Peter Weiss
UDK 808.63-323.1(083.9)
ZASNO\A NOVEGA ODZADNJEGA SLO\ARJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Članek predstavlja zasnovo novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika, ki bo temeljil na Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1—5.
The article represents the conception of new reverse dictionary of Slovene, that will be based on the Dictionary of Standard Slovene 1 —5.
1 Odzadnji slovar slovenskega jezika (OS), urejen po Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1-5 (SSKJ), bo predvidoma četrto delo te vrste, ki bo obravnavalo slovenski jezik. Najprej je namreč nastal tipkopisni Odzadnji slovar slovenskega jezika, ki so ga leta 1971 izdelali v delavnici Československe akademie vëd v Brnu po Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in ki obsega v treh zvezkih na 1127 straneh nad 100.000 iztočnic; njegova odlika je, da so besede v stolpcu poravnane po desni. (En izvod tega slovarja se nahaja v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, drugi pa na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.) Drugo delo je prav tako tipkopisni Odzadnji slovar po Slovenskem pravopisu 1962, ki ga je pripravila Breda Pogorelec, nosi letnico 1976 in v petih zvezkih na 1451 straneh obsega prav tako nekaj nad 100.000 iztočnic; odlikuje ga oblikoslovna in glasoslovna informacija. (En izvod tega slovarja hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani.) Ttetje tovrstno delo (in prvo objavljeno) je Rückläufiges Wörterbuch des Slowenischen Elfriede Mader, ki je izšel leta 1981 v Celovcu (Mader 1981). Narejen je po Slovensko-nemškem slovarju Franceta Tomšiča (in sicer po izdaji, ki jo Državna založba Slovenije ponatiskuje od leta 1966 dalje) in na 244 straneh vsebuje 36.577 iztočnic. V tem odzadnjem slovarju so besede samo označene z naglasi, besede v stolpcu pa so poravnane po levi namesto po desni, kot je običajno pri odzadnjih slovarjih. Ob izpuščenih iztočnicah (iz Tomšičevega slovarja nista prepisani strani 60 in 61, torej besede od čaj do čebela) se ponaša tudi z rahlo ponesrečenimi osnovnimi statističnimi preglednicami (o tem
122
Jezikoslovni zapiski 1991
Weiss 1989). - V tipkopisu je ostalo pet seznamov odzadnje razvrščenih besed k alfabetarijem za posamezne knjige SSKJ-ja, ki so (v letih 1966,1970,1975,1977 in 1982) nastali v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in so služili pri izdelavi SSKJ-ja.
Dobro izdelan OS bo pomembna in koristna pridobitev za slovenistiko (predvsem pri obravnavi besedotvorja, pa tudi drugih ravnin slovenskega jezika) in za slavistiko nasploh, za vzgojno-izobraževalno in učno rabo, za matematično ter za statistično in računalniško jezikoslovje itd.
2 Kaj iz SSKJ-ja bo prišlo v OS?
2.1 V OS bodo uvrščene iztočnice in podiztočnice (tudi tiste, ki so prikazane le z besednovrstno oznako) iz SSKJ-ja z vsemi pisnimi in naglasnimi dvojnicami, pri katerih pa bo navedeno, pri kateri iztočnici ali podiztočnici v SSKJ-ju jih je mogoče najti. Z jezikom samega SSKJ-ja iz uvoda k njemu: V OS bo sprejeta glava gesla (s podatkom o tonemskosti vred - ob tem prim, dvojno pojmovanje izraza glava (gesla) v paragrafih 26 in 34 uvoda k SSKJ-ju v SSKJ 1), na obliko-spreminjevalne in oblikotvorne podatke v zaglavju pa bo le opozorjeno. (Iztočnica iz SSKJ-ja z (vsaj eno) dvojnico bo označena z znamenjem, pri dvojnici k iztočnici pa bo navedeno, h kateri iztočnici spada; tudi podiztočnica iz SSKJ-ja z (vsaj eno) dvojnico bo označena z znamenjem, pri dvojnici k podiztočnici pa bo zapisano, h kateri podiztočnici in h kateri iztočnici (ali dvojnici k iztočnici) sodi. Tbliko OS mora biti zaključen sam v sebi, za ostale podatke pa bo treba poseči po SSKJ-ju.) S posebnim znamenjem bodo označene iztočnice in podiztočnice (z dvojnicami vred) iz dodatkov v peti knjigi SSKJ-ja.
Poleg (1.) podatka o naglasu bo OS nudil tudi (2.) besednovrstno oznako, (3.) pri pregibnih besednih vrstah pregibnostni podatek ter opozorilo na morebitne oblikospreminjevalne in oblikotvorne posebnosti, ki jih ni mogoče dobiti iz shem za jakostni naglas in oblikoslovje (SSKJ 1: XXV—L), (4.) morebitni podatek o posebnem izgovoru (ter opozorilo na komentar ob njem) in (5.) pri naglašenih besedah tonemski naglas osnovne oblike (pri pregibnostnem podatku je, če je enak, lahko kar izpuščen). Če bi se pri izdelavi OS-ja pokazalo, da je kateri od podatkov iz SSKJ-ja napačen, bo prepisan nepopravljen.
V OS-ju ne bi bilo pametno posegati po prikazovanju besednovrstnih in obliko-slovnih podatkov s številkami, kar je sicer gospodarno, vendar pa tudi zelo malo povedno. (Tak način je doživel razmah v nemški slovarski delavnici Langen-scheidt in je bil uporabljen v nekaterih slovanskih odzadnjih slovarjih; ker bo OS temeljil na SSKJ-ju, bi bilo tlačenje besednovrstnih oznak in oblikoslovnih podatkov v številke pravo prökrustovsko početje, marsičesa pa se na ta način sploh ne bi dalo prikazati.)
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
123
22 Podiztočnice iz SSKJ-ja bodo povzročile kar nekaj na videz odvečnega podvajanja, saj bo v OS-ju prišlo do vzporednosti npr. med pridevniki na ...ski in ustreznimi prislovi na ...sfco.
