bila soglasno odbita, zato je bila pa podeljena oprostitev Frideriku Guglu za njegov obrtni dovoz.
—	Mestni zbor je svojevoljno, ne da bi ga bil zato prosil, podelil meščanstvo nadmlinarju v mestnem mlinu .Tosefu Gillitzerju. na kar je ta daroval 50 K za mestni ubožni zaklad.
—	Gesslerjev klobuk. Mestni urad je objavil naznanilo v katerem določa, v kakšni višini itd. smejo biti od zida štrleči ali v zrak moleči napisi nad trgovinami in obrtnimi podjetji. Za vsak tak znak se bode od
1. januarja 1907 plačevala mestu posebna priznalna najemnina. — Vse to bi še bilo — no. sedaj govori slavna Schilcfa na usta mastnega zbora in mestnega urada ter dekretuje. da morajo napisi vseh v zračni prostor mestne občine moleči napisi biti nemški! Ne vemo je li to bolj nesramno ali bolj neumno — vsekako pa nam že naravnost besno sovražno in bi se utegnilo gospodi enkrat še slabo splačati.
—	Mestni ognjegasci so imeli včeraj popoldne vaje. katero so pa tako hrupno inscenirali, da so ljudje mislili, da kje gori in so radovedno hiteli na ulice. Požara ni bilo. bila je le vaja mestnih ognjegascev.
—	Nemško šolo zahtevajo, kakor piše „D. W." v Veliki Nedelji in v Kumu pri Ormožu tamošnji nemškutarji in so baje že storjeni pripravni koraki za to. Rodoljubi pozor, ganite se, dokler je čas, da zaprečite ta napad na našo narodnost.
—	Več narodnega ponosa! Iz
Višnjevasi pri Vojniku se nam poroča, da se šopiri na občinskih oznanilnih deskah samo blažena nemščina — in to' ob cesti, • ki pelje iz Vojnika v Novo cerkev. Pričakujemo, da skoro izgine tisti „Ort Weixeldorf" Gemeinde .. . itd. in da na domači zemlji vidimo skoro samoslovenski napis!
—	Glavna zaloga tobaka v Laškem. 15. novembra t. 1. ob 11. uri zjutraj bode pri c. kr. okraj, finančnem ravnateljstvu v Mariboru konkurenčna razprava o glavni zalogi tobaka v Laškem. Ponudbe naj se do omenjenega dne pošiljajo zapečatene na omenjeno oblastvo.
—	VII. izkaz darov za pogorelee v Radmirju v Savinjski dolini.
158 Dekanijski župni uräd Gornji grad | 40 K; 159. Paradis, trgov, potovalec,"
Wernsdorf, 2 K; 160. Jožef Xalenóak,____
župnik v p., Šoštanj, 5 K; 161. Miloš Šmid. župnik v Solčavi, 40 K; 162. Anton Šlander, dekan. Stari trg, 10 K: 163. Jakob Zupančič, župnik v Gotov-Ijah. nabral 50 K; 164. Gregor Potokar. župnik v Bočni. 3 K; 165. Jernej Vtrr-kelc. župnik v Dobjem. 20 K; ltìtf Franc SuŠnik. p. d. Krilez, na Ljubnem. 20 K; 167. Darovanje v Novi Štifti 36'83 K: 168. Obitelj Krenerjeva v Laškem trgu 10 K; 169. Gregor Pre-sečnik, župnik v Frankolovu. 5 K; 170. Dr. Hermann, c. kr. štabni nad-zdravnik v Gradcu, 6 K; 171. Profesor Stifter v Kalugi na Ruskem 10 kron; 172. Pevec, trgovec v Mozirju, plačal vstopnino 5 K; 173. Pevec, trgovec v Mozirju, nabral 1'56 K; 174. Čisti dobiček prve veselice na Ljubnem 142 K 98 v; 175. Čisti dobiček druge veselice na Ljubnem 214 K 25 v; 176. Krajnc Josip, veleposestnik. Gornji grad. 10 K; 177. Kmetska posojilnica na Rečici 20 K; 178. Župnijski urad v Grižah v Savinjski dolini 25 K; 176. Posojilnica v Vitanju 5 K; 180. Ivan Rebek. ključavničar v Celju, 4 K. — Do sedaj skupaj nabranega denarja 2583 K 52 v. Srčna hvala vsem darovalcem!
