GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Sobota, 18. junija 1954
Štev. 24 — Cena din 10
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500 — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini
DAN MLADIH KMETOVALCEV PREKMURJA
Čim večja bodo naša lastna prizadevanja, tem hitrejši bo napredek Prekmurja
Kmečki mladini je govoril ljudski poslanec Franc Kimovec
Prekmurska kmečka mladina je v nedeljo, 13. t. m., priredila v 
M. Soboti Dan mladih kmetovalcev s tekmovanjem koscev in grabljic, ki ga je zaključilo zborovanje. Na zborovanju je govoril član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in ljudski poslanec soboškega okoliša, tov. Franc Kimovec - Žiga, čigar govor objavljamo.
Uvodoma je tov. Kimovec pozdravil udeležence zbora in čestital prekmurski kmečki mladini k uspelemu prazniku, nato pa nadaljeval:
Če naj govorim povsem iskreno, potem se mi zdi nekako tako, da bi delovni kmet v Prekmurju, ki je ves čas hrepenel in v okviru svojih možnosti predvsem pa tudi stvarno dajal krvni davek za razvoj socializma v času med dvema vojnama, danes čakal, da mu ta socializem pride od nekje zunaj.
Toda rečem, da je to sicer samo zunanji videz, ker sem iz stikov, kolikor jih imam z volivci, globoko prepričan, da na svoj način vsak delovni človek Prekmurja teži za napredkom, ki ga prinaša za koristi delovnega človeka samo socializem. Novi čas zahteva novih rešitev in to leži na vas mladih.
Pred vojno na pr. prehod na intenzivnejše kulture v kmetijstvu ni bil mogoč — ne samo zaradi tega, ker za to ni bilo denarja, ne znanja, nego tudi zato, ker ni bilo ekonomskih pogojev.
V našem poljedelstvu še danes živi mnogo več ljudi kot pa je potrebnih za proizvodnjo istih količin poljedelskih in živinorejskih proizvodov tam, kjer se zemlja obdeluje po načrtu z najnovejšimi sredstvi.
Naše notranje tržišče, t. j. naši potrošniki poljedelskih in živinorejskih proizvodov v mestih in industrijskih centrih, so pred vojno predstavljali preveč tanek sloj in preveč nezanesljivega kupca, da bi lahko vzpodbujajoče vplivali na kmeta in njegovo proizvodnjo. Odnos med kmečkim in nekmečkim življem je bil v stari Jugoslaviji najmanj 3:1. Za današnje razmere je vsekakor preveč, če trije ljudje pridelajo tisto, kar naj eden, ki v tej proizvodnji ne sodeluje, potroši. V kmetijsko naprednih deželah je danes dovolj, da je odnos 1:3, to se pravi, da eden pridela toliko kmetijskih pridelkov, kolikor jih bodo ostali trije, ki v tej proizvodnji ne sodelujejo, potrošili.
Mi smo po osvoboditvi že napravili precejšen korak v smeri izboljšanja tega odnosa. Tako imamo v Sloveniji n. pr. že odnos 2:2, t. j. da je polovica in več prebivalcev zaposlena v nekmečkih poklicih. To razmerje pa se seveda v poedinih okrajih precej spremeni, kjer imamo še razmerje 4:1, t. j. da pridejo štirje kmečki proizvajalci na enega iz druge nekmečke proizvodnje.
Postavlja se vprašanje, ki ga boste morali reševati predvsem vi, nova mlada generacija v kmetijstvu, in sicer kako preiti k proizvodnji intenzivnejših kultur (mleko, sveža zelenjava, poedine vrste svežega sadja, industrijske rastline), ki so proizvodi večje vrednosti in se proizvajajo tam, kjer so za to dani prirodni in tržni pogoji.
Prirodni pogoji so dani, tržni pa se razvijajo prav z razvojen industrije pri nas, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji.
V razmerah, kakršne so bile v stari Jugoslaviji, je bil mali posestnik ekonomsko prisiljen ostajati pri starih kulturah, pri ceneni proizvodnji (ki je bila zanj gospo-
darna) in zato često pri proizvodnji samo tistega, kar je bilo potrebno, da se obdrži golo življenje družine.
Mala posest sama po sebi ne more dati viškov proizvodnje, ne more ustvarjati kapitala, skratka ne more se dvigniti. Nima možnosti ekonomskega dviganja in s tem ustvarjanja boljšega življenja za svoje člane. Kolikor bolj se zmanjšuje površina zemljišča, ki predstavlja osnovo gospodarskega uspeha vsake kmečke družine na malem posestvu, toliko težje postaja življenje take družine na tej posesti.
Buržoazna, t. j. kapitalistična družba, vladajoči krogi v stari Jugoslaviji, so poskušali reševati problem s tem, da bi zaščitili malo posest pred drobljenjem, da bi male posesti ne prodajali zaradi dolgov, z organizacijo kmečkih kreditnih zadrug.
Komu in v koliki meri so ti ukrepi koristili, nam je danes mnogo bolj jasno kot je to moglo biti takrat.
Če hočemo ščititi malo posest pred nadajnim drobljenjem, je treba razvijati industrijo in po tej poti so povedli naše gospodarstvo komunisti, to je nesporno dejstvo, katerega koristi počasi začenja spoznavati sleherni naš delovni človek in s tem tudi delovni kmetje.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pesem je osvojila
naša srca
V	ponedeljek, 14. t. m., smo bili Sobočani deležni prijetnega kulturnega dogodka. Mešani pevski zbor in orkester KUD »Štefan Kovač« sta priredila skupen koncert, ki mu je dal svoje obeležje še jubilejni, 300-ti mu vremenu je bila telovadnica gim-nastop pevskega zbora. Kljub slabe-nazije skoraj polna, kar dokazuje, da Sobočani cenijo delo svojih domačih kulturnih skupin. Nastopajoči so želi polno priznanja. Mestni odbor SZDL in Okrajni odbor Ljudske prosvete pa sta ob tej priložnosti izročila priznanja društvu, pevovodji zbora in dirigentu orkestra.
V	prvem delu koncerta je zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi mešani zbor, v drugem je izvajal dve skladbi orkester, za zaključek pa sta nastopila orkester in zbor. Zborovodji prof. Vladu Močanu in dirigentu orkestra prof. Danielu Grumu gre v prvi vrsti zahvala za uspel koncert.
Po uspelem prazniku kmečke mladine Prekmurja se toplo zahvaljujemo za požrtvovalno delo kmetijskim strokovnjakom agronomu Šiftarju in ing. Titanu, kmetijskim tehnikom Francki Bogatajevi, Ludviku Kutošu in Beli Horvatu, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam pridno pomagali.
Dalje se zahvaljujemo kulturnim skupinam in njihovim vodjem, ki so nastopili v kulturnem programu: pevskima zboroma iz Turnišča in Bogojine, folklornima skupinama iz Gornje Bistrice in Velike Polane.
Okrajni komite LMS Murska Sobota
Važna gospodarska vprašanja
na seji OLO Ljutomer
OLO Ljutomer bo prispeval za poplavljence 500.000 din — Ustanovili so Okrajno upravo za gozdarstvo in imenovali Gozdarsko komisijo — Rudnik Presika potrebuje materialno pomoč za investicije
Na zadnji seji v petek, 11. t. m., je OLO Ljutomer v prvi točki dnevnega reda razpravljal o zbiranju pomoči za poplavljence v Celju in okolici. OLO bo prispeval iz svojega proračuna 300.000 din, predsedstvo pa je pooblastil, da po pregledu proračunskih možnosti lahko določi še dodatni prispevek do 300.000 din. Odborniki so tudi sklenili, da bodo
v svojih volilnih enotah pomagali zbirati prispevke. Zbiranje prispevkov je sicer prevzel Rdeči križ, pomagajo pa tudi druge organizacije in društva. Da bi zbiranje pomoči bilo enotno, pa ne bodo zbirale organizacije vsaka zase, temveč odborniki raznih organizacij skupno. Prispevke že zbirajo in so nekatera podjetja prispevala večje količine blaga, opekarne pa gradbeni material.
OLO Ljutomer je na zadnji seji ustanovil Okrajno upravo za gozdarstvo, ki bo skrbela, da se bodo izvajali predpisi v vseh gozdovih v okraju, in upravljala gozdove splošnega ljudskega premoženja, izvzemši tiste, ki so jih do novega zakona o gozdarstvu upravljali občinski ljudski odbori. Okrajna uprava za gozdarstvo bo vodila tudi kataster gozdov in dajala predloge za pogozdovanja ali izločitev nekaterih zemljišč iz gozdnega katastra. Z novim republiškim zakonom bo v kratkem tudi dokončno urejeno, katera zemljišča se bodo vodila kot gozdna in katera se bodo prištevala med pašnike ali kaj drugega. Okrajna uprava za gozdarstvo bo delala pod vodstvom Okrajne gozdarske komisije, ki je bila tudi imenovana pri OLO.
