Glasnik SED 23(1983) 2
J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
poslušat, kaj so pripovedovali France Slekeč, ški-la, Miče Puž, Tone Drejač, Vanek Turk, Vincenc Seraka, Vane Rosotov, zlasti pa stric Tomažek. Stric Tomažek je bil edini barkovljanski ribič, ki je nosil okoličansko obleko in sicer kratke hlače. Bil je to tisti Tomažek, o katerem je pisal naš epik Anton Aškerc, ker mu je Tomažek pripovedoval o strahovih, o menihu, ki je pri kontovelskem pristanu prihajal ob polnoči iz vode in se zopet potapljal vanjo..."
Knjiga je pisana z občutkom za krajevno dogajanje, krajevne značilnosti in za usodo posameznika. Zadnji poglavji dopolnjujeta podobo krajevnega življenja z individualnimi usodami — to sta poglavji o vaških posebnežih in spominih dveh Barkovljanov. (Npr. odstavek o Roži od Nance, ki ,.je živela v svoji revni koči v Bevedu in je sama bifa revna in skromna. Oblečena je bila v dolgo krilo, v dolg temen jopič, ki je bil zapet z najmanj 30 gumbi. nikdar pa ni hodila okoli raztrgana. Vsak dan si jo lahko videl, kako je nosila v Trst .kantaf (ponujat) svoje cvetlice..."ali šolski spomini Šandra Martelanca: „Vsak od navedenih krajev je imel svoje značilnosti, ki so se odražale v bistvu in vede nju posameznega šolarja na svojstven način. Mulci s Trstenika, Gašperetov, Cijakov in Judovca so bili bolj robati in rekel bi skoraj bojeviti. FantjezRi viere in iz Pancerovca so pa imeli .nadoblast' v barkovljanskem pristanišču, imenovanem port, kjer so bili takrat v glavnem ribiški betefi, ščife in barkace od ,šavornantov', prevoznikov težkega tovora po morju od obali..."}
Knjiga o Barkovljah je torej ena tistih, ki jih pišejo domačini in ki izhajajo daleč od etnoloških strokovnih okvirov, vendar so zaradi bogate etnološke vsebine vredne detajlnega vrednotenja.
MOJCA RAVNIK
Alenka Goljevšček, Mit in slovenska ljudska pesem. (Razprave in eseji 25)
Izd. Slovenska matica, Ljubljana 1982, str. 222
Na začetku razmišljanja o knjigi moramo izreči zahvalo Slovenski matici, ki je v zbirko Razprave in eseji uvrstila besedilo Alenke Goljevšček o mitu, saj je to področje, v katerem je marsikaj neizrečenega in nejasnega. S problemom mita se je ukvarjala naša starejša, po svojih naziranjih romantična generacij a folkloristov, in sicer iz najrazličnejših razlogov, med katerimi nacionalne spodbude niso bile zadnje. Alenka Goljevšček je odločno posegla v nejasna tipanja in skušala problematiko mita postaviti v celovitejši filozofski okvir. Pri tem se je oprla na konkretno gradivo, ki ga ponuja slovenska ljudska pesem. Da bi bila izpeljava njenih interpretacij sploh mogoča, je morala slediti gospodarsko-družbenim in kulturnim tokovom od arhaičnih družb prek grške, hebrejske in krščanske kulture do slovenskega srednjega veka in naprej.
Avtorica je študijo razdelila na uvod in štiri večja poglavja, V uvodu pojasnjuje metodološko in
vsebinsko opredelitev problema, pokaže na rezui' tate in perspektive tovrstnega raziskovanja, opozori na terminološke probleme in si postal teze, iz katerih izhaja njeno raziskovanje. V prven1 poglavju prikazuje splošne zakonitosti arhaični družb, strukturo vsakdanjega življenja in mita. V drugem poglavju se ustavlja ob zgodovinski?1 značilnostih grške družbe, krščanstva in Slovanov v srednjem veku. V tretjem, osrednjem poglavju išče avtorica v slovenski ljudski pesmi mitsk^ prvine arhaičnih družb in kultur. Tako o" slovenskem gradivu razčlenjuje kaos, trojno boginjo, obnovitveni obred in dar — vrnjeni daf Poleg tega opozori še na ostanke starih kultov " slovenskem gradivu. V četrtem poglavju obravnava estetsko funkcijo ljudske pesmi.