Odbor za pogorelee v Radmirju. Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik,
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Zg. Ponikva. V nedeljo 28. t. m. bode se slovesno otvorilo novo „Pevsko in bralno društvo" na Z g. Ponikvi s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Petje. Poje domači moški zbor. 4. Prosta zabava. Vrši se pri g. M. Semečniku. Da se bode slavnost povečala, vabijo se posebno bližnja bratska društva k obilni udeležbi. Gosti od blizu in daleč dobro došli! Vstopnina prosta.
Odbor.
—	Na shodu \ Hrastniku dne
■i. t. m. je bila soglasno sprejeta re-Jncija, katero je predlagal g. dr. Gosak ki se glasi : „Zborov alci, brani na javnem shcdu dne i. vinotoka 1906 pri g. R o š u
Hrastniku odločno profetiamo proti ustanovitvi po-olnomanemške.šolenaHrast-ijk u. Nismo sicer proti temu, bi se poučevala nemščina ljudski šoli, energično, pa é zavarujemo proti temu. da lise naše otroke poučevalo (»ečina predmetov v tujem e z i k u. ki ga sploh ne razumejo, ter se jih s tem ponem-'čevalo." Resolucija je bila med gro-lovitimi živio-klici enoglasno sprejeta. ia kar se je shod zaključil. Iz tega vidi, kako navidezno je bilo vpri-iorjeno zanimanje za nemško šolo in o je bila še krepkejša zaušnica „Štajercu" in našim nemčurjem, kot so jo bili 14 dni poprej v Trbovljah. — lavna zasluga za ta ' v resnici lep speh gre pa g. dr. Gosaku, kateri je, svojem temeljitem govoru zboroval-m pojasnil položaj ter jim dokazal, so bili zapeljani oni, kateri so pod-lisali prošnjo za čisto nemško šolo. Taki shodi naši stvari več koristijo nego vse drugo, zato bi bilo želeti, da se prirejajo povsod, da ljudstvo pbudimo in mu odpremo oči, da sporna svoje prave koristi. — Shoda v Hrastniku se je vdeležiio do 500 Ijadij.
—	Potres. Dne 20. t. m. je bil v irežicah in okolici precej močen itres. Prvi sunek je bil 10 minut
Jired 6 uro zvečer, drugi pa ob 6 in 5 minut zvečer. Škode ni nobene, er je bil sv. misjon, bilo je v tem času prav veliko ljudi v cerkvi, ki so prestrašeni bežali na prosto, k — Iz Zdol pri Brežicah. Zdolski Mškutarčki bi si radi osnovali posojilnico; ker pa vsi domači nemšku-iiarčki ne spravijo skupaj 99 kron. iščejo denar po nemških zavodih; o. kj, o joj! Radovedni smo, koliko jim bdo ti zaupali?
t — Na Zdolili pri Vidinu je usta-lovila deželna Zadružna zveza posojil-Raiffeisenovko. ki bode v zvezi z firaicem, (ne s Celjem) kar ne odo-hjemo in kar tudi ni po zakonu z ie 10. jun. 1903. Graška Zadružna reza ima namreč skoro izključno mški poslovni jezik in bi radi tega rala le nemške posojilnice in zage združevati. Posojilnica na Zdolih menda vendar ne bode imela nemega poslovnega jezika?
—	Živinske kužne bolezni. Garje v ptujskem okraju: v Cerkovcih
ied konji), v okraju Slovenji gradeč: k Sv. Florjanu (med ovcami). — Šen s«ä svinjami v okraju Ptuj: na Do-pki gori, pri Sv. Katarini. Sv. Lovrencu in v Vurpergu; v okraju Konjice: t Skomarjah, v okraju Brežice: v Pil-štanju, v okraju Slov. Gradec: pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu. — Svinjska kuga v okraju Ptuj: na Donački gori, v Slatini (zdravišče) in v Slatini okolica-. v okraju Brežice: v Loču in na Bizeljskem; steklina v okraju Celje: Celje okolica in v Vojniku, v okraju dgona: v Mureku in v mestu Gradec.