Vprašanje zase je čuvanje gozdov, da jih lastniki ne bi prehitro izsekavali. Ljutomerski okraj ima premalo gozdov, da bi lahko kril vse svoje potrebe. Ugotovljeno je,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Trije - za kmetijstvo pomembni zakoni
Predzadnji četrtek je bilo v Beogradu plenarno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Oba doma — Zvezni svet in Zbor proizvajalcev — sta na ločenih sejah sprejela več zakonskih osnutkov; med njimi zakon o prometu z zemljišči in poslopji, temeljni zakon o zaščiti živine pred živalskimi boleznimi, temeljni zakon o zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci ter zakon o prometu s semeni.
ZAŠČITA RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI
Ta zakon je zelo važen za kmetijstvo. Po cenitvi kmetijskih strokovnjakov nam napravijo rastlinske bolezni in škodljivci na leto za okrog 40 milijard dinarjev škode. Samo kalifornijska ščitna uš je okužila ali pa resno ogroža kakih 13 milijonov sadnih dreves. S tem se je naš izvoz sadja zmanjšal za 20.000 ton letno.
Z zakonom hočemo zagotoviti pravne temelje za sistematično akcijo za preprečevanje, zatiranje in iztrebljenje rastlinskih in sadnih bolezni ter škodljivcev. V njem je predvideno strokovno nadzorstvo nad prometom z rastlinami v okuženih področjih, obvezna zdravstvena kontrola nad drevesnicami in trsnicami, nad semenskimi parcelami in semeni, strokovno nadzorstvo nad uvozom ter izvozom rastlin in drugih proizvodov, prijavljanje okužb, ukrepi za zatiranje rastlinskih škodljivcev, nadzorstvo nad prometom s sredstvi za zaščito rastlin, inšpekcija zaščite rastlin in seveda tudi kazenske določbe za tiste, ki se teh predpisov ne bi držali.
ZATIRANJE ŽIVALSKIH KUŽNIH BOLEZNI
Poudarjen je bil velik pomen tega zakona za nadaljnji napredek v naši živinoreji. Po podatkih Zvezne uprave za veterinarstvo je leta 1951 naš živinski fond utrpel zaradi živalskih kužnih bolezni za 30 milijard dinarjev škode — t. j. toliko, kolikor bo letos znašal narodni dohodek od živinoreje.
Govora je bilo tudi o mazaštvu v veterinarstvu; v obeh domovih je prišlo do sklepa, naj to vprašanje dobi svoje ustrezno mesto v razpravi o zakonu, ki bo uzakonil organizacijo veterinarske službe in bo sprejet na enem izmed prihodnjih zasedanj Ljudske skupščine.
Enak pomen za kmetijstvo pripisujejo skupščinski in gospodarski krogi tudi zakonu o prometu s semeni. Zato je bil v obeh domovih tudi soglasno sprejet.
PROST PROMET Z ZEMLJIŠČI IN POSLOPJI
Najvažneqši pa je zakon o prometu z zemljišči in poslopji. Sloni na načelu, da zemljišča družbene lastnine ni moč odtujiti, dočim lahko privatna zemljišča prosto prodajamo in kupujemo brez slehernih administrativnih omejitev. Tudi v zvezi s poslopji v družbeni lastnini
je predviden bolj sproščen promet, seveda kadar gre za stanovanjske hiše.
Zastopano je stališče, da je promet z zemljišči v privatni lastnini v okviru dovoljenega maksimuma, določenega z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu, popolnoma prost — nakup in prodaja zemljišč nista podrejena nobeni kontroli. Ko pa posameznik dobi zemljišče, ki presega z zakonom določen maksimum, je dolžan v določenem roku o tem obvestiti pristojne organe oblasti. Prijavljena zemlja nad maksimumom preide potem v zemljiški sklad. Lastnik dobi zanjo določeno odškodnino. Izvzeta so podedovana zemljišča, kar bo urejeno s posebnimi predpisi.
Uveljavljenje tega zakona bo ugodno vplivalo na razvoj kmetijstva in vzpodbujalo ljudi k zidanju stanovanjskih hiš. Krepila se bo predvsem srednja posest na vasi in večali se bodo tržni presežki, kar je za našo državo izredno koristno.
Prosvetni delavci se zavzemajo za
osemletne šole
V	petek, 11. junija, sta se sestala na redni seji oba zbora OLO Murska Sobota. Na dnevnem redu je bila razprava o reorganizaciji šolstva in gozdarske službe, o stanju rodne skupnosti itd. Po daljši, dokaj živahni razpravi so odborniki soglasno potrdili odlok o reorganizaciji gozdarske službe, potrjena pa sta bila tudi predračuna Vodne skupnosti in okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje za tekoče leto.
V	naslednjem objavljamo nekaj mnenj iz živahne razprave o reorganizaciji šolstva v okraju.
Po osvoboditvi smo prevzeli v Prekmurju zanemarjeno šolstvo z zastarelim učnim sistemom. Na vaseh, posebno na Goričkem, je bilo največ dvorazrednic, tako da je bilo potrebno pristopiti k obsežni reorganizaciji. Danes imamo v Prekmurju že lepo število gimnazij in večrazrednic. Večletno načrtno delo je rodilo bogate sadove. Pozitivne strani našega šolstva po zadnji vojni pa sc odražajo predvsem v idejni preusmeritvi šolanja. V naše učne načrte smo vnesli socialistično vsebino.
Pred vojno so lahko največ študirali otroci premožnih staršev, reveži pa so se morali zadovoljiti z ljudsko šolo. Vsi pa vemo, da v Prekmurju prevladujejo manjši kmetje, ki svojih otrok niso mogli šolati. Po vojni se je položaj za te ljudi bistveno izboljšal, posebno sedaj, ko imajo vsi večji kraji nižje gimnazije. Drugo pa je vprašanje naših šolskih poslopij. Ta so v večini že
doslužila, tako da se bo potrebno resno zavzeti za gradnjo novih in preureditev starih Šol. Najbolj so potrebni novih šol v Turnišču, Bakovcih, Bogojini, preureditve pa zahtevajo šole v Rogaševcih, na Tišini itd.
Reorganizacija šolstva ustvarja nadaljnje možnosti izpopolnitve našega šolstva. Kakšen namen ima reorganizacija? Predvsem prenesti upravljanje naših šol na družbo, to je uvesti samoupravljanje. O tem vprašanju naši delovni ljudje z zanimanjem razpravljajo. Pri šolah
bodo izvoljeni tako imenovani šolski odbori, ki bodo tesno sodelovali s Sveti za kulturno in prosveto pri občinskih ljudskih odborih. V te šolske odbore bo potrebno pritegniti vse napredne ljudi v vasi, od učiteljev do zadružnikov, kmetovalcev in naprednih obrtnikov. Šolski odbori morajo postati tista napredna sila, ki bo v bodoči komuni usmerjala vzgojo naše šolske mladine. To pa je odgovorna naloga. O tem bo potrebno razpravljati na zborih volivcev, skratka med vsemi, ki so posredno ali neposredno zainteresirani na tem vprašanju. Lahko pa že sedaj trdimo, da bo samoupravljanje šolstva sprostilo nove sile, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na razvoj našega šolstva.
Zanimivo je, da se večina prosvetnih delavcev zavzema za osemletne šole. Te šole naj bi imele učne načrte, podobne nižjim gimnazijam. V teh šolah pa bi se učencem nudil tudi pouk iz kmetijstva, tako da bi jim te osemletke dale osnovo za poznejše življenje. V ta namen se vrši letos že drugi tečaj za učitelje v Rakičanu. Na teh enomesečnih tečajih bodo učitelji pridobili potrebno znanje za pouk kmetijskih predmetov.