Posebno težavo predstavlja besednovrstna določitev nekaterih vrst podiztočnic iz SSKJ-ja, saj je treba upoštevati določbe, za katere so se sestavljava odločili pred približno četrt stoletja, čeprav je v (stovenističnem) jezikoslovju medtem prišlo do novih spoznanj. Ker je OS posebni dodatek k petim knjigam SSKJ-ja, novosti ne more upoštevati, če hoče z njim tvoriti ustrezno celoto.
Besednovrstno bi bito treba pravzaprav dati dvojno besednovrstno oznako npr. pri podiztočnici odbijajoč -a -e (v geslu odbijati iz SSKJ-ja). Iz ponazarjalnega gradiva vidimo, da gre najprej za deležje in potem za deležnik, kar bi v OS-ju dalo dve iztočnici, namreč odbijajoč prisl. in odbijajoč prid. -a -e. - Tli se ponuja rešitev, da dobijo vse iztočnice v OS-ju (kot podiztočnice v SSKJ-ju) na ...č -a -e pač oznako prid., povsod pa bi bila tej oznaki za pregibnostnim podatkom dodana še znamenje in oznaka, da je iztočnico v OS-ju mogoče brati tudi kot prislov.
V OS bo uvrščena npr. podiztočnica iz SSKJ-ja beli -a -o sam. (v SSKJ-ju pri iztočnici bel prid.); z doslednim nadaljnjim besednovrstnim označevanjem podiztočnica razpade na troje - beli -ega m, bela -e ž in belo -ega s. Rešitev v SSKJ-ju pri samostalnikih, ki so konvertirali iz pridevnikov, je bila večkrat grajana, vendar bi pri nadaljnji delitvi iz tovrstnih podiztočnic v SSKJ-ju iztiskali nekaj, kar v njih eksplicitno ne nastopa. Ob tem se postavlja vrsta težko rešljivih vprašanj: Ali naj bi se spol določal glede na primere v ponazarjalnem gradivu? In kaj storiti, če iz ponazarjalnega gradiva ni jasno razvidno, ali gre za moški ali srednji spol? Obstajajo tudi primeri, v katerih iz pridevnika konvertirani samostalnik nastopa le v množinski obliki. Kako ravnati potem? Itd. - Zato se tu zdi najustreznejša rešitev enostaven prepis podiztočnice z oznako sam. vred.
Nekatere podiztočnice iz SSKJ-ja besednovrstno niso označene ustrezno današnjemu stanju v jezikoslovju (npr. brate pri iztočnici brat ali hudiča pri iztočnici hudič, kjer besednovrstnega podatka sploh ni). V OS-ju pri teh primerih torej besednovrstne oznake pač ne bo, vsi taki primeri pa bodo zbrani še v posebnem seznamu.
Podiztočnica, ki ima v SSKJ-ju le besednovrstno oznako (žargonsko se ji reče malo podgeslo za razliko od t. i. velikega, ki je izpisano), bo prikazana z besednovrstno oznako, in sicer za besednovrstno oznako (in pregibnostnim podatkom) iztočnice, pri kateri se pojavlja.
3 V OS ne bodo uvrščene orientacijske iztočnice iz SSKJ-ja, torej iztočnice s samimi prvimi deli prirednih ali podrednih zloženk (npr. avstro-, avstro«.) in iztočnice s samimi predponami v sestavljenkah (npr. eks.J; te iztočnice iz
124
Jezikoslovni zapiski 1991
SSKJ-ja bodo odzadnje razvrščene predvidoma točeno v posebnih seznamih. Zanemarjene bodo tudi vse kazalke (npr. baklja), ki pa bodo v OS seveda uvrščene, če se pojavijo kot dvojnice k iztočnici iz SSKJ-ja.
4 Večbesedna iztočnica iz SSKJ-ja bo v OS-ju v celoti obdelana na mestu, kjer bi bila uvrščena kot ena beseda brez razmikov, brana od zadaj proti levi, medtem ko bodo njene nezadnje sestavine kazale na večbesedno iztočnico.
Glagoli s prostim morfemom se (ali si) bodo kot iztočnice v OS-ju zapisani s prostim morfemom pred nedoločniško obliko (npr. se bati), in sicer zato, da bodo glagoli nastopali skupaj z ostalimi (torej s tistimi brez prostega morfema). Ob pregibnostnem podatku bo prosti morfem stal na desni, kot je običajno.
Prosta morfema se in si bosta v OS-ju kazalki, le da bodo oblike, na katere bo z njima pokazano, zaradi gospodarnejšega zapisa predvidoma razvrščene v stolpcu tekoče, ne vsaka v svoji vrsti.