—	Prva gimnazijka na mari-jferski gimnaziji je hči mariborskega Aetnika dr. Haasa. Stopila je letos rl. razred.
—	S strehe je padel in se ubil t Mariboru streharski pomočnik Štefan Gaber.
—	Iz politične službe. Namest-ništveni tajnik Henrik pl. Lorang v Mariboru prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v Miirzzuschlagu.
—	Nemška surovost. V Puščavi pri Mariboru so nemški suroveži na-
padli brez vsakega povoda slovenskega delavca in ga tako stepli, da je cel dan ležal v nezavesti. Nemška in nem-škutarska kultura rodi povsod tako lepe sadove.
—	Porotno sodišče v Mariboru. Za četrto porotno zasedanje v Marborn je določen predsednikom Ludvik Perko, predsednik okrožnega sodišča; kot namestnika sta pozvana deželno-sodna svetnika Ant. Morocutti in Viktor Verberber.
—	Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi v sredo t j. 24. t. ■m. svoj I. redni občni zbor ob pol 8 uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje zapisnika bfatskega društva „Slovenije", 8. poročilo od-borovo, 4. delenje trakov, 5. poročilo preglednikov. 6. volitve in 7. slučajnosti. Lokal: Hotel „Schimmel". Prijatelji društva dobrodošli!"
—	Kako se godi revežem i Nekdo piše: Da si revež ne more kupiti kar po cel voz premoga skupaj je jasno, prisiljen je svojim razmeram primerno kupovati premog na drobno in ga vsled tega draže plačevati, kakor oni, ki si ga morejo kupiti na debelo. Pa revež ne plačuje samo draže. v mestu je tudi nek poštenjakovič, ki nas reveže tudi na vagi krati in na ta način najrevnejše ljudi okrada. Če mož ne bo kmalo prenehal s tem početjem, bi se morda vender kdo našel, ki ga nauči poštenja. Drugod skrbe občine za to. da branjevci in podobni pre-kupci ne odirajo s previsokimi cenami in krivično vago revežev. Pri nas se zato nikdo ne briga. Da naša občina je upeljala celo doklado na stanarino, kakor bi stanovanja v Celju ne bila že draga dovolj! Morda bi bila do-klada na, — recimo pohlevno potrpežljivost, s katero se vse te in podobne naredbe v „občni blagor" sprejemajo in prenašajo, izdatnejša. Umestna bi bila gotovo.
—	Vsenemške intencije v izdajah avstrijske državne železnice. Ravnokar je državna železnica izdala nemško pisano knjižico o potovanju po novi progi Celovec - .Jesenice - Gorica - Trst.. V tej knjigi se na prvo mesto vrivajo nemške in lahonske spake naših krajevnih imen! Tako je za našo Golico debelo tiskano „Kahlkogel", —- Črna prst je že „Schwarzerberg", dalje slede spake kakor „Snetschachsattel", „Ca-stagnavizza" (za Kostanjevico!), Monte Sancto za Sveto Goro. O Gorici pravi, da je po večini italjanska, živi pa v njej številno Slovencev in 2000 Nem-cèv. Čudno, da tako natančno vé samo za število Nemcev! S takimi izdajami se država osovražuje. Ali naj državne izdaje služijo napetosti par nemških profesorjev, ki v svoji vsenemški nadutosti prava krajevna imena pačijo po svoje? Opozarjamo gg. državne poslance na to skrajno izzivanje od strani državne železnice. Takoj s protestom na pristojno mesto in če se to tihotapsko napačno označevanje naših krajev takoj ne popravi in ne opusti, skrbe naj v družbi z ostalimi slovanskimi poslanci za primerne odporne korase. Iz druge izdaje morajo zgoraj omenjene spake izginiti! Pri prvem vsenemškem poizkusu utihotapiti tako grozno smešna označevanja naših krajev, je treba odpora!
Kranjske».