Obmursko tiskarno je prevzel delovni kolektiv
Preteklo soboto je bila v prostorih nove Obmurske tiskarne prisrčna slovesnost. Ob navzočnosti zastopnikov delovnih kolektivov in ostalih gostov je predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Bela Brglez izročil novo tiskarno z modernimi napravami v upravljanje delovnemu kolektivu, ki je v enomesečnem delu že dosegel prve uspehe. V imenu kolektiva je spregovoril znani grafični delavec tov. Janez Rotdajč, ki je obljubil, da bodo soboški tiskarji skrbno čuvali zaupane jim stroje in druge naprave, se vedno
trudili, da bo podjetje dostojne opravljalo svoje poslanstvo pri sirjenju slovenske besede med obmurskim prebivalstvom Direktor tiskarne tov. Miloš Velnar pa je v svojem krajšem govoru opisal razmere in težave, v katerih se je porajalo novo podjetje. Po njegovem govoru so si gostje ogledali tiskarniške naprave in delovni proces.
V nedeljo pa je bil množičen ogled tiskarne. Grafiki so prijazno sprejemali Sobočane in ostale goste ter jim razkazali svoj edinstven obrat v Obmurju.	S. K.
PRIDITE PO DOBITKE!
Vse naše naročnike iz soboškega okraja, ki jim je pri prvem nagradnem žrebanju »Obmurskega tednika« žreb določil praktične dobitke, pa še niso pršili po nje v našo pisarno, prosimo, naj to store najkasneje do 25. t. m. Po tem roku jim zapade pravica do dobitka.
Uprava »Obmurskega tednika« Murska Sobota
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
Murska Sobota, 18. junija 1954
Veliko zanimanje kmečkih ljudi
za prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Zadnje tedne so obiskale okraje Gorica, Ljutomer, Novo mesto in Radovljica posebne komisije, ki jim je odbor za zdravstvo in socialno politiko pri Ljudski skupščini LRS zaupal nalogo, naj na podeželju — med zadružniki in kmetovalci — prouče vsa vprašanja, nanašajoča se na bodoče prostovoljno zavarovanje kmečkega prebivalstva. Komisije so pred dnevi končale svoje delo.
Našim bralcem posredujemo tokrat nekaj zanimivih ugotovitev in predlogov, ki so v živahnih razpravah vzklili na dan. Podani predlogi bodo prav gotovo solidna osno-
va za razpravo v Ljudski skupščini in njenih organih.
Komisije zaenkrat kmetom še niso mogle dati zanesljivih pojasnil o višini prispevkov, računajo pa, da se bo gibala od 5000 do 7000 din na leto. Zdravstvene usluge, ki jih bodo uživali zavarovanci, pa naj bi bile: zdravniški pregledi, zdravila in zdravljenje v bolnicah.
Zavarovati bi bilo treba enoto — kmečko gospodarstvo. V goriškem okraju menijo, da v kmečko gospodarstvo sodita gospodar in njegova žena z otroci — ne glede na starost. Ta predlog je najbolj realen in bo verjetno tudi obveljal. Sta pa še dva predloga: v prvem so zajeti starši z otroci do 17. leta starosti, v drugem pa vsi člani družine in ostali svoje (stric, teta, dedek, babica itd.), ki žive pod isto streho.
Ugotovljeno dejstvo, namreč, da je velik del kmečkega prebivalstva zdravstveno nezavarovan, narekuje čimprejšnjo uvedbo prostovoljnega zavarovanja. V radovljiškem okraju je 21 %, v goriškem okraju pa celo 45 % nezavarovanega prebivalstva. Zavarovanje bo pomembna pridobitev zlasti za tiste okraje, kjer so kmetje v večini. Za primer navajajo okraj Ljutomer, kjer je 75 % kmečkega prebivalstva. Pri uvajanju zavarovanja pa bo treba upoštevati tudi neugodnosti, ki predstavljajo večji rizik za zavarovanje kot pri aktivnih zavarovancih. Mišljeno je predvsem visoko starostno povprečje — v okraju Gorica 51 let, v okraju Ljutomer
pa celo 53 let — in povprečno število družinskih članov, ki je za zavarovanje dokaj neugodno.
Hkrati z uvedbo prostovoljnega zavarovanja za kmečko prebivalstvo pa bo treba v nekaterih okrajih povečati število ambulant in drugih zdravstvenih ustanov ter namestiti več zdravstvenega kadra. V ljutomerskem okraju odpade že sedaj en zdravnik na 7000 prebivalcev. Lani je pregledal na dan povprečno 19 oseb, prihodnje leto pa bi jih moral kar 43. Spričo pomanjkanja zdravstvenih ustanov in kadra ne bi zmogli v tem okraju večjega navala zavarovancev. Zaposliti bi morali še 19 zdravstvenih delavcev, v Ljutomeru pa postaviti zdravstveni dom, ki pa ga še letos zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli začeti graditi. Zanimivo je, da v okraju Radovljica takih problemov nimajo.
Kaj pa pravijo zadružniki in kmetovalci? Domala vsi so enotni v tem, da naj bi prispevke plačevali po katastrskem dohodku —
t. j. po davčni obveznosti. Predlagali so več kategorij za zavarovance. V novomeškem okraju menijo, da tudi osem različnih kategorij, v katere bi bili uvrščeni zavarovanci po gospodarski moči, ne bi bilo preveč. Nasprotovali pa so temu, da bi bili prispevki večji zaradi večjega števila družinskih članov.
Tu in tam so predlagali, naj hi zavarovanje vsebovalo tudi prevoze z rešilnimi avtomobili in brezplačno izdiranje zob, čeprav je bila večina vprašanih proti temu. V okraju Gorica so se zardužniki izrekli tudi za zavarovanje zoper nezgode pri delu.
Zavarovanec naj bi dobil pravico do zavarovanja šele tri mesece po sklenitvi pogodbe. Proti temu ni bilo tehtnih ugovorov. Pogodbe bo moč sklepati le kolektivno, t. j. z najmanj 80 % iz posamezne kmetijske zadruge. V Gorici menijo, da bi zadostovalo samo 70 %. Prispevki naj bi se plačevali vnaprej.
Kdo pa naj bi opravljal posredovalno vlogo v zavarovanju? Po predlogu večine okrajev kmetijske
zadruge, le v ljutomerskem okraju menijo, naj bi to nalogo prevzeli občinski ljudski odbori. Vsi zadružniki pa so se izrekli za načelo samofinanciranja, za samoupravo zavarovancev. Na nekem sestanku v okolici Ljutomera so zadružniki dejali: »Če bomo imeli svoje organe, bomo že gledali, da bomo s prispevki krili izdatke.«
Kmetovalci - sadjarji!
Sadno drevje obeta dober pridelek, ogrožajo ga pa razne bolezni in škodljivci. Zato uporabljajte za poletno škropljenje
žvepleno apneno brozgo 30° BE — 1.5% z dodatkom 0.15 % LINDANE - olja, kar dobite v naši trgovini v Murski Soboti.
»AGROMERKUR« — Murska Sobota
O čem naj razpravljajo odbori in
člani	S
Zadnjič smo se pomenili o tem, kako si naj odborniki ustvarijo tesne stike z našimi člani. Rekli smo, da bodo v pogovorih s člani dobili mnogo snovi za razpravljanje na sejah. Vendar bi nas samo tako razpravljanje vodilo v čisto drobne in celo osebne zadevice, ki jih sicer tudi ne smemo prezreti, toda bistvene stvari, ki se z njimi ukvarjamo danes kot celota, pa nikakor ne smejo iti mimo nas.
Če hočemo te bistvene stvari pravilno zajeti in gledati, si moramo najprej odgovoriti na vpraašnje, kaj je komuna. Ako odgovorimo na kratko ,bomo rekli, da je komuna občina, skupnost ljudi, ki jih vežejo gospodarske, politične in kulturnoprosvetne potrebe na določenem teritoriju — ozemlju, ker vse se naj steka v nekem središču tega področja.
Tov. Kardelj je rekel, da to ni današnji okraj, niti to niso naše se-
danje občine. To pomeni, da je komuna to, kar šele nastaja, kar nastaja v naši zavesti in bo šele v bodoče dobilo trdno vsebino in določeno obliko. Drugače povedano: pripravljamo se za gradnjo nove stavbe, za katero je potreben tak in tak material ter takšni ljudje, ki bodo to stavbo znali trdno in lepo zgraditi. Vse to nam pravi, da se bodo sedanje meje občin in okrajev menjale. In šele po našem resnem premišljevanju in nato po naših predlogih bodo komune začele dobivati pravo obliko. Pri tem razvoju mora SZDL biti pobudnik in vodnik. Pa začnimo z bolj razumljivimi stvarmi.