Avtorica je prikazala mit v vsej njega* razsežnosti od arhaične družbe do slovensM „polpreteklosti". Ta izrazje najbrž čisto upravičen saj je avtorica odsev mita zasledila tudi v refativf® novejši slovenski ljudski pesmi. Njena obravnav? nas opozarja na drugačno branje ljudskih pesm1, na branje skozi mitologijo. Avtoričine izpeljave slovenskem gradivu so prepričljive, saj jih nepres' tano vzporeja s splošno slovansko mitologijo, t() pa izpeljuje iz družbenih in kulturnih razmer arha'* čnih družb. Mit odkriva v njegovi funkciji ali P3 opazuje le njegov odsev, ko mit ni več verska f®" sničnost in je zato tudi obredje postalo „prazfl" forma" (Kuret). Filozofska raziskava mita ga kiju" relativni celovitosti pušča še nekaj prazne^ prostora, ki ga lahko zapolnimo le z etnološki'11' raziskavami. Filozofsko metodo samo lah^" sprejmemo brez pripomb, vendar so njeni rezults11 večkrat vprašljivi, včasih celo nasilni. (Tu naštč" vam samo nekatere, ker prostor ne dopušča, bi'0 pa bi jih potrebno obširneje razložiti in komentira ti). Na primer interpretacija in teza, da je Jud9 Jezusov alter ego. Več je teoloških spodrsljaje1;' ker avtorica meša mitske elemente z zgodovinsK1' mi dejstvi, — premalo je upoštevana literarno5 besedil v Stari in Novi zavezi. Simboličnost izraž0' nja ni povezana vedno le z mitskim, ampak (predvsem v sv. pismu) za literariziran govor, — istega razloga prihaja do „notranjih opozicij * krščanstvu, ki so posledica neupoštevanja zgod0' vinske situacije in literariziranosti besedi1'1 —Nekoliko prenagljena je tudi povezava 3f' haičnega kanibalizma z evharistijo. Še večji spodrsljaji, ko hoče avtorica potrditi uvodoma zgrajeni model s slovensko ljudsko pesmijo, Ana"^ gija pojavov je avtorico privedla do spoznanja o d'3 lektični povezanosti kultnih prvin v arhaični?1' ' prvinami v slovenskih ljudskih pesmih in običaji^ Brez pomisleka in logike je npr. povezala arhaičr1 (kultno!) spolnost s spolno svobodo ob naših f°' marskih vrtcih. Mladi ljudje so na romanjih p0 imeli priložnost, da „grešijo", toda „grešili" so 1 naravne človeške potrebe in želje in ne več za'^ da bi nadaljevali in zadovoljili kult plodnosti, zalL „romarski seks" nima nobenih mitičnih dimenZ'!.
Podobno je z „erotsko obarvanimi igrami P vahtanju mrliča." Po avtoričinem mnenju so igre nastale zaradi magične obrambe „pred nevaf
Glasnik SED 23(1983) 2	J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
n|mi silami, ki jih sproži smrt," Res so lahko navale kot obramba, vendar tega ne moremo posploševati. Iz terenskih skušenj etnologi vemo, a so erotične igre običajne pri vseh skupnih opranih in izhajajo iz naravne človeške spolne želje. Iz 's|'h želja se rojevajo tudi „verbalni erotični nami. ki nam danes vsaj pri varovanju mrliča delujejo ' e°kusno in nerazumljivo. Ne smemo pa za to ^okusnost" iskati opravičila v „znanstveni" raz-v kultu in magiji, ki konkretno z dejanjem sa-,rn nimata nič več skupnega. — Tudi Marijine ^Polnosti" oz. „dvojne narave" ne moremo Potovati z Jezusovimi brati, ko vemo, da besede rat ne smemo jemati dobesedno niti pri Judih ta-
0	^ot tudi ne pri muslimanih nekdaj in še danes a ' ~ Prav tako ne gre za vsako ceno razlagati ^nefrejevega križa v krščanski ikonografiji s spolni simboli. — Vedeti bi veljalo tudi. da Marija ni
. .^Per virgo zaradi svoje zaprte maternice in daje istvo tudi v sv. pismu nekaj „človeškega". Seveda je potrebno poudariti, da v znanosti ne f	shajati samo s konkretnimi (vsakdanjimi)
tj žagami, temveč je potreben pogum za teore-. ne hipoteze. Vendar knjigi škodujejo prehitri za-rahi 'n P°sPiošitve v prvem delu, ki jih avtorica j,h'5|° nasilno prenese še na slovensko gradivo in Q . Podpre z literaturo (Frazer itn.), ki je zaradi sv-
1	fantastičnih domnev prav tako vprašljiva.