—	Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejme: 2 poslovodja, 1 potnik, 1 kontorist in Stenograf, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3' pomočniki železninarske stroke, 2 konto-ristinji 2 prodajalki, 7 učencev. Službe
iščejo: 2 poslovodja, 1 kontoarist, 14 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant, stroke, 9 kontoaristinj, 3 blagajničarke, 2 prodajalke.
—	Ljubljanski župan odlikovan. Srbski kralj Peter je podelil ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju red sv. Save III. vrste.
—	Nečuvena nesramnost. Vladni praktikant dr. E. Ambro sit s ch je po vsej Ljubljani znan kot nemško-nacjonalni razgrajač in surov zabav-ljač, tako, da se vsakdo čudi. kako so mogli takega človeka sprejeti v vladno službo. Te dni je prišel v kavarno k „Slonu" in je takoj nahrulil kavar-narja. da mora odpustiti iz službe ves
. svoj slovenski personal, češ. da so to sami „windische Teppen". S podobnimi surovostmi je ta vsenemški gospod napravil v kavarni velik škandal. Proti takim razgrajalcem bi bilo najboljše načelo: klin s klinom! Vrhu vsega se ta vsenemški olikanec hvali, da kadar se naveliča vladne službe prestopi k sodišču, češ, da je tam vsenemcem zagotovljena posebna protekcija. Kaj ko bi naši poslanci vprašali ministre, kako je mogoče, da se v vladno službo taki vsenemški hujskači kakoršen je c. kr. vladni praktikant dr. Ambrositsch.
—	Slovenskim občinam v posnemanje!! Občina Postojna je naznanila tehnični sekciji južne železnice istotam, da vsled pravkar storjenega sklepa občinskega sveta ne sprejme več nobenega nemškega dopisa ter jej je z ozirom na to vrnila en tak dopis. Gotova stvar je, da bo morala zato južna železnica nameščati v Postojni tudi za naprej slovenske uradnike, ker bodo tej občini sledile brezdvomno tudi sosed nie. ~~Cas narodnega vstajanja je privi: to se mora zgoditi po vsem Slovenskem!! Pometimo iz uradov na naših tleli stoletne pajčevine nemštva! Sami smo si krivi, da se nam iste občutno opletajo krog glave in branijo uracluikom naše krvi na njim pri-sojena mesta! Tuji uradniki pa — ne le, da nimajo za naš narod srca in smisla — ampak so po večini kmalu pijani kruha slovenske zemlje in narodu do cela sovražni.
—	Gorenjske novice. Voditelj okrajnega glavarstva v Kamniku baron Schönberger je postal okrajni glavar v Kočevju. Na njegovo mesto je prišel deželne vlade tajnik Kresse. — Razpisana so stavbena dela za novo lokalno železniško progo Kranj - Tržič. — Na nemško privatno šolo na Jesenicah se je vpisalo vfeliko otrok, med katerimi je tudi dokaj slovenskih, ker vlada ne ustanovi tu zaželjene meščanske šole, katera bi tudi še drugod na Gorenjskem potrebna bila, osobito v Kamniku. — Tednik „Jeseniška straža" je prenehal izhajati ; zadnji čas je bil ta listič itak le priloga kranjskemu tedniku „Gorenjec".
—	Iz davčne službe. G. Anton Križman, davčni oficijal v Cerknici, je imenovan glavnim davčnim kontrolorjem v Kamniku. Davčni adjunkt Maks Cotar v KrŠKem je imenovan na svojem mestu davčnim oficijalom.
—	V Tržiču na Gorenjskem se snuje društvo „perutninarjev in rejcev vseh malih živali".
—	V Radovljici prireja „Zabavni klub" predavanja; ondi se je otvorila javna ljudska knjižnica; konzorcij pod vodstvom gostilničarja Kunstelja je prevzel užitninski davek.
—	V Lescah je izvoljen županom g. Žark I.
—	V Ribnici na Dolenjskem se je po prizadevanju sodnega svetnika Višnikarja ustanovilo sirotinsko sveto-
valstvo, kakoršna so se bila že prej po trudoljubivosti istega gospoda osnovala tudi v sosednih farah: -Struge, Gora, Loški potok.
— Močan potres je se čutil v Krškem v soboto popoldne ob 53/3 uri.