Najprej se moramo vprašati, kako je danes z našo občino, kakšna gospodarska in kulturna ter politična enota je naša občina? Kakšne so možnosti za razvoj gospodarstva, koliko je v občini KZ, kako delajo, kako je z našim povečanjem kmetijske proizvodnje, kakšne so možnosti za razvoj male industrije, obrtniške delavnosti itd. Vprašati se moramo, kakšne so prometne zveze, kje je naše gospodarsko središče. Videti moramo, kakšne so naše kulturne potrebe, kako in v kakšnih pogojih delajo in kako so organizirane naše šole. Predvsem pa moramo videti, kakšni so naši ljudje. So že doumeli, kaj pomenijo socialistični odnosi, ki ne trpijo nobenega izkoriščanja človeka po drugem človeku, da dalje pomenijo socialistični odnosi več složnega dela, več skupnih naporov za naš napredek, pa manj zapiranja v samega sebe ali v svojo družino, več kulture in več znanja.
Poglejmo si na pr. naše splošne kmetijske zadruge. Tu nočem govo-
riti o njihovem poslovanju in o njihovih bilancah, ker se je o tem že dosti govorilo, pač pa bi opozoril na njihovo število: okrog 80 jih imamo. Če smatramo, da KZ zajema določeno gospodarsko področje, potem moramo takoj ugotoviti, da v našem okraju ne more biti 80 gospodarskih enot, ki bi ustrezale ciljem našega napredka. Le takšna KZ, ki je gospodarsko močna, lahko mnogo prispeva za napredek gospodarstva. S tem seveda nočem trditi, da bo bodoča komuna imela samo eno KZ, pač pa bo morala imeti eno osrednjo in morda še kakšno KZ, ki bo ali bodo v manjših gospodarskih centrih komune. Tako se je n. pr. lendavska KZ danes preveč raztegnila. Če ji morda to ustreza po trgovinski plati, ji je pa ozemlje za pospeševanje kmetijstva in živinoreje gotovo preveliko. To pa je glavni namen KZ, ne pa pretežno trgovina.
Na drugi strani pa KZ v mali vasi ne bo mogla napredovati. Ko govorimo o zadrugah, često pozabljamo na smisel zadružništva sploh. To je ogromen pokret, ki so ga osvojili milijoni in milijoni ljudi v svetu ne oziraje se na notranjo ureditev države. Tembolj pa moramo mi kot
socialistična družba širiti in poglabljati zadružno zavest, ker je to naš boj proti izkoriščanju in naš napredek.
O zadružništvu mora SZDL stalno razpravljati ter usmerjati delo tako, da bo vodilo h gospodarskemu napredku. Velika ovira za napredovanje kmetijstva je delitev kmečkih
posestev. Proti temu se moramo boriti. Zato pa moramo posvečati mnogo več skrbi naši mladini in jo usmerjati v industrijo, v obrt in pa v razne šole. Tudi naša krivda je, če je mladina iz bolj revnih krajev pobegnila čez mejo, saj se nismo dovolj brigali zanjo.
Vsako področje našega življenja mora zanimati SZDL. Zato moramo vsa dogajanja na svojem področju poznati. Pri tem pa moramo znati oceniti svetle in temne strani vsake ustanove, podjetja, društva, vasi ali občine. Po taki ocenitvi pa jim pomagajmo naprej. Nikakor pa ne delajmo skokov in ne zahtevajmo preveč, vse se razvija postopno in zakonito. Otrok ne more postati takoj odrasel človek. Toda naše organizacije pa naj le krepko stopajo, ker so svojo otroško dobo že morale preživeti.
Polančani na obisku
pri čuvarjih meja
Občinsko vodstvo Zveze borcev iz Vel. Polane je pred dnevi priredilo izlet v Lendavske gorice. Tamkaj so njeni člani obiskali graničarje v karavli pri »piramidi«. Pridružili so se jim tudi člani ZB iz Turnišča.
Obisk je bil nadvse prijeten. Po medsebojnih pozdravnih nagovorih in zagotovilih, da bodo v primeru, da bi se jutri napadalec spozabil nad našo zemljo, skupaj branili svojo domovino, so v veselem razpoloženju ob dobri kapljici naglo minevale ure. Skupna tovariška pesem je odmevala daleč preko gozdov v madžarsko dolino, kjer je bilo vse pusto in zavito v molčanje, kakor da tamkaj ptice poleti ne letajo. Tudi v odbojki so se pomerili — bolj za šalo kot pa zares, kajti graničarji so svoje goste z lahkoto premagali. Ob slovesu pa so Polančani čuvarjem meja izročili skromna darila. I. Š.
Iz govora tov. Kimovca ob Dnevu mladih kmetovalcev v Murski Soboti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vse mere, ki so bile narejene z namenom zaščititi malo kmečko posest, so v kapitalizmu morale odpovedati tudi one, ki se jih danes uspešno poslužuje naša nova, v revoluciji ustvarjena družbena oblika zadruge.
Tudi zadruge so v stari Jugoslaviji jačale bogatega kmeta na račun male posesti. Zavedati pa se moramo, da tudi danes ni drugače tam, kjer je zavest malih in srednjih kmetov tako nizka, da dopuščajo, da so poedine zadruge gospodarske organizacije, s pomočjo katerih se bogati kmetje ščitijo pred razvojem resnično socialističnih, t. j. demokratičnih odnosov v našem kmetijskem gospodarstvu, ki so preračunani, če jih delovni kmetje pravilno uporabljajo, na gospodarstvo in ostalo vsestransko korist delovnih kmetov.
Ko je opozoril, da čaka prav v tem pogledu, t. j. v dviganju samozavesti malih kmetov in razvijanju dobrih zadružnih oblik, veliko delo mlade, napredne kmetovalce, je poudaril, da je dolžnost vseh političnih in družbenih organizacij in ljudske oblasti, da podprejo taka napredna stremljenja. V tem smislu je treba tudi razumeti take zakone kot so zakon o zemljiškem maksimumu, zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij in tudi najnovejše zakone o zaščiti rastlin, živine, o trgovanju s semenskim blagom in končno tudi zakon o svobodnem trgovanju z zemljišči in poslopji v privatni lastnini.
Tov. Kimovec je nato poudaril, da je socializem kot napredni družben red edini, ki lahko prispeva k rešitvi problema male posesti in njenih prebivalcev in da je ta rešitev samo v povečani proizvodnji povsod v kmetijstvu in industriji. Demokratični, socialistični sistem družbenega samoupravljanja po samih proizvajalcih in v vseh področjih pa daje največje možnosti razvoja slehernemu človeku in to je tudi pot, ki edina lahko da mladini sončno, srečno in na doživljajih bogato mladost bodočim rodovom.
To velja tudi za Prekmurje, kjer mladi rod dokazuje, da se zaveda, da je treba v Prekmurju socializem zgraditi z delom prekmurskih de-
lovnih ljudi, ob pomoči vseh ostalih delovnih ljudi Jugoslavije. Hoditi po taki poti pa ni lahko, vendar je častno in čast izredno mnogo pomeni slehernemu, zlasti pa še mlademu človeku, je ob zaključku povedal tov. Kimovec in svoj govor končal z besedami:
Mi vsi smo ponosni na pot, ki smo jo prehodili pod vodstvom tovariša Tita. Želimo samo, da bi čim dalj imeli tako vodstvo, ki je iz nepomembne, zaostale, med seboj sprte države ustvarilo ponosno domovino delovnih ljudi, ki n. pr. danes kuje Balkansko zvezo, daje moralno oporo osvobodilnim gibanjem širom sveta in s svojo demokratično, t. j. socialistično notranjo in zunanjo politiko razkrinkuje imperialistično prakso tako imenovanih »socialističnih« sil s sovjetskimi voditelji na čelu, kakor tudi imperialistične posege tako imenovanih »demokratičnih« sil na zapadu, še posebej pa politično prakso reakcionarnih vladajočih krogov v Italiji ob blagoslovu in pomoči Vatikana.
V malem ste in še boste na vse te ovire naletevali pri svojem delu. Vendar eno drži, čim večje so ovire, ki jih je treba premagati, da pridemo do cilja, tem dragocenejše so nam pridobitve takega dela.
Mislim, da ste na to pot stopili tedaj, ko ste se odločili delati za procvit naše vasi v vsakem oziru. Zato naj vam da današnji praznik nove vzpodbude in volje, da boste na tej poti pod vodstvom mladinske organizacije in v okviru Socialistične zveze še dalje gradili in kovali sebe za nove boje in nove zmage.