5 Kako bo sestavljeno geslo v OS-ju?
5.1 V levi polovici stolpca, poravnani po desni, so podatki nanizani od desne proti levi takole:
(1.) polkrepko natisnjena iztočnica ali kazalka (ta kot nezadnja sestavina večbesedne iztočnice v OS-ju - prim, točko 5.1.9);
(2.) (vsaj ena) nezadnja sestavina večbesedne iztočnice oz. prosti morfem pri glagolu;
(3.) desnostično nadpisana številka, prepisana iz SSKJ-ja, pri enakopisnih iztočnicah z enako besednovrstno oznako;
(4.) pri iztočnici iz SSKJ-ja, ki ima (vsaj eno) dvojnico, nadpisano znamenje ra;
(5.) (a) pri iztočnici iz SSKJ-ja, ki ima (vsaj eno) podiztočnico, nadpisano znamenje (b) pri (pod)iztočnici iz SSKJ-ja, ki ima vsaj eno dvojnico, nadpisano znamenje ra; kadar sta znamenji m in ra pisani skupaj, se združujeta v ™* (sicer pa smiselno še v mD, m in ro);
(6.) (a) pri dvojnici k (pod)iztočnici iz SSKJ-ja nadpisano znamenje D; osnovna, tj. nedvojnična (pod)iztočnica je izpisana levo od tega znamenja (med njima, tik ob znamenju, stoji v levo obrnjena puščica, tj. znamenje -); (b) druga oblika pri parnih glagolih z naglasom v nedoločniku na dveh mestih in v sedanjiku na enem samem (tipa služiti - služiti služim), ki je označena z znamenjem D+ ali D/ (glede teh dveh znamenj gl. točko 5.2.2c), levo od nje pa je navedena prva oblika iz tega para; pri glagolih so torej mišljeni kot prave dvojnice tudi tovrstni gla-golski naglasni pari v celoti (v SSKJ-ju so od drugih parov ali posameznih oblik ločeni z vejico), ne pa posamezni deli teh parov (glagol ceniti -im ima torej dvojnico ceniti in ceniti -im, ki vsebuje par naglasnih oblik, vsak del tega para je
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
125
ustrezno, tj. z drugo obliko vred, prikazan na ustreznem mestu, glagol cvèsti tudi cvesti cvetèm pa ima dvojnico cvêsti cvetem); kadar je prvi del tega para iztočnica v OS-ju in dvojnica k osnovni iztočnici iz SSKJ-ja, stoji ob njem še opozorilo na osnovno iztočnico iz SSKJ-ja;
(7.) pri podiztočnici iz SSKJ-ja nadpisano znamenje p; osnovna iztočnica k pod-iztočnici iz SSKJ-ja, če je le-ta iztočnica v OS-ju, je izpisana na levi strani tega znamenja v navadnem tisku (med njima je znamenje -), pri dvojnici k podiztočnici v SSKJ-ju, če je ta dvojnica iztočnica v OS-ju, pa je med iztočnico v OS-ju in osnovno iztočnico v SSKJ-ju navedena še osnovna podiztočnica, natisnjena ležeče (z znamenjem - na desni);
(8.) prva naglasna oblika glagola, ki ima v nedoločniku naglas na dveh mestih (če je druga oblika iztočnica v OS-ju), in to levo od znamenja D+ ali D/ (gl. točko 5.2.2c); na levi strani tega znamenja stoji še znamenje -, prva oblika glagola izmed dveh v naglasnem paru pa je, če je dvojnica k iztočnici v SSKJ-ju (kot je razloženo v točki 5.1.6b), natisnjena ležeče; eno od teh dveh znamenj stoji tudi pri prvi obliki od dveh v naglasnem paru, na katero je pokazano od dvojnice k taki iztočnici v SSKJ-ju;
(9.) golo znamenje -, ki pri nezadnjih sestavinah večbesednih iztočnic kot kazalkah kaže na celotno iztočnico, brano od konca proti levi; ta je na levi natisnjena navadno (z morebitnim podatkom o tem, ali je v SSKJ-ju dvojnica, podiztočnica ali pa prvi del naglasnega para nedoločnikov).
Podiztočnične oblike iz SSKJ-ja, ki jih je naglasno mogoče pripisati več oblikam iztočnice, so pripisane le osnovni iztočnici. (V OS-ju bo npr. pri beljen prid. -a -o pokazano na 'beliti, ne pa tudi na 'beliti, seveda pa bo pri naglasni obliki 'beliti povedano, katero naglasno dvojnico ima kot prva v paru dveh naglasnih oblik. Prav tako bo pri obliki cvetoč -a -e pokazano na cvèsti, z naglasno dvojnico v nedoločniku, ne pa na cvesti kot naglasno dvojnico k prejšnji obliki; v tem primeru bo (zaradi mogočega izgovora [cve-]) pokazano še na cvêsti kot dvojnico k prejšnjemu naglasnemu paru.) Ustrezno dodane so seveda tudi oblike, ki jih je nedvomno mogoče pripisati tudi dvojnici k iztočnici (prim, v SSKJ-ju rešitve pri podiztočnici bedeč in njeni dvojnici bdeč pri iztočnici bedeti in njeni dvojnici bdeti).
Zaradi sestave gesel v SSKJ-ju, ki jo OS pač mora upoštevati, je npr. pri deležnikih na -č kot podiztočnicah v SSKJ-ju zanemarjeno kazanje na glagolske oblike s se, ki so podiztočnice v SSKJ-ju. Že v SSKJ-ju bi namreč morale biti navedene tudi oblike beleč se itd. Tako pri podiztočnici iz SSKJ-ja beleč -éca -e ne bo pokazano na se beliti (čeprav je v ponazarjalnem gradivu navedena edinole zveza ravnina z belečimi se vasmi), temveč samo na beliti. Obliki beliti in se
126
Jezikoslovni zapiski 1991
beliti bosta kot iztočnici v OS-ju navedeni skupaj.
Če bi pri enako pisanih oblikah na levi strani puščice kot oblikah, na katere je pokazano, lahko prišlo do dvoumja, se nadalje določajo z besednovrstno oznako, če to ne bi zadoščalo, pa še s pregibnostnim podatkom. (Dosledno bo navedeno tudi znamenje o morebitnem podgeslu in dvojnici.)
Iz vrste, ki bi se v prvi polovici stolpca morala deliti, se v naslednjo, nekoliko v levo umaknjeno vrsto prenesejo oblike, na katere je pokazano.