• — Potopljene vojne ladje „Lutin", ki se je pogreznila pri Bizerti v Al-žiru še niso mogli dvigniti. Gotovo je pa, da je vse moštvo na ladji pomrlo. Potapljač je trkal ob pogreznjeno ladjo, pa ni dobil odgovora, kar priča, da ne bo mogoče več nikogar rešiti.
Koroško.
Velikovški Nemci, kakor se sami opisujejo. „Kärntner Wochenblatt" od 14. t. m. piše o mestnem gospodarstvu in sedanjih mestnih očetih: „Ne gre se za strankarski boj med Vsenemci in Ljudsko stranko, ne za hudobno podstavljanje nog. temveč da se da duška ogorčenosti, ki se je nabrala radi dolgoletnega slabega gospodarstva. za kar je bilo potreba slučajnega povoda. Šlo se je za to. da se najboljši Velikovčani, da se celo mesto postavi po robu tesnosrčnemu, korum-pujočemu. turškemu gospodarstvu zadnjih let. Koliko poslancev more (nemška ljudska) stranka našteti, ki so bili radi tega voljeni, ker so politiki in kaj razumejo o politiki. Na prstih ene roke se jih lahko pošteje. Eden je bil voljen v nadi, da se bo potegoval za dokaz sposobnosti, drugi, da bo dosegel povišanje eolnine na neustrojene kože, tretji je v svaštvu z vsemi merodaj-nimi obitelji in osebami, četrti je našel milost, ker ni nevaren in ker bo voljno orodje (kimovec) za vladajočo kama-rilo". — Take razmere, kakor v Ve-likovcu so pač tudi drugod, koder vladajo naši mili sodeželani druge narodnosti.
- V Bistrici v Rožu se je začelo živahno gibanje, da bi se slovensko delavstvo združilo v strokovno delavsko društvo. Naše delavstvo je idejam slovenskih voditeljev dospojno in spoznava ugodnosti, katere mu daje strokovna organizacija v boju za obstanek. Želeti je, da se to gibanje razširi po vseh industrijalnih krajih po Koroškem, koder so Slovenci v delu.
Primorsko.
—	Shod „Trgovskega in obrtnega društva" v Tolminu se je prav dobro obnesel. Udeležilo se ga je nad sto trgovcev in obrtnikov iz vseh sosednih krajev, pa tudi iz »Trsta, Bleda .in Ljubljane. Na shodu je govoril g. Medved iz Gorice o potrebi organizacije trgovskega in obrtnega stanu, g. Ulčakar iz Trsta pa o osnovanju veletrgovine s kolonijalnim blagom v Gorici, katera naj bi oprostila vse slovenske trgovce po deželi iz rok treh italijanskih veletržcev v Gorici, kateri sedaj žalibog s svojim blagom zalagajo tudi slovensko Goriško. Naši gospodarski politiki treba dati novo smer: treba je očistiti domača tla od vsega, kar nam brani napredovati, utrditi meje proti sovražnemu navalu in potem naskočiti tujca preko mej. Sklenjeno je bilo, naj si posamezne skupine blizo skupaj bivajočih trgovcev izvolijo svoje zaupnike, kateri bodo v vedni dotiki z odborom „Trg. in obrtnega društva" v Gorici ter naj se v sporazumljenju s tem določi, kako naj se ta veletrgovina osnuje: Kot zadruga, kot delniško podjetje, ali kot podjetje poedinega kapitalista. Ob enem pa naj se po vsej deželi pospešuje stanovska organizacija, tako, da v kratkem ne bo ne trgovca ne obrtnika, ki bi bil ne član „Trg. in obrtnega društva" v Gorici.
—	Društvo „Narodna prosveta" si prizadeva pripraviti v Gorici tla za stalno slovensko gledališče. V letošnji zimski dobi priredi celo vrsto gleda-
liških predstav, ter vabi občinstvo, naj ga v svojem prizadevanju v toliko podpira, da napolni ob vsaki priliki gledališko dvorano. To je v resnici hvalevreden namen in vreden, da ga občinstvo podpira. Čudno je pa to, da isto občinstvo nekako bojkotira prireditve ..Pevskega in glasbenega društva"'. Kaki nagibi vodijo pač slovensko občinstvo, da se v tem slučaju tako pro-tikulturno vede in bode li „Narodni pro-sveti" nasproti spremenilo svojo taktiko? Če taga ne stori, so vsa prizadevanja na tem polju zaman.