ZA NOVI GASILSKI DOM V RADGONI
Izredno delavno gasilsko društvo v Gornji Radgoni se je letos med dragim zavzelo tudi za postavitev novega gasilskega doma, ki naj bi stal v središča mesta. Sedanja zgradba ne zadostuje več rastočim potrebam. V zadnjem času so začeli navažati na gradbišče potrebni material. Vendar jim primanjkuje denarja; zato bo društvo avgusta priredilo večjo gasilko tombolo. —jh
NA KORČULI BODO LETOS SLAVILI 700-letnico rojstva dalmatinskega rojaka Marka Pola, znamenitega pomorščaka,, ki je prvi opisal Indijo in Kitajsko. Koncem julija bodo priredili turistični folklorni festival.
„Žalujoči ostali“ v Radencih
Igralci izobraževalnega umetniškega društva v Radencih so pretekli petek zvečer uprizorili Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Igra, ki prikazuje režimsko-izkoriščevalske uradniške, trgovske in meščanske tipe, ki smo jih našli ponekod v Nušičevi dobi, je za začetnike, pa tudi za vajene igralce precej trd oreh. Zlasti prvo dejanje, ki je bolj togo zgrajeno in razvlečeno, zahteva zrele in rutinirane igralce, katerim sta gibanje in igra na odru domača.
Režiser Miha Veršič (to je v tej sezoni njegova druga uspela režija) je vložil v delo mnogo ljubezni in truda. In če posamezniki niso dosegli zaželene višine in zadeli v igri tipičnega Nušičevega žargona, ki se mora poleg izgovorjave izražati tudi v kretnjah in maskah, ni to njegova krivda, temveč tistih igralcev, ki se niso mogli v igro dovolj vživeti. Nekateri, zlasti moški
igralci, še vedno bolehajo na obvladanju besedila, kar celotno igro močno moti — tako pri soigralcih kakor gledalcih. Hiter tempo, ki ga zahteva ta, in Nušičeva komedije sploh, je pogoj za dober uspeh.
Kljub gornjim pripombam pa moramo zapisati, da je igra v splošnem uspela. Nosilec glavne vloge, Agaton, čeprav nerazpoložen, je vlogo bivšega glavarja dobro odigral. Enakovredna nasprotnica mu je bila vdova Sarka. Pa tudi požrtvovalnost in prizadevanje ostalih igralcev, tako ženskih kot moških, moramo pohvaliti. Dobro igro so pokazali zlasti v drugem dejanju.
Zdraviliški gostje, ki jih je sedaj že precej v zdravilišču in so dvorano lepo zasedli, so bili z igranjem zadovoljni. Lahko pa bi si igro ogledalo več domačinov. Režiser in igralci so si to s svojim delom vsekakor zaslužili.	Ika
Pred posvetovanjem
strokovnjakov v Radencih
Konec avgusta bo v Slatini Radencih v okviru prireditev ob dvajsetletnici »Ljudske pravice« posvetovanje o elektrifikaciji podeželja, katero organizira Društvo elektrotehnikov LRS. Društvo je izbralo za svoje posvetovanje ljutomerski okraj zaradi tega, ker je v Sloveniji ta okraj najbolj elektrificiran. Ivan Kreft in ing. F. Gerl opisujeta v prispevku perspektive gospodarskega razvoja tega okraja.
Težave naših ljudi so težave zaostalega kmetijskega okraja z odvečno delovno silo, ki si mora najti zaposlitev v mestih in industrijskih središčih ali pa na tujem, kakor je bilo to v stari Jugoslaviji. Ko bo obdelovanje zemlje mehanizirano, bo isto delo opravljalo še manjše število ljudi, ki v zimski dobi tudi ne bodo polno zaposleni. Z napredkom mehanizacije v poljedelstvu postaja torej problem zaposlitve še bolj pereč. Bilo bi proti vsem socialističnim načelom, če bi reševali ta problem s prehodom nazaj na že opuščeni zaostali način obdelovanja zemlje. Ce zemlja vseh, ki se na njej rode, ne more preživljati pri umnem načinu obdelovanja, jih more preživljati toliko manj, če jo obdelujemo na način, ki ga poznamo še iz fevdalnih časov, ko je bila storilnost zelo nizka in življenje zaradi tega izredno težko, saj je dajalo le malo viška. Problema odvečne delovne sile na ta način ne bomo rešili. Blagostanje omogoča predvsem večja storilnost. Uvideti moramo, da bo tudi na pode-
želju življenje ob naprednejšem načinu obdelovanja zemlje postalo lažje. Res pa je, da bo na ta način za obdelavo zemlje potrebno še manj ljudi. Nastane pa takoj vprašanje, kam s temi ljudmi. Nekaj teh ljudi bo vedno našlo zaposlitev v mestih in industrijskih središčih, nekaj pa v obrtništvu in mali industriji doma, če so pogoji za to, da tako industrijo lokalno razvijemo. Pri nas resda najboljših pogojev ni, ker smo prvič precej oddaljeni od glavnih prometnih središč, in drugič, ker nimamo potrebnih surovin, ki so pogoj za razvoj vsake industrije. Nekatere pogoje pa vendarle imamo. Pri Ljutomeru na pr. uspešno delata tovarna »Žica« in delavnica »Konfekcija«. Uspevajo pa tudi naše opekarne. Glede opeke smo konkurenčni, čeprav smo oddaljeni od trga. To pa zaradi tega, ker je ilovica v ljutomerskem okraju po svojem kemičnem sestavu kar najbolj primerna surovina za opeko. Opeke pa v Jugoslaviji, kjer se veliko gradi, mnogo porabimo. Čeprav so glavna sre-
dišča precej oddaljena in stroški prevoza opeko znatno podražijo, si ljutomerska opeka poleg domačega trga osvaja celo avstrijskega. Gotovo bi se dalo vsaj deloma povečati proizvodnjo in zaposliti nekaj delovne sile.
Druga surovina, ki nam jo daje narava v zadostni količini, je slatina. Po njej je tako na domačem kakor na tujem trgu zadnjih osem let veliko povpraševanje. Brez novih raziskovanj in odkritja novih vrelcev ter s tem novih investicij gotovo tudi tu ne bo mogoče povečati proizvodnje.
Strokovnjaki menijo, da bi se zaposlenost dala povečati tudi z graditvijo manjše steklarne, za katero je dovolj surovin v okraju samem. Te surovine so: kremenčev pesek, apnenec in premog. Ker tega premoga ni v velikih količinah, da bi se izplačale zanj velike investicije, bi ga lahko koristno uporabljali v domači steklarski industriji. Steklarna bi lahko proizvajala »slatinarke« in buteljke, kar bi povečalo produkcijo tako v Slatinskem podjetju kot v šampanjskih kleteh v Gornji Radgoni. Vsaka slatinarka izvožene slatine in vsak buteljka ljutomerskega vina pa bi bila obenem tudi propaganda za obisk zdravilišča Slatina Radenci in naših krajev sploh.
V turističnih krajih mora biti gostinstvo na višini. Danes, ko so naši kraji elektrificirani, imamo tudi za tujski promet veliko boljše pogoje, kakor smo jih imeli v stari Jugosla-
„YUGO
COCKTO“
osvežujočo pijačo za vroče poletne dni
pristna štajerska in srbska vina
likerje, rum, pelinkovec, žganje
dobite v našem skladišču
Murska Sobota, Slomškova 11
Hitra in solidna
postrežba!
Trgovsko podjetje
„PRIDELKI“
MURSKA SOBOTA
viji. Elektrifikacija nam omogoča tudi mehaniziranje in povečanje raznih obrtniških obratov. Žal se tega v zadostni meri ne zavedamo ali vsaj ne povsod enako. Ko je na pr. Hrašenski vrh leta 1947 dobil še innustrijski tok, je bilo v kratkem času nanj priključenih šest elektromotorjev, medtem ko danes zaradi neupoštevanja, da so elektromotorji le kratek čas v uporabi — plačati pa je zanje treba polni mesečni pavšal skozi vse leto — ni na tem sektorju nobeden več priključen, ker se domačini poslužujejo za razna dela bencinskega motorja, ki je cenejši.
Če bomo s časom pristopili še k temeljitim in obsežnim regulacijskim delom to in onstran Mure, katera so zelo nujna, potem nam bo delovne sile še celo primanjkovalo. Samo na področju, ki bo meliorirano na obeh straneh Ščavnice, se bo lahko namesto 16.000 prebivalcev preživljalo 32.000 prebivalcev.
Tako načenjamo glavna vprašanja, kako po izvršeni melioraciji čimprej povečati kmetijsko, sadno in vinogradniško proizvodnjo in dobiti surovine za prehrambeno industrijo, ki je glavna perspektiva ljutomerskega okraja.