5.2 V desni polovici stolpca, poravnani po levi strani, si proti desni sledijo:
(1.) v stisnjenem tisku besednovrstni podatek, prepisan iz SSKJ-ja, pri čemer sta oznaki za glagol krajši kot v SSKJ-ju - d. pomeni 'dovršni glagol', nd. pa 'nedovršni glagol' -, in sicer zato, ker kar nekajkrat nastopata skupaj, v takem primeru pa bi nespremenjeno prepisani zavzeli preveč prostora; če je besednovrstnih podatkov več, so razmerja med njimi prikazana z znamenji za slovnične oznake (+ 'in', / 'tudi', * 'stilno'); besednovrstni podatek je prepisan iz SSKJ-ja, kakršen koli že je, z nujnim (smiselnim) okoljem (pri iztočnici jo iz SSKJ-ja npr. lož. od ona);
(2.) (a) pregibnostni podatek (pri glagolu z morebitnim prostim morfemom vred) ali (b) v stisnjenem tisku podatek o nesktonljivosti; tudi tu so razmerja med več pregibnostnimi podatki (ali med tem in podatkom o nesklonljivosti) prikazana z znamenji za slovnične oznake (gl. točko 5.2.1); (c) pri glagolu, ki ima v nedoločniku naglas na različnih mestih, stoji pred pregibnostnim podatkom druga naglasna oblika (za znamenjem D+ ali D', ki v drugem delu vsebuje slovnično oznako 'in' ali 'tudi', nastopajočo med dvojnicama);
(3.) polni krožeč, nadpisan levostično za pregibnostnim podatkom O; opozarja na oblikospreminjevalne in oblikotvorne posebnosti, zapisane v zaglavju gesla v SSKJ-ju, in s tem na odstopanja od shem iz uvoda k SSKJ-ju;
(4.) (a) besednovrstna oznaka neizpisane podiztočnice iz SSKJ-ja, tj. take, ki je v SSKJ-ju izkazana samo z besednovrstno oznako, in sicer za znamenjem &; pri pridevniški iztočnici bo oznaki sam. za tem znamenjem kar nasploh treba pripisati pregibnostni podatek -i -a -o/-e, ki pa ne bo naveden; (b) če se oblika v SSKJ-ju neizpisane podiztočnice razlikuje od ustrezne izpisane podiztočnice, je za znakom & v lomljenih oklepajih navedena drugačna oblika v SSKJ-ju neizpisane podiztočnice; v SSKJ-ju je ob podiztočnici prepričan -a -o (k iztočnici prepričati) z besednovrstno oznako nakazan, ne pa eksplicitno izpisan prislov, ki nastopa le v ponazarjalnem gradivu (v obliki prepričano), zato bo v OS-ju naveden v obliki & (prepričano) prist; izdeležniški prislov proseče bo, ker je kot podiztočnica v SSKJ-ju nakazan samo z besednovrstno oznako pni, naveden za
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
127
znamenjem &, ker pa bo zaradi posebne oblike izpisan, kakršen je v ponazar-jalnem gradivu, bo stal v tomljenih oklepajih (ob proseč prid. -eča -e bo torej podatek & (proseče) prist); (c) tako bodo rešeni tudi primeri tipa na skrivnem sam. pri podiztočnici skrivno prid. (k iztočnici iz SSKJ-ja skriven); pri deležnikih na -č (tj. v OS-ju pri iztočnicah na „.č prid. a -e, ki so v SSKJ-ju podiztočnice) ne bo opozorjeno na deležje na -č, ki se morebiti pojavlja v ponazarjalnem gradivu, saj v njem le redko nastopa enoumno, vedno pa ga je mogoče narediti iz nedoločne oblike pridevnika moškega spola v imenovalniku ednine (ki je v tem primeru prislov);
(5.) posebni izgovor iztočnice, zapisan v oglatih oklepajih; razmerja med izgo-vornimi dvojnicami so prikazana z znamenji za slovnične oznake (gl. točko 5.2.1); na komentar, ki je v SSKJ-ju zapisan v oglatih oklepajih pred posebnim izgovorom, opozarja krožeč, nadpisan v OS-ju za posebnim izgovorom v oglatih oklepajih (gl. točko 5.2.3); pri podiztočnicah iz SSKJ-ja se posebni izgovor prepiše od iztočnice, v nekaterih primerih pa ga bo treba smiselno zapisati posebej (npr. pri podiztočnici iz SSKJ-ja obolel [eu]);
(6.) tonemski naglas iztočnice in pregibnostnega podatka (če je tonemski naglas zanj v SSKJ-ju zapisan), smiselno prenesen iz SSKJ-ja; tonemski naglas bo — tako kot v SSKJ-ju - naveden v okroglih oklepajih; pri podiztočnicah iz SSKJ-ja bo rekonstruiran iz shem za tonemski naglas v uvodu k SSKJ-ju; tudi tu je s krožcem le nakazano na morebitni komentar, tj. na omejitve glede na različne pomene.
Četudi bi se tonemska naglasa za iztočnico in za samo z besednovrstno oznako nakazano podiztočnico iz SSKJ-ja (in v OS-ju torej za znamenjem & prikazano obliko) razlikovala, bo naveden le tisti, ki se nanaša na iztočnico v OS-ju. Izkazane tudi ne bodo jakostnonaglasne dvojnice, ki so razvidne samo iz uvoda k SSKJ-ju in so navedene le tam (glagolska oblika na ...eč je npr. v prislovni rabi dvojnica k ...eč, kot je navedeno v SSKJ 1 v paragrafu 194 uvoda k SSKJ-ju).
Če bi se vrsta v desni polovici stolpca morala deliti, bo naslednja umaknjena nekoliko v desno.
6 V OS-ju morajo biti vsaj tele statistične preglednice: (1.) število iztočnic v OS-ju, in to eno- in večbesednih ter razvrščenih po besednih vrstah, s preštetimi iztočnicami in podiztočnicami iz SSKJ-ja, (2.) dolžine iztočnic (eno- in večbesednih ter po besednih vrstah), (3.) končna sočrkja v iztočnicah, razporejena po pogostnosti, do recimo 10 črk in (4.) morda zaporedje posameznih dvočrkij, in to od konca proti začetku iztočnice.
Že v samem slovarskem delu so lahko sproti navedeni seštevki enakih končnih sočrkij (seveda z ločeno preštetimi naglasnimi variantami) v iztočnicah, tako kot so recimo v odzadnjem slovarju slovaškega jezika (Mistrîk 1976). Uporabnik mora
128
Jezikoslovni zapiski 1991
potem sam sešteti pripone ali izločiti sočrkja, ki to niso. Kljub temu pa bodo posebno natančno in še posebej pozorno v levo, tj. proti začetku besede, opazovana in prešteta sočrkja, ki se ujemajo s priponami. (Same pripone so lahko statistično obdelane v besedotvornem slovarju ali slovarju morfemov, kjer bi lahko bil natančno prikazan tudi delež posameznih pripon v besedišču. V statističnem delu OS-ja pa bodo npr. enostavno seštete besede, ki se končujejo na ...ost ali ki jih sestavlja samo to zaporedje črk, npr. ôst, kost, most, starost in norost.)
V statističnih preglednicah bodo posebej prikazane iztočnice, ki imajo v OS-ju sestavljene besednovrstne oznake (tipa m & prisl. ali m -a & neskl. pril. & prisl. ali proseč prid. -eča -e & (proseče) prisl.).