—	„Nar. Čitalnica" v Cerknem na Goriškem je društveno knjižnico na novo uredila, jo spopolnila z' lepim številom novih knjig in jo izpremenila v ..javno ljudsko knjižnico-', ki je vsakomur pristopna. Knjige se izposojujejo na posebne izkaznice, ki izdaja knjižničar članom brezplačno in nečlanom po 20 vin. Za vsako izpo-sejeno knjigo je plačati 2 vin. Knjiž niča je odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne in vsako sredo od 6' do 7. ure zvečer. S tem se obračamo do vseh rodoljubov, ki jim je pri srcu prosveta in izobrazba v največji občini na Goriškem, z vljudno prošnjo, da blagovolijo nakloniti omenjeni knjižnici podporo bodisi z radodarnimi zneski bodisi s primernimi knjigami. — Vsako darilo hvaležno sprejema odbor.
—	Električni tramvaj v Gorici. Konsorciju, ki hoče preskrbeti ta tram • vaj, je na čelu dr. Raimondo Luzzatto. Omenili smo že, da pri službah izključujejo Slovence; izločujejo naš jezik in naše ljudi. Niso sklenili le še tega, da bi se Slovenci smeli tudi — voziti. Naš denar jim bo ljub! Da, brez našega denarja je podjetje v naprej ban-kerotno. Tej nesramnosti so že dali goriški Slovenci odgovor s protestom na c. kr. vlado, ki se poživlja, da ne sme dati takemu prometnemu podjetju potrebne koncesije in ne sme dovoliti porabe erarskih cest. Pričakujemo od c. kr. vlade, d& bo uvaževala ta protest, sicer bi sankcijonovala infamijo, kakoršne bi Slovenci ne vtaknili mirno v žep, marveč bi dali tako mogočen odgovor, da si ga vlada zapomni za večne čase.
—	„Edinosti" ne dajejo gospodje iz uredništva „Domovine" nikakih i lekcij, ker to ni njih stvar. Kar je
„Domovina" pisala o postopanju meščanskih strank proti socijalnim demokratom na shodu v Trstu, je posnela iz „Rdečega praporja", kateremu gre toliko vere, kolikor drugim listom. Zakaj ni „Edinost" zavrnila „Rdeči prapor" ? Naša želja, da bi se omogočil kompromis med jugosl. soc. demokracijo in meščanskimi strankami menda tudi ni tako pregrešna in res ne vemo kako bi se s tega sklepalo, da hočemo komu kaj „prišiti"? Če je vse tako, kakor pravite vi, — tem boljše, nad tako nedolžno željo, kakor jo je izrazila „Domovina" se pa res ni treba izpodtikati, to tem manj, ker se je nedavno po Slovenskem kakor po Češkem govorilo in pisalo o koncentraciji strank, ali vsaj o koncentraciji sil. Brez kompromisa pa ni ne eno ne drugo mogoče.
Nasilen postajenačelnik. Miho Kovačica iz Št. Ferjana na Goriškem je obdolžil neki sprevodnik na postaji vipavske železnice v Št. Petru, da je ubil veliko steklenico za žganje, ko je v Kamnjah nakladal lovorovo perje v vagon. Sprevodnik je naročil šentpe-terskemu postajenačelniku, naj poskrbi, da bo Kovačič plačal žganje. Ker se je Kovačič temu upiral, češ, da ni ubil steklenice, ter hotel oditi, je skočil postajenačelnik za njim in ga začel
biti po glavi, po obrazu, držeč ga za prsa. Kovačič se je pri tem zgrudil na tla. Postajenačelniku sta priskočila na pomoč še dva druga in vsi trije so ga spravili potem na postajo, kjer jim je moral pustiti domovnico. Kovačič se je nato podal k zdravniku, kjer je dobil spričevalo o telesni poškodbi in jo nesel orožnikom. Res lepe razmere na vipavski železnici.