Predvsem je treba misliti na gradnjo sladkorne tovarne, za katero so v Sloveniji dani vsi naravni pogoji, ki pa do sedaj niso bili izkoriščeni 'in smo sladkor v našo republiko izključno uvažali. Na obsežnem polju ob Muri in Dravi je takoj po vojni bilo nekaj površine
zasejane s sladkorno peso, ki se je dobro obnesla. Z uvedbo te nove kulture bi dobili poleg sladkorja še melaso, ki je pri nas glavna surovina za proizvodnjo alkohola, in pa rezance, ki predstavljajo danes kot močno krmilo zelo dragocen vir za pospeševanje živinoreje.
Kmetijski proizvodi sadjarstva in vinogradništva tega okraja so bili že od nekdaj zelo cenjeni. Toda tudi ti niso bili izkoriščeni vsestransko, kakor to dovoljuje moderno gospodarstvo. Zlasti obstoja možnost proizvodnje sladkih sokov vseh vrst sadja, predvsem iz jabolk in grozdja. Kvaliteta našega sadja nam daje možnost, da take moderne proizvode, ki se vedno bolj uveljavljajo zaradi svoje visoke vrednosti v ljudski prehrani, zelo uspešno izvažamo.
Poleg tega nam omogoča sodobna proizvodnja sadnih izdelkov zelo dobro in donosno koriščenje stranskih proizvodov, ki so do sedaj predstavljali le odpadke (tropine za pektin, grozdne peške za olje, ostanke pri kuhanju tropinovca za proizvodnjo vinske kisline in njenih soli itd.).
V Ljutomeru že obstoja pulpna postaja, ki omogoča enostaven način konzerviranja sadja kot polproizvod za nadaljno predelavo — za marmelade, džeme itd. Ta polproizvod je potreben obstoječi domači prehrambeni industriji in se tudi lahko plasira na inozemskem trgu. Ljutomersko pulpno postajo je treba razviti v vzorno podjetje, ki bo lahko
zadovoljilo tudi najbolj zahtevne kupce.
Kot zadnja naloga na področju izkoričenja vseh vrst kmetijskih izdelkov se nam postavlja tudi uvedba hladilne tehnike, ki omogoča precejšnje podaljšanje življenjske do-svežega sadja in zelenjave (Gornja Radgona, Kapela, Ljutomer).
Za razvoj dejavnosti, ki se bavi z izdelavo vseh vrst predmetov iz ličja, je potrebna v svrho dosega visoke Kvalitete uvedba belilnice, ki ne predstavlja velikega izdatka, daje pa znaten finančni efekt. Moderno belilnico lahko gradijo domači strokovnjaki z materialom, ki je izključno domačega izvora.
Načrta o graditvi električne krušne peči z nočnim tokom in sadne sušilnice v Vidmu ob Ščavnici zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v tem letu najbrž ne bo mogoče uresničiti.
S tem je ljutomerski okraj zgubil za letos in verjetno tudi za prihodnje leto perspektivo, da se v okviru delavnic »Agroservisa« razvije manjša elektrotehnična in kovinska industrija. Morda bo prav posvetovanje Elektrotehničnega društva LRS v Slatini Radencih rešilo tudi ta problem. Čeprav je do posvetovanja skoraj še dva meseca, se domačini že sedaj pripravljajo na dostojen sprejem gostov iz vse države.
Murska Sobota, 18. junija 1954
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 3
Kako smo v Prekmurju organizirali
zatiranje ameriškega prelca
Vsak lastnik v času vegetacije redno opazuje svoja sadna in listnata gozdna drevesa in ugotavlja, če niso napadena po gosenicah ameriškega prelca.
Vsako najdeno okužbo po tem škodljivcu takoj prijavi svojemu občinskemu ljudskemu odboru.
Lastnik dreves najdeno okužbo takoj uniči, t. j. odreže veje in na njih uniči gosenice in njihova gnezda. Na drevesu ostrga in uniči vso jajčno zalego tega škodljivca; če pa je okužba le prevelika, zatira prelca s škropljenjem, drevo poseka in sežge, če se škropljenje ne izplača. Uporablja se v ta namen pripravljena škropiva.
Nadzorstvo nad temi ukrepi opravlja posebna občinska komisija, ki jo imenuje Ob LO. Na teme-
lju osnovnih določb o obveznem zatiranju ameriškega (murvinega) prelca so občinski ljudski odbori med naprednimi in strokovno sposobnimi sadjarji poiskali osebe, ki bodo ugotavljale okužbe in vodile zatiralno akcijo na občinskem področju. Izbrani sadjarji so na posebnem sestanku v M. Soboti dobili potrebne delovne napotke.
Vsak lastnik je dolžan ugotavljati in prijavljati okužbe po murvinem prelcu.
Občinski vodje so dolžni, da najmanj trikrat na leto pregledajo vse sadne in gozdne nasade na področju svoje občine in ugotovljene okužbe takoj prijavijo. Za lastnike nasadov, v katerih so najdene okužbe, morajo voditi posebno evidenco, seznam. Okužbe je prijavljati OLO.
Občinski vodja opozarja vsakega lastnika nasada, kjer je okužba odkrita, da škodljivca obvezno zatre. Ce tega noče storiti, ga prijavi svojemu občinskemu ljudskemu odboru. Ko nastopajo okužbe, je dolžan opozarjati predsednike kmetijskih zadrug, da s svojimi skupinami
opravijo škropljenje v vseh močno okuženih nasadih.
Prijava velja tudi za okužbe večjega obsega, ki jih ni moč mehanično zatreti.
Občinski vodje so si poiskali v vsaki vasi napredne kmetovalce, ki jim bodo pomagali pri odkrivanju okužb in izvajanju zatiralne akcije.
Občinski ljudski odbori so dolžni nadzirati delo svojih vodij, po vsakem pregledu pa naj pošljejo OLO poročilo o pregledu nasadov in stanju okužb. Skrbeti morajo tudi za to, da lastniki uničujejo okužbe in da skupine kmetijskih zadrug poškropijo močno okužena drevesa na stroške lastnikov.
Ing. L. J.
Huda toča v beltinškem okolišu
V ponedeljek, 14. t. m., je v Beltincih padala toča, kakršne ne pomnijo. Zajela je ožji pas od beltinškega pokopališča v smeri proti Lipi, kjer je zaključila svoje pustošenje.
Škoda je precejšnja, žita so ponekod popolnoma uničena in tudi koruza je ostala razcefrana pod udarci toče. Manjšo škodo je povzročila toča 11. junija tudi v Gerlincih na žitih, v Motvarjevcih pa 7. junija v vinogradih. Toča v Beltincih pa je vsekakor najhujša, saj je ponekod opravila žetev in mlačev hkrati. Razen drž. posestva ima le malo kmetov zavarovane svoje posevke, ostali bodo morali škodo sami utrpeti.
„Obmurski tednik“ se zahvaljuje
Pismonošem in poštnim uslužbencem, ki so na področju Obmurja sodelovali pri izterjavi naročnine našega tednika za prvo polletje, se na tem mestu prav lepo zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost, ki so jo v tej akciji pokazali. P osebna zahvala pa gre še uslužbencem poštnih uradov Gornja Radgona, Apače, Prosenjakovci, Lendava, Kuzma, Kog, Veržej, Grad, Fokovci, Bodonci, Turnišče, Martjanci, Murska Sobota, Črenšovci, Fokovci, Hodoš in Cankova, ki so svoj posel zares vzorno opravili.
Uredništvo in uprava »Obmurskega tednika« Murska Sobota
30 let gasilstva
v Rakičanu
Preteklo nedeljo je gasilsko društvo v Rakičanu slavilo 30-letnico svojega delovanja. Slavja se je udeležilo več občanov in gostov — gasilcev iz sosednjih vasi. V slavnostnem govoru je bilo opisano uspešno poslanstvo društva. Navzoče je pozdravil tudi član OGZ tov. Štubelj, ki je potem, ko je kosegel nazaj v zgodovino in prikazal delež tega kraja v boju proti izkoriščevalskemu režimu in okupatorju, izročil nekaterim starejšim gasilcem značke za večletno službovanje v prostovoljnem gasilstvu.	F. F.