Izdelani bodo še nekateri seznami, npr., kot je bilo že povedano, orientacijskih iztočnic iz SSKJ-ja in tudi vseh podiztočnic iz SSKJ-ja brez ustreznih besednovrstnih oznak (npr. brate, hudiča), kar bo prikazano tudi statistično.
Statistični podatki v OS-ju morajo biti kar se da izčrpni, pa čeprav bodo primerjalno uporabni šele čez čas, ko bodo objavljena še druga tovrstna dela iz statističnega jezikoslovja in tudi odzadnji slovarji, ki bodo recimo upoštevali lastno-imensko gradivo.
7 OS seveda ne bo v sebi zaključena celota; zasnovan je tako, da se bo treba uporabniku kar najmanj posvetovati s SSKJ-jem, vendar pa tudi tako, da bo to kar se da mogoče pri vseh iztočnicah iz OS-ja.
8 Glavnino dela pri OS-ju do vključno predzadnjih korektur bo mogoče opraviti v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, in to na računalniku atari s programom Steve mag. Primoža Jakopina. V tiskarni bodo iz računalniškega vnosa naredili fotostavek, v inštitutu pa potem še zadnje korekture (v stolpcih in v straneh).
Slovarski del besedila bo stavljen dvostolpčno v knjigi takega formata, kot je SSKJ.
9 S to zasnovo se oddaljujem od tiste, ki je bila objavljena v oceni odzadnjega slovarja Elfriede Mader (Weiss 1989:193-195), in nekoliko tudi od tiste, ki sem jo 8. novembra 1989 predstavil v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša; ta je tu dopolnjena, kot so v pogovoru po predstavitvi priporočili moji inštitutski sodelavci.
10 Ker se je o vseh neustreznih rešitvah iz tele zasnove mogoče še pogovoriti in dogovoriti, se zahvaljujem za vse pripombe, ki bodo poskušale izboljšati načrtovano delo.
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
129
11 Poskusno so bile iz SSKJ (1: 109-127) vnesene besede na be..., tule pa so objavljeni odlomki, ki naj nakažejo približno uresničitev navedene zamisli. (Zanemarjene so ustrezne besede, ki se pojavljajo na drugih mestih, npr. bene v dvojnici nota bene ob osnovni iztočnici notabene v SSKJ 3:159.)
Na kratko naj bodo - za lažje branje - še enkrat pojasnjena nekatera znamenja in oznake s primeri. Podatki v levi polovici stolpca se berejo v levo, v desni polovici pa v desno. Kombinacija xxx pomeni iztočnico, xxx (ali xxx) pa obliko, na katero je pokazano.
m - xxx ima kot iztočnica (ali dvojnica k njej) iz SSKJ-ja vsaj eno, v OS-ju na tem mestu nenavedeno podiztočnico (v tem primeru begajoč):
CP] begati   nd. -am (e)
tn - xxx ima kot (pod)iztočnica iz SSKJ-ja vsaj eno, v OS-ju na tem mestu nenavedeno dvojnico (v tem primeru bêba):
[D] bêba   ž -e (é)
-p - xxx je v SSKJ-ju podiztočnica k xxx:
begati *-p begajoč   prid. -a -e (o o)
-D — xxx je dvojnica k xxx (tj. k iztočnici ali podiztočnici iz SSKJ-ja): bêba -D béba   ž -e (é)
lpa - xxx ima vsaj eno dvojnico (tule nenavedeno bebast) in vsaj eno podiztočnico (tule bebasto in bebasto) (kar vse se najde v SSKJ-ju):
CPD] bebast   prid. -a -o (é)
mD — xxx je dvojnica k xxx (tule k navedenemu bedeti, ki ima podiztočnico) in ima vsaj eno, v OS-ju na tem mestu nenavedeno podiztočnico (tule konkretno bdeč):
CP] bedeti -[P]D bdeti   nd. -im* (é i)
m - xxx ima (vsaj eno) dvojnico (tule bdeč, ki v OS-ju na tem mestu ni navedena - najdemo jo v SSKJ-ju) in je podiztočnica k xxx (tule k bedeti, ki ima dvojnico):
CD] bedeti *-PCD] bedeč   prid. -eča -e [bed] (ë é)
ro - xxx je dvojnica k xxx (tule k bedeč, kar je prva naslednja oblika na levi v ležečem tisku) in podiztočnica k xxx (tule k bdeti, ki je druga naslednja oblika na levi - ta dvojnica v OS-ju na tem mestu ni navedena, podatek o tem, k čemu spada, pa je mogoče najti v OS-ju pri iztočnici bdêti): D bdeti «- bedeč *-PD bdeč   prid. -éca -e (ë é)
130
Jezikoslovni zapiski 1991
D+ ali D/ stoji pri glagolu med dvema oblikama, točenima s slovnično oznako 'in' ali 'tudi* v naglasnem paru (ta pa je v SSKJ-ju od drugih takih parov ali posameznih oblik ločen z vejico); oznaki lahko nastopata tudi v desni polovici stolpca; prva oblika v paru je vsakokrat leva od obeh:
CP] 'beliti -D+ 'beliti   ni -im (é) 2beliti      2béliti   nd. -im (é)
[p] 'beliti   nd. D+ beliti -im (I é) 2beliti   nd. D* beliti -im (i é)
D+ ali D/ prav tako lahko stoji skrajno levo tudi pred drugo obliko glagola v paru, kadar se le-ta naglasa kot dvojnica k podiztočnici iz SSKJ-ja (med obema je ležeče natisnjena osnovna podiztočnica iz SSKJ-ja), ta dvojnica pa je v OS-ju iztočnica:
«-PD* se beliti    nd. -im se (é)
D* 'beliti - se beliti
Ti dve vrstici se npr. bereta: beliti se je druga od dveh naglasnih glagolskih oblik v paru, in to ob prvi obliki beliti se, obe pa sta povezani s slovnično oznako 'in'; poleg tega je podiztočnica k 'beliti, ki je druga od dveh oblik (povezani sta s slovnično oznako 'in') v naglasnem paru (prvi del para, namreč 'beliti, je v OS-ju mogoče najti pri iztočnici 'beliti).