—	Preiskava v mestni bolnici. Tržaški delavski list „Lavoratore" prinaša že dva meseca članke o ne-čuvenih razmerah v tržaški bolnici. Vlada je naposted sklenila preiskati tamošnje razmere in poverila to nalogo okrajnemu zdravniku dr. pl. Bedenu.
—	V Sistjanu blizo Trsta so te dni nabili dve mini, eno z 18 tisoč kg, drugo s 6 tisoč kg dinamita Te dve mini sta razstrelili za blizo 250 tisoč ton materijala, ki ga bodo rabili za zasipanje morja pri gradbi nove luke v Trstu. Razstrelitvi jè prisostvovala nad-vojvodinja Marija Jožefa, namestnik princ Hohenlohe in mnogo drugih.
Druge slovanske dežele.
—	Velik hrvatski dobrotnik. V
torek so pokopali v Zagrebu posestnika „Grand hotela" Leopolda Schwarza. Pokojnik je bil zelo bogat in je zapustil preko pol milijona kron v dobrodelne namene. Zapustil je: 400.000 K za bolnico v Zagrebu: 200.000 K za nakup zemljišča in zgradbo, 50.000 K za ureditev bolnice, 150.000 kron za vzdrževanje bolnice, 40.000 K za štiri štipendije za zagrebške srednješolske dijake, 10.000 K za hrano ubogim šolskim otrokom, 10.000 za podporo revnim delavcem, po 2500 K zavodoma za slepe in gluhoneme in po 300 K vsakemu zagrebškemu društvu, ki se peča s postrežbo bolnikov in podpiranjem revežev.-
—	Izvirno delo na hrvatskem odru. V torek se je v zagrebškem gledališču uprizorila izvirna drama „Pjesma", ki jo je napisal Mirko D e.č a k. Drama je, če se sodi po ocenah, vspela prav lepo.
—	Kasirane nove bosanske znamke. Nove bosanske poštne znamke, ki so 1. oktobra prišle v promet, so vsled ukaza drž. vojnega ministrstva sistirane. To se je odredilo, ker so imele znamke samo nemški napis, kar je po vsi deželi izzvalo silno ogorčenje.
—	„Slovenski jug" v Belem gradu prične zopet redno izhajati dne 21. t. m. Naročnina za ta izborno urejevan list znaša na leto 10 kron. Vsak zaveden Jugoslovan bi moral biti naročen na ta časopis! Vemo, da se je lani že dokaj Slovencev naročilo na ta list, a to je še vse premalo, nadejamo se, da se bo letos število naročnikov na „Slovenski Jug" znatno pomnožilo.
—	Knjižnico za slepce namerava ustanoviti v Zagrebu zavod za slepce.
—	Nova zlata dežela v Evropi je Macedonija. Slovansko prebivalstvo v okolici Soluna se je od nekdaj pečalo s pranjem zlata iz reškega peska. Sultan je poslal svojega inženirja Gross-kopfa naj natanjko geologično preišče ves kraj. Inženir je konstatiral, da je v pesku vseh rek dovolj zlata in sicer v eni toni peska približno pol do 3 gr. zlata v vrednosti do 3'36 K ter, da bi se pranje izplačalo. V naplavljenih kupih ^eska raznih macedonskih rek so velike množine zlata. V deželi je pa tudi srebro, svinec, baker, železo, asbest in mangan. Čas je, da se dežela osvobodi turškega in grškega divjaštva in da se vrne mir in red med prebivalstvom, da bo moglo dvigniti te zdaj mrtve zaklade.
Svetovne vesti.
—	Nesreča na morju. V Bizerti v. Alžiru se je podmorska vojna ladja ,. .utin" ponesrečila. Na Krovu je bilo 1 mož in dva častnika. Morje je zelo r '.burjeno in ni mogoče uspešno iz-v ^ti rešilne akcije. Kaj je to nesrečo z krivilo še ni znano.