Drobne iz naših krajev
VELIKA POLANA — Naši kmetovalci imajo že iz lanskega leta bridke izkušnje od uničujočega razsajanja koloradskega hrošča. Prvo nedeljo v tem mesecu so temu škodljivcu spet napovedali odločen boj; množičnega pregleda se je udeležilo nad 300 oseb. Le 61 vaščanov je rajši ostalo doma. Našli so 54 hroščev in 10 jajčec. Okužene parcele so takoj poškropili. Delo so opravili kar z vinogradniškimi škropilnicami, da je šlo hitreje od rok. Mnogi kmetovalci izražajo željo, naj bi OLO v Murski Soboti sprejel odlok o obveznem škropljenju vseh krompirišč — tudi onih, ki še niso okužena.	I. Š.
VANČA VAS — Po večkratnem prerekanju na zboru volivcev so se naši vaščani vendarle odločili, da bodo krepko prijeli za delo in tako dosegli, da bo tudi v naši vasi kmalu zasvetila električna luč. Prva skupina kmetovalcev je postavila drogove, njej pa je takoj sledila druga, ki je že zbrala potrebna denarna sredstva. Kmalu bo tudi ona postavila drogove. Brez elektrike bo ostalo le nekaj hiš. 
RANKOVCI — V nedeljo, 13. junija, smo tudi pri nas končno dočakali pomembni dan, ko nam je prvič zasvetila elektrika. To je bil za vaščane velik dogodek — posebno pa še za Vučkiča, Mariča, Hanka in druge, ki so k tej zmagi največ prispevali. Zbralo se je mnogo domačinov in okoliških kmetovalcev. Veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč.	J. G.
KRAJNA — Igralska skupina iz Gederovec je zadnjo nedeljo uprizorila v našem zadružnem domu zgodovinsko igro »Miklova Zala«. Prireditev je uspela in mnogo gledalcev je prišlo na svoj račun.
SLOVO BODONSKIH PIONIRJEV OD SOŠOLCA
Komaj par dni je minulo, odkar so bodonski pionirji zadnjič videli v razredu svojega učenca Pišteka. Kruta bolezen ga je iztrgala iz njihove srede, moral je v bolnico in tam je za vedno prenehalo biti njegovo mlado srce.
Slovo od malega Pišteka je bilo zares ganljivo. Njegovi součenci so se zbrali ob odprtem grobu in mu v zadnji pozdrav zapeli žalostinke. Naj mu bo domača gruda lahka!	D. F.
ISTRSKI PREMOGOVNIKI bodo letos izvozili v inozemstvo kakih 100.000 ton rjavega premoga. Največ rude bo kupila Italija.
V MAJU PRI NAS REKORD V IZVOZU BLAGA. Jugoslavija je na tuja tržišča poslala za 6 milijard in 161 milijonov dinarjev blaga.
NASA DRŽAVNA NOGOMETNA REPREZENTANCA JE V ŠVICI, kjer bo tekmovala za svetovno prvenstvo. Prvo srečanje ima s Francijo, drugo pa z Brazilijo. Oba nasprotnika sta trd oreh.
Zasedanje OLO Ljutomer
(Nadaljevanje s i. strani)
da bi najnujnejše potrebe znašale vsako leto po 43.000 m3, letni prirastek pa znaša komaj 17.000 m3 lesa. Ker za sečnjo v gozdovih ne morejo izdati toliko dovoljenj, da bi kmetovalci lahko krili vse svoje potrebe, so mnogi začeli sekati na negozdnih parcelah. To pa lahko škoduje ne le dotičnim kmetovalcem, temveč tudi skupnosti, ker zmanjšanje z gozdnim drevjem pokritih površin vpliva tudi na vreme. Ko so razpravljali o tem vprašanju, so odborniki OLO enoglasno sklenili, da se uvedejo sečna dovoljenja tudi za les na negoznih parcelah, vendar pri teh dovoljenjih ne bo treba plačevati gozdne takse.
OLO Ljutomer je razrešil 19 sodnikov porotnikov in sicer 13 pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni in 6 pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru. Večina razrešenih porotnikov je zaprosila za razrešitev zaradi prezaposlenosti pri svojem poklicnem delu, nekateri so bili premeščeni v druge okraje, 5 pa jih je bilo razrešenih zato, ker so zagrešili prekrške, za katere so bili kaznovani.
Živahna razprava se je sukala okrog premogovnika Presika, ki je zašel v težak gospodarski položaj. V premogovnik je bilo doslej investirano 6,300.000 din, kar pa je premalo, da bi lahko začel uspešno obratovati. Delovni kolektiv bi rabil še nekaj milijonov dinarjev za investicije, da bi se proizvodnja toliko razširila, da bi ustvarjala sredstva za nadaljna raziskovanja in
odpiranje novih rovov. Če ne dobi kredita, pa mora prenehati z delom.
Vsi odborniki so menili, da je premogovniku treba pomagati, če bo potem proizvodnja res stekla. Težje rešljivo je bilo vprašanje, kje vzeti denar. Dolga razprava se je sukala okrog odločitve, ali bi lahko vzeli vsaj posojilo za krajšo dobo iz fonda za kmetijstvo, ki je namenjen za ustanavljanje kake nove industrije v kmetijstvu. Obratovanje premogovnika v Presiki bi kmetovalcem lahko mnogo koristilo pri čuvanju gozdov, ker bi za kurjavo lahko uporabljali namesto drv več premoga. Sicer pa OLO o tem ni mogel dokončno odločiti, temveč bo le lahko zaprosil Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije za odobritev, da bi se ta sklad uporabil za investicije oziroma posojilo premogovniku Presika. Okrajno gospodarstvo namreč nujno zahteva, da bi premogovnik obratoval.
Soboški motoristi - nogometaši?
Avtomoto društvo v M. Soboti je bilo še pred leti najmočnejše društvo Ljudske tehnike v Prekmurju. Sedaj ima 186 članov, stalno šolo za vozače in nekaj sposobnih motoristov, ki so se lani udeležili tudi važnejših srečanj. Posamezni člani so izstopili iz društva zaradi previsoke članarine. Da se to ne bi več dogajalo, je društveno vodstvo znova znižalo članarino na 20 din mesečno. Društvena uprava se vsak teden sestaja v stari osnovni šoli, vendar se člani teh posvetov zelo malo udeležujejo. V prizadevanju, da bi navezala s članstvom kar najtesnejše stike, je znova uvedla uradne ure v prostorih kluba.
Koncem tega meseca ali v začetku julija namerava društvo izvesti spretnostno vožnjo in tekmovanje v tej zvrsti vožnje. Hkrati s to prireditvijo bo na nogometnem igrišču moto - nogomet, ob katerem — tako pravijo motoristi — se bodo tudi naši znani nogometaši še marsikaj naučili. Kmalu po tem društvenem nastopu bo motoristično tekmovanje, ki bo doslej največja tovrstna prireditev v prekmurski metropoli.
V. Š.
Tedenski koledar
Nedelja, 20. junija — Nenad Ponedeljek, 21. junija — Alojz Torek, 22. junija — Gostimir Sreda, 23. junija — Kresnica Četrtek, 24. junija — Janislav Petek, 25. junija — Jaroslav Sobota, 26. junija — Gruda
SONČNI VZHOD: 20. junija ob 4.10 uri. ZAHOD: ob 19.57 uri. DOLŽINA DNEVA: 15.47 ur.
LUNINE SPREMEMBE: 23. junija zadnji krajec ob 20.46 uri.
KINO
»PARK« MURSKA SOBOTA — 18. do 20. junija jugoslovanski film »Hiša na obali«. Od 22. do 24. junija italijanska filmska komedija »Kako sem odkril Ameriko«. RADGONA — 19. in 20. junija avstrijski film »Eva podeduje raj«, filmske novosti 51. — 23. in 24. junija ameriški film »Ob veliki ločnici«, filmski pregled iz JLA.
GRAD — 20. junija angleški film »Trgovina s starinami«. — 27. junija ameriški film »Zaplešiva«.
ČEPINCI — 20. junija ameriški film »Srečanje s Frankensteinom« — 27. junija angleški film »Lady Hamilton«.
SEJMI
Okraj Murska Sobota: Črenšovci 26. junija svinjski sejem; Dobrovnik 21. junija svinjski sejem; Dekležovje 18. junija živinski in kramarski sejem; Grad 21. junija živinski in kramarski sejem; Lendava 18. junija živinski in kramarski sejem; Turnišče 24. junija svinjski sejem.
Okraj Ljutomer:	Kostanj 21. junija
splošni sejem; Razkrižje 24. junija splošni sejem.
MALI OGLASI
V SKAKOVCIH SEM ZGUBIL denarnico z važnejšimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. — Karl Melin.
PREKLICUJEMO vesti, ki smo jih širili o Vratuša Francu, in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe. — Sember, Kovač, Rogan, Hül.