©.i aj. ©/i jgjjgQ st0ji trajno ievo precj prvo ocj dveh naglasnih oblik glagola v paru, kadar le-ta nastopa kot oblika, na katero kaže iztočnica v OS-ju kot podiztočnica v SSKJ-ju:
CD*] 'beliti -p se beliti   nd. D* beliti se -im se (i e)
Tb vrstico je treba razumeti takole: beliti se je prva od dveh oblik v paru z na-glasno dvojnico beliti se (ti sta povezani s slovnično oznako 'in') in podiztočnica k obliki 'beliti, ki ima kot prva od dveh glagolskih oblik v paru (za slovnično oznako 'in') naglasno dvojnico; ta tule ni navedena, najdemo pa jo v OS-ju pri iztočnici 'beliti (za znamenjem [D+1).
Istorečja tipa 'xxx je dvojnica k xxx, ki ima dvojnico* ali 'xxx je podiztočnica k xxx, ki ima podiztočnico' ne bodo navedena; v teh primerih se na skrajni levi opušča znamenje v oglatih oklepajih (drugi del pojasnila, torej dodatek 'ki ima ...'). Seveda pa je opozorilo na naglasno dvojnico vendarle zapisano, ko je od glagolske dvojnice pokazano na prvega od glagolov z naglasno dvojnico v nedo-ločniku:
CPD/] cvèsti -[P]D cvêsti    nd. cvêtem* (é)
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
131
Glagol cvêsti je torej dvojnica (pravzaprav nedoločniški naglasni par) k cvèsti (ki ima poleg tega še podiztočnico, namreč cvetoč -a -e z izgovorom [cvs-]). Pri tej obliki je mogoče najti drugo obliko iz tega para. Glagol cvêsti ima še podiztočnico (namreč cvetoč -a -e z izgovorom [cve-]).
Mogoče bo zanimiv še primer malo bolj zapletenega opisa, kjer znamenje 100/1 opozarja, da je nedoločnik cvèsti v paru z naglasno dvojnico (namreč cvesti), ta par pa ima še dvojnico (namreč cvêsti). Obliko cvetoč prid. -a -e bi bilo mogoče prikazati dvakrat, pač zaradi tvorjenosti iz dveh različnih glagolskih oblik (in zaradi iz tega izvirajočih različnih izgovorov), bolj ustrezno pa bosta glede na prikaz v SSKJ-ju ti dve obliki prikazani združeni, le da z dvojnim izgovorom in z opozorilom na osnovni glagolski obliki, iz katerih sta tvorjeni in na kateri bo pokazano in pri katerih se pojavlja podiztočnica cvetoč -a -e enkrat z enim, drugič z drugim izgovorom; če v izgovoru ne bi prihajalo do razlik, bi bilo pokazano le na prvo od več oblik, torej na tisto, ki ima (vsaj eno) dvojnico: [DD/] cvèsti -p cvetoč   prid. -a -e [cva-+cve-] (o o)
cvêsti —, CDD/] cvèsti ~p cvet* D cvêsti
Še dva daljša odlomka:
prid. -a -e [cve-+cve-] (ö ô)
[..j
bée m -a (e)
bebec «-D bébec m -bca (ê)
[D] bêbec m -bca (é)
bélgïjec m -jea (é)
besedovâlec m -lca [uc] (â)
bélec m -lca [/uc*] (e)
bedânec m -nca (â)
[D] bedénec m -nca (é)
bedénec *-D bedênec m -nca (é)
bedrénec m -nca (ë)
bemardînec m -nca (î)
benediktinec m -nca (î)
begûnec m -nca (û)
belorépec m -pea (e)
berbêrec m -rca (ê)
belolasec m -sca (â)
CD] bètec m -tea (a)
bètec -D betèc m -tcà (§ a)
beloritec m -tea (î)
132
Jezikoslovni zapiski 1991
bégavec	m -vca (ê)
bebljâvec	m -vca [beb+beb] (â)
beljâvec	m -vca (â)
beloglavec	m -vca (â)
béjevec	m -vca (ê)
belîvec	m -vca (î)
bezgôvec <-D bèzgovec	m -vca [bez] (è)
[D] bezgôvec	m -vca [baz] (ö)
bernsteinovec	m -vca [-štajn-] (é)
bézec	m -žca (ê)
belokôzec	m -žca (ô)
belolic	prid. -a -e (î i)
bevskâc	m -a (â)
belâc	m -a (â)
'berač	m -a (â)
2berač	m -a (â)
bèc	m -à+-a [bac] (a ä, è
D bdéti - bedeč -PD bdèc	prid. -éca -e (ë é)
CD] bedéti        bedèc	prid, -éca -e [bad] (ë
M 'beliti -p belèc	prid. -éca -e (ë é)
besneti <-p besneč	prid. -éca -e (ë é)
bežati <-p bežeč	prid. -éca -e (ë é)
belič	m -iča (ï i)
betic	m -iča [bat] (ï i)
bedakovič	m -a (â)
begati -p begajoč	prid. -a -e (ô o)
[D] bévskati *-p bevskajoč	prisl. (ô ô)
CD] belobrad	prid. -a -o (â)
belobrad -D belobrad	prid. -âda -o (a â)
bénzaldehid	m -a (ê-î)
bencïnovôd	m -ôda (o o)
belogrûd	prid. -a -o (û û)
bê	medm. (ê)
CD] bétvece	s -a [vac] (e)
berilce	s -a (i)
bêdrce	s -a (ê)
bedrésce	s -a (ê)
bétvece *-D bétevce	s -a [tav] (ê)
bélce	m -ta [/uc] (e)
besedišče	s -a (i)
belisče	ž -a (i)
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
133
težišče	s -a (i)
D bdéti - bedê -PD bdé	prisl. (ê)
CD] bedéti ~m bedé	prisl. [bad] (ë)
CD] beige	prid. neskl. [béz] (ê)