—	Zeppelinov zrakoplov. Te dni ,<:■ je dvignil v Friedrichshafenu ob
)denskem jezeru grof Zeppelin s 'ojim zrakoplovom. V višini se je : akoplov najprej zasukal in potem odplul proti švicarski meji. Po paril nem letu se je vrnil grof Zeppelin « zrakoplovom, nazaj na mesto vzleta. Poizkus se je docela posrečil. Zrakoplov je vozil z hitrostjo 42 kilometrov na uro.
—	Stavke. Stavkujoči peki v 1 udimpešti se še niso mogli poravnati t svojimi mojstri. Delavci zahtevajo 10 urni delavnik, dovoljenje majniko-vega praznika, mojstri jim to odklanjajo ter obljubljajo samo nedeljski počitek in izključno uporabo strokovnjakov v službi. Mojstri odklanjajo tudi zahtevo, da bi smeli jemati v /Službo samo člane strokovnih organizacij in ne dovoljujejo 14dnevne odpovedi.
—	Nova gledališka naprava. Po
Italiji ne bodo v gledališčih več aplav-dirali in žvižgali, ampak v ta namen dobi vsak posetnik gledišča pri blagajni posebno kovinsko znamko, ki jo po predstavi vrže potem v posebno napravo. Ta ima dve odprtini. Na eni stoji: „Stvar mi je ugajala" in nad drugo: „Stvar mi ni ugajala". Po teh znamkah bodo potem sklepali na vspeh igre. Pri predstavi d? Annunzijeve drame „Več kot ljubezen" so že tako postopali.
Ttagično ženitovanjsko potovanje. Mlad angleški advokat Webb, sin rodbine v kateri je sušica. dedna, je spoznal po poroki, da boluje na sušici. Povedal je to svoji ženi, ki je takoj izjavila, da hoče z njim umreti. Ustrelila sta se oba in ostala oba takoj mrtva.
Nagrobne vence, polne, krasne priporoča v velikem izbiru in po vseh cenah P. Kostič, v Celju.
Kupujte narodni kolek!
Ivan Selič, pekovski mojster v Laškem trgu, išče
učenca
za pekarijo, ako zna že nekaj v pekariji delati, pa dobi primerno (550) plačo ter se uči naprej. 3—a
Loterijske številke.
Dunaj. -20. oktobra 190«: 75, 65. «4. JI. 4j Gradec. „ ..	„ 80. 24. 15. 44, «4.
Izjava.
Podpisani, kateri je v neki gostil v Rajhenburgu izustil za vzajem zavarovalnico „.Janus" na Duna sramotilne in nje ugled oškodujo opazke, kateri se je tudi proti ' stopniku te družbe, gospodu Emm rich-u Praunseiss-u nasilno obnašal in ga hudo razžalil, prosi s tem javno odpuščanja zaradi teh dejanj katera je storil brez vsake opt vičenosti samo v veliki razburjenosti in izjavlja, da je obdolžitev, ki je takrat storil, da se je družba pro njemu, kot nekdanjemu nje člana na kakoršen si koli bodi način nekorektno vedla, popolnoma neosnovana,
(554) i Josef Supanc.
(552) f-1
Strojepisc »,i stenografa
izurjenega v lustraciji zemljišk knjige, sprejme takoj Dr. IVA BENKOVIČ, odvtenik v Brežicah,
kateremu naj se pošljejo spričevala.
Posojila, daje Otto Kleusch, Berlin, Schönhauser Allee 128. iRückpj — Troški se odbijejo od posojila — Nikakii predplačil.	(535) 12-1
mmmmmmmmm
Pri občini trg Šmarje p ri Je fäah
oddati je služba	105) 2 —I
občinskega redarja t m§
z mesečno plačo 44 K in potrebno uniform Nastop službe 15. novombra 1906)
prošnje vložiti je do 5. novembra 1906.
Trgovski pomoč '
(548) špecerijske. stroke, prijaznega in solidnega obnašanja se v moji trgovini s 15. novembrom 1.1. sprejme,
MILAN HOČEVAR Celje.
M LASTNI PRIDELEK ffl STAREGA IN NOVEGA

LDUTOMERCflNfl
PRODAJAM VSLED OBILNE TRGATVE PO ZELO NIZKEJ CENI.
I IVAN KOCEVAR g
1 POSESTNIK V SREDIŠČU. 1