fi^k Prebiranju te, drugače zelo zanimive knjige, občutek, da so posplošitve in prehitri zapeki davek modelu, ki ga je avtorica zarisaia na * <-)e niodel upoštevala v vsaki konkretni kopr iiski situacij' in prostoru posebej, bi bile e|jave logičnejše in verjetnejše.
gr^elDa Pa je poudariti, da knjiga vendarle prinaša [ne- lvP. ki ga je vredno preučiti, in da je za na-StaČ - prva kni'9a pri nas, ki se širše in na dru-
f1 način ukvarja z mitom in z družbeni
m
vsc mit^n'h pojavov. Kot prvenec je knjiga 0 pogumna študija. „Mita ne moremo pravi avtorica, „iz njega samega, zme-prav m°ramo soočiti z realno življenjsko prakso." i^rn na t0 živlienlsko resničnost mislim, ko nava-0knPomanjWjjvosti interpretacije. Ko pa govorim ra i'9!^01 ce|oti, jo upoštevam in cenim, ker odpi-ljUci °^nost drugačnega pogleda na slovensko komi? pesem in običaje, osvetljuje družbeni st "Tlita in estetsko vrednost naše pesmi.
običaj, da ob ocenah novih knjig ocenjujemo Oa 1 vendar ne morem mimo njega. Skoda je, je .^aširn filozofom filozofski ustroj pisanja določa j"<■ Filozofski model obravnave se mora podre-Zakonitostim slovenskega jezika, ne pa mu žargonu, ki moti,
«obloženemu strokovne
Pr ■	—
Ur " natura, naturna smrt, evocirati predstavo,
ja lJCi,rtti svet, aspirirati, demografska disperzi-s ' ^distribucija, diskontinuiranost itn. Je filozot-be obravnaua res neuresničljiva brez domačega kakor strokovni jezik pa motijo ¡nie pn°sti pri pisanju tujih (predvsem grških) be„n ,n Pojmov, kakor npr. dvojnice pri pisanju lizii lmit"mitos- ali Heraklej—Herakleos, Dio-'I—Dionizos itn,
^	MASKO TERSEGLAV
GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŽTVA
Glasilo Slovenskega etnološkega društva: zanj odgovoren
Marko Terseglav, predsednik
Izhaja štirikrat letno, naklada 700 izvodov
Grafična priprava in tisk: DITC Novo mesto
Glavni in odgovorni urednik: Marko Terseglav
Cfani uredništva:
Naško Križnar (film)
Boris Mravlje (tehnični urednik, fotografija)
Damjan Ovsec (Bulletin of Slovene Ethnological Society)
Mojca Ravnik [kronika, jugoslovanska etnologija)
tngrid Slavec (knjižna poročila, lektorica)
Nives Sulič (prevodi v angleščino)
Zmago Smitek (neevropska kultura)
Izdajateljski svet:
Angelos Baš (ZRC pri SAZU)
Slavko Kremenšek (Oddelek za etnologijo FF)
Boris Kuhar (SEM)
Inga Miklavčifi (ZSV, Nova Gorica)
Julijan Strajnar (ZRC pri SAZU)
Naslov uredništva: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Ljubljana, telef: 224—011, int. 335. glavni urednik 216—322 Posamična številka stane 30 din Celolna naročnina 120 din Tekoči račun 50100—678—44333
Fotografije in risbe po želji vračamo, rokopisov ne vračamo! Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo (št, 4210—27/73) ¡e Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Številko sta sofincirali Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije.
V prvi številki Glasnika nam je zagodel tiskarski škrat. Ne gre za manjše tiskovne napake, ki jih najdemo v vsaki številki, temveč za večji spodrsljaj v nasiovu prispevka Stavka Kremenška. Naslov bi se pravilno moral glasiti: VSAKDANJE ŽIVLJENJE PREBIVALCEV LJUBLJANE KOT PREDMET ETNOLOŠKIH RAZISKAV.
Avtorju članka in bralcem se za napako opravičujemo.