beséd je	s -a (ê)
began je	s -a (ê)
bebljanje	s -a [bab+beb] (â)
bezljânje	s -a [baz+bez] (â)
[D] bévskanje	s -a (ê)
bévskanje «-D bévskanje	s -a (ê)
bévkanje	s -a (ê)
betoniranje	s -a (î)
besežiranje	s -a (î)
beketanje	s -a (â)
besedovanje	s -a (â)
bezanje	s -a [baz] (â)
bezanje	s -a (â)
beračenje	s -a (â)
besedičenje	s -a (i)
bedenje «-D bdenje	s -a (é)
CD] bedenje	s -a [bad] (é)
1béljenje	s -a (é)
2béljenje	s -a (é)
bentênje	s -a (é)
besedotvôrje	s -a (ô)
bezgôvje	s -a [baz] (ô)
békovje	s -a (é)
besedoslôvje	s -a (ô)
Benétke	ž mn. -nétk (ê)
beatles <-D beatle	m -a [bitl] (i)
béne	m neskl. (e)
belvedere	m -a (ê)
se
se belikati      se bérsati      se birsati      p se beséditi <-
bel paése m bel paésa [-ez-] (ê)
besezé m -ja (ê)
xbég m -a (ê)
zbég m -a (ê)
bêteg m -éga (ë é)
bezèg *-D bèzeg m -zga [baz] (è)
CD] bezèg m -zgà [baz] (a a)
bezèg -D bèzeg m -zga [baz] (è)
134
Jezikoslovni zapiski 1991
bezèg -D bezeg	m -zga [baz] (è)			
CD] bezèg	m -zgà [baz] (a a)			
belonôg	prid.	-a	-o	(9 Ö)
bémberg	m -s	i & neskl. pril. (ê)		
belûh	m -£	i (ü)		
bedenji	prid.	-a	-e	[bad] (é)
belobrdski	prid.	-a	-o	(f)
CD] beatelski	prid.	-a	-o	[bitlski] (î)
belgijski	prid.	-a	-o	(é)
belokranjski	prid.	-a	-o	(â)
bengalski	prid.	-a	-o	(â)
bélski	prid.	-a	-o	(ê)
benečanski	prid.	-a	-o	(â)
bêrgmanski	prid.	-a	-o	(ê)
benéskoslovénski	prid.	-a	-o	(ê-é)
bencinski	prid.	-a	-o	(î)
bernardinskL	prid.	-a	-o	(î)
berlinski	prid.	-a	-o	(î)
benediktinski	prid.	-a	-o	(î)
beduinski	prid.	-a	-o	(î)
beljakovinski	prid.	-a	-o	(î)
bekonskL	prid.	-a	-o	(ô)
beuronski	prid.	-a	-o	[bôjr-] (ô)
betonski	prid.	-a	-o	(ô)
béntonski	prid.	-a	-o	(ê)
begunski	prid.	-a	-o	(û)
besednjakarski	prid.	-a	-o	(â)
betonarskL	prid.	-a	-o	(ô)
bersaljêrski	prid.	-a	-o	(ê)
bésemerski	prid.	-a	-o	(ê)
betonêrski	prid.	-a	-o	(ê)
bêbcevski <-D bêbcevski	prid.	-a	-o	(ë)
[D] bêbcevski	prid.	-a	-o	(é)
belivski	prid.	-a	-o	(î)
bégovskL	prid.	-a	-o	(ê)
belogardistovski	prid.	-a	-o	(î)
bedaski	prid.	-a	-o	(â)
berâski	prid.	-a	-o	(â)
beatelski -D beatleski	prid.	-a	-o	[bitlski] (î)
beneški	prid.	-a	-o	(ê)
CD] beatniskL	prid.	-a	-o	[bit-] (î)
beatniški <-D bitniski	prid.	-a	-o	(î)
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
135
beatniški «-D bitni ški	prid.	-a -o (î)
bezniški	prid.	-a -o (î)
prid. bel *-P beli	sam.	-a -o (é)
beriberi	m -	ja (ê)
becâti	nd.	-âm [bac] (â â)
bečati	nd.	-im* (â i)
[p] begati	nd.	-am (ê)
bézgati	nd.	-am (ê)
bezgati	nd.	-âm [baz] (â â)
bebljati	nd.	-âm [bab+beb] (â â)
bezljati	nd.	-âm [baz+bez] (â â)
bernjati	nd.	-âm (â â)
beckati	nd.	-âm [bac] (â â)
bèkati	nd.	-am (ê ê)
se bel i ka ti	nd.	-am se (ï)
CPD] bévskati	nd.	-am (ê)
[p] bévskati *-D bévskati	nd.	-am (ê)
bévkati	nd.	-am/bévcem (ê)
[p] beneficirati	d.+nd. -am (î)	
betonirati	nd.+d, -am (î)	
besežirati	nd.+d. -am (î)	
m se bérsati	nd.	-am se (ê)
se bérsati -D se birsati	nd.	-am se (î)
beketati	nd.	-âm+-écem (â â, é)
besedovâti «-D besédovati	nd.	-ujem (ê)
[D] besedovâti	nd.	-ûjem (â û)
bezati	nd.	-âm [baz] (â â)
CP] bežati	nd.	-im* (â i)
CP] bedeti -CP]D bdeti	nd.	-im* (é i)
CPD] bedeti	nd.	-im* [bad] (é i)
beléti	nd.	-im* (é i)
bedačiti	nd.	-im (â â)
beračiti	nd.	-im (â â)
besedičiti	nd.	-im (i î)
CP] beséditi	nd.	-im (ê ê)
beséditi —p se beséditi	nd.	-im (ê e)
CP] lbeliti -D* 'beliti	nd.	-im (é)
2beliti -D+ 2béliti	nd.	-im (é)
CP] 'beliti	nd.	D* béliti -im (ï é)
2beliti	nd.	D* béliti -im (i é)
-PD+ se béliti	nd.	-im se (é)
D> béliti - se beliti
136
Jezikoslovni zapiski 1991
CD*3 'beliti -p se beliti nd. D* beliti se -im se (i é)
bégniti d. -em (é ê)
[D] bévskniti d. -em (é e)
bévskniti -D bévskniti d, -em (é ê)
besniti nd. -im* (ï i)
CD] bévsniti d. -em (é ê)
bévsniti <-D bévsniti d. -em (é ê)
bentiti nd. -im (1 i)
beležiti nd. -im (ë e)
bézi medm. -te (ë)
[...]
bentâl -D béntal m -a (e)
CD] bentâl m -a (â)
bel m -a (e)
bel ž -i [beu] (ê)
CP] bel prid. -a -o*-ô [beu] (é) bel paése - bel
besamél m -a (e)
bétel m -a & neskl. pril. (ê)
beril m -a (î)
belokril prid. -a -o (î ï)
[D] bencôl m -a (ô)
bencôl *-D benzol m -a (ô) [...]
12 V posebnih seznamih bodo odzadnje razvrščene tudi orientacijske iztočnice iz SSKJ-ja; v izpisanem gradivu se pojavljajo tele:
benzen... prvi del zloženk (ê)
'belo... prvi del zloženk
2belo... prvi del zloženk
benzo... prvi del zloženk (ê)
benz... prvi del zloženk (e)
Ker so tovrstne iztočnice v SSKJ-ju urejene malce drugače kot ostale, se bo tudi prikaz razmerij med njimi razlikoval od prikaza drugih iztočnic v OS-ju. Orientacijska iztočnica sedem... ali sedem... in sedem... bo torej videti takole:
sedem... ali[D] sedem___   prvi del zloženk [dam] (ë)
[D] sedem___   prvi del zloženk [dam]
ali sedem... in sedem...   prvi del zloženk [dam]
Prva vrsta se bere takole: sedem ima (tu nenavedeno) dvojnico in je dvojnica k sedem..., povezuje pa ju ali (o njegovi vlogi gl. paragraf 116 uvoda v SSKJ 1).
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
137
13 Za poskus še res uboren (in na prvi pogled zaradi premalo primerov pač zelo razkošen) vzorec zamišljene sprotne statistične obdelave iztočnic v OS-ju na be... in ~.Jc. Končna sočrkja, ki lahko nosijo naglas, so za dvopičjem razbita na (v desno umaknjene) nenaglašene in (različno) naglašene variante, vsakič pa so prešteta. Znamenje X v končnih sočrkjih pomeni eno od črk, ki se pojavljajo v iztočnicah do določnejše navedbe naslednjega končnega sočrkja. V sprotni statistiki so upoštevani le podatki, ki izhajajo iz zapisa iztočnice (npr. brez upoštevanja morebitnega posebnega izgovora). (Tako nekako ima tudi Mistrik 1976.)
-k h2
-ak 8: -âk 7 -àk 1
-Xak 1: -Xâk 1
-jak hi -jak h
bedâk   m -a (â)
beljak m -a (â)
besednjak m -a (â)
besnjâk m -a (â)
bezjak m -a (â)
-lak 3: -lâk 2 -làk 1
[D] belodlâk   prid. -a -o (â) belodlâk -D belodlâk   prid, -âka -o (a â) belâk   m -a (â)
-ek 15: -ek 12 -ék 1 -ek 2
-Xek 1
-ček 11 —aček 2: —aček z
bék   m -a (ê)
bedaček m -čka (â) beraček   m -čka (â)
138
Jezikoslovni zapiski 1991
—eček 2 —ècek 1 —ecèk 1
—iček 1: —iček 1
-Xček 6: -Xček 6
-Xek 1: -Xek 1
-tek 2z -tek 1 -tèk 1
-ik 11:
-ik 11 -nik 11:
-nik 11
CD] bècek	m	-čka [bac]	(â)
bècek «-D becèk	m	-ckà [bec]	(a â)
betiček	m	-čka [bat]	(î)
bélcek	m	-čka [/uc]	(ê)
belinček	m	-čka (î)	
benjaminček	m	-čka (î)	
begunček	m	-čka (û)	
bégavcek	m	-čka (ë)	
bezgavček	m	-čka [baz]	(â)
bêrek	m	-a (ê)	
betèk -D bètek	m	-tka [bat]	(â)
CD] betèk	m	-tkà [bet]	(ê a)
belohlačnik	m	-a (â)	
baličnik	m	-a (î)	
bédnik	m	-a (ê)	
besednik	m	-a (ê)	
bezgalnik	m	-a [bazgaunik] (â)	
belilnik	m	-a (î)	
[D] beatnik	m	-a [bit-] (î)	
beatnik «-D bitnik	m	-a (î)	
beležnik	m	-a (ê)	
betežnik	m	-a (ê)	
belokožnik	m	-a (ô)	
-ok 2z -ok 2
beloôk belorôk
prid. -a -o (ô ö) prid. -a -o (ô ö)
P. Weiss: Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika
139
-rk 1: -fk
-sk 3 —vsk 3
-vk 2
—evk 2: —évk 1 -èvk 1
belobrk prid. -a -o (r f )
[D] bévsk m -a (e)
bèvsk medm. (ë)
bévsk <-D bèvsk m bêvska (ë ë)
CD] bévk   m -a (ê) bévk *-D bèvk    m bévka (ë é)
N^/EDENKE
M ADER, Elfriede, 1981, Rückläufiges Wirterbuch des Slowenischen, Klagenfurt: Klagenfurter Sprachwissenschaftliche Gesellschaft, 1981 (Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft, Slawistische Reihe 5), (IV) + 244 str.
MISTRÎK, Jozef, 1976, Retrogrâdny slovnik shvenciny, Bratislava: Univerzita Ko-menského, 1976, 736 str.
WEISS, Peter, 1989, Odzadnji slovar slovenščine Elfriede Mader, Slava: Debatni list (Ljubljana) 3 (1988/89), št. 2, str. 186-197.
Zusammenfassung
DIE KONZEPTION DES NEUEN RÜCKLÄUFIGEN WÖRTERBUCHS DER SLOWENISCHEN SPRACHE
Der Artikel stellt die Konzeption des neuen rückläufigen Wörterbuchs der slowenischen Sprache vor, das sich auf das »Slovar slovenskega knjižnega jezika« 1—5 stützt. Ins rückläufige Wörterbuch werden einige grammatische Bezeichnungen und Kategorien aus den Wörterbuchartikeln im SSKJ übernommen werden, das Material wird aber auch statistisch bearbeitet werden.