ENODRUŽINSKO HIŠO v središču Ljutomera prodam. — Naslov v upravi lista.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. junija Nagnjenje k padavinam sredi tekočega tedna (okoli 18. junija) in sredi druge polovice prihodnjega tedna (okoli 25. junija). — V ostalem lepo in vroče poletno vreme.
PROFESORSKA
—	Tov. profesor, ali vas smem vprašati, zakaj stojite tukaj na cesti in premišljujete?
—	Ah, malo prej mi je padel na glavo cvetlični lonček, pa se ne morem spomniti njenega latinskega imena.
22. junija - v M. Soboti plemenski sejem.
Plemenski sejem za bike, ki bi moral biti 16. junija v M. Soboti, je zaradi slabega vremena odpadel. Zato pa bo 22. junija ob vsakem vremenu.
OZZ MURSKA SOBOTA
KMETOVALCI!
Trgovsko podjetje „PRIDELKI“ v Murski Soboti
sklepa pogodbe za žitarice letnika 1954
do 20. julija 1954. Za vsak kilogram pogodbenih žitaric izplačamo predujem v znesku 10 din. Jamčimo odkupno ceno 23 din za kg pšenice in 20 din za kg rži.
S pravočasnim sklepanjem pogodb si zagotovite ugodno vnovčenje vašega pridelka. Zato ne zamudite določenega roka.
UPRAVA
OKRAJNA
HIGIJENSKA POSTAJA v Murski Soboti
obvešča cenjeno občinstvo, da USPEŠNO UNIČUJE VSE INSEKTE IN ŠKODLJIVCE, RAZKUŽUJE VODNJAKE, GREZNICE IN PODOBNE NAPRAVE VSE S PREIZKUŠENIMI PREPARATU
VSA NAROČILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO!
Se priporoča
OKRAJNA HIGIJENSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 18. junija 1954
Velik praznik prekmurske
kmečke mladine
Nedeljsko jutro. Murska Sobota se je odela v praznično obličje, vse je v zastavah. Že v zgodnjih jutranjih urah se na obzorju pokažejo vihrajoče zastave, ki se pomikajo proti prekmurski metropoli. Na okrašenih vozovih prepevajo kmečki mladinci in mladinke. Na njihovih — od vročega poletnega sonca zagorelih obrazih — se poigravata smeh in neprikrito veselje; prekmurska kmečka mladina slavi svoj veliki praznik!
Čeprav je sonce tokrat pokazalo svojo moč in močno pripekalo, se je zbrala na travniku pri soboškem kopališču dvatisočglava množica, ki je pazljivo sledila tekmovanju in hrabrila tekmovalce — mlade kosce in grabljice, ki so se pri trudapolnem delu potegovali za naslov najboljšega. Soboška godba je igrala koračnice. Tekmovalna komisija, v kateri so bili kmetijski strokovnjaki in dobri prekmurski kosci, je že poprej pripravila vse, da se je lahko borba na travniku ob pravem času pričela. Parcele posameznih tekmovalcev so bile vidno zakoličene, tekmovalni prostori pa obkroženi z venci malih trobojnic.
MLADI POLDE MAHA,
DA JE KAJ!
Kosci so pripravljeni čakali na start. Zavihali so rokave in odvrgli vse, kar bi jih lahko oviralo pri delu. Svoje kose so dobro nabrusili, da so se laže zajedle v gosto travo. Na znak trobente so jo začeli podirati. Gibajoča se telesa so se naglo oddaljevala od tekmovalne črte, za njimi pa so se kazale čedalje bolj dolge lise sveže pokošenega travišča. Plemenita tekma je bila zanimiva, zato se ni čuditi, če so gledalci obkrožili posamezne fante in jih bodrili. Vmes je padla tudi kakšna šavljivka na račun tega ali onega. Kmalu je prvi dvignil koso, za njim drugi, tretji... Možje iz komisije niso imeli lahkega posla; pri ocenjevanju so morali poleg doseženega časa upoštevati tudi kakovost dela, gostoto in stanje trave, urejenost terena, telesno kondicijo tekmovalcev... Ni še bilo dovolj, če si prvi dvignil koso! Oči starih koscev so terjale več: ali si tudi travo gladko pokosil, ali nisi morda pri odkosu v »redu« pustil za sabo traku nepokošene trave?
Mlademu Šerugovemu Poldetu iz Pečarovec je lil znoj z obraza. Sicer slabotno telo se je vstrajno in uporno borilo s koso, kosa pa s travo. Le za hip je postal in zavihtel s kamnom po kosi. Ni bil med prvimi, toda svoje delo je mojstrsko opravil. »še malo, še malo, pa bo vsa trava na tleh...« so ga bodrili gledalci in ko je zadnjič mahnil, njemu v priznanje krepko zaploskali. V tem mlademu prekmurskem fantu je zmagala volja do dela, vztrajnost, ki je bila odlika vseh tekmovalcev.
Lepo je bilo gledati tudi mlade grabljice, ko so spravljale seno v kopice. Njihove gibčne roke so se sprostile in delo je urno šlo od rok. Možje so gledali na štoparice. Ni bilo treba dolgo čakati in že je v sivo oblečeno dekle sredi tekmovalnega prostora dvignilo svoje grablje, skočilo na kopico sena in zavriskalo. Kmalu so jo posnemale sotekmovalke, ki so pustile za seboj dolge vrste kopic.
Po delu so tekmovalci z godbo krenili v povorki po mestnih ulicah. Na čelu so jahali konjeniki, ki so nosili velike zastave, za kosci in grabljicami so se pomikali okra-
šeni kmečki vozovi, za njimi pa moderni stroji, ki so svoje pokazali tudi na travniku. Spet prelepa domača pesem, vmes pa vriskanje mladih ljudi! Na cesti Štefana Kovača so jih pričakali naši voditelji: ljudski poslanec Franc Kimovec-Žiga, predsednik OLO tov. Bela Brglez in drugi. Nekateri vozovi so se pred okrašeno tribuno ustavili in iz njih so poskakali kmečki fantje in dekleta, ki so v imenu svojih organizacij izročili voditeljem lepa
darila: prekmurske vrtanjke, domače pecivo in rože. Po mimohodu pa se je mladina zbrala pred gimnazijskim poslopjem, kjer je bilo zborovanje s kulturnim programom. Najprej je mlade kmetovalce pozdravil pokrovitelj prireditve tov. Bela Brglez, za njim pa je toplo pozdravljen spregovoril tov. Kimovec. Njegove bodrilne in vzpodbudne besede so naletele na ugoden odmev pri zborovalcih. V imenu CK LMS je zbrano mladino pozdravila Milena Bokša - Boža, ki je v svojih izbranih besedah poudarila, da je prekmurska mladina s to prireditvijo dala vzgled slovenski mladinski organizaciji — kako organizirati zanimive in privlačne prireditve za kmečko mladino. Izrazila je upanje, da jo bodo kmalu posnemali tudi mladinci drugih krajev naše republike. Tudi pozdrav
sekretarja OO SZDL tov. Rogla je izzvenel prisrčno in vzpodbujajoče.
Zatem smo slišali več narodnih in prekmurskih pesmi, ki sta jih zapela mešana zbora iz Bogojine in Turnišča. Izbor pesmi je bil posrečen in prikladen za to prireditev. Z ljudskimi plesi sta nastopili folklorni skupini Polane in Gornje Bistrice. Tudi salamenski ženski duet je tokrat držal svojo besedo. Ob zaključku prireditve so razdelili med tekmovalce pohvalne diplome, 10 najboljših koscev in 7 grabljic pa je dobilo se praktične nagrade. Prvi nagradi — po eno ročno uro — je komisija prisodila zmagovalcema Jožetu Štajnerju iz Beltinec in Vilmi Bertalanovičevi iz Strukovec.
Kaj naj še porečemo? Da je nedeljski mladinski praznik uspel — to je izven vsakega dvoma — temu pa lahko še dodamo: pokazal je vztrajnost in nesebično delo prekmurske kmečke mladine, vstrajnost, ki bo tudi v prihodnosti njena bitna odlika v boju za napredek v kmetijstvu. In če ste videli mladega Poldeta — ste pač lahko prišli do tega prepričanja!	S. K.
Športne vesti
Sobota : Kovinar 7:1 — Moštvo Sobote je preteklo nedeljo gostovalo v Štorah, kjer je doseglo visoko in zasluženo zmago nad tamkajšnjim Kovinarjem.
Kovinar ni bil pravi nasprotnik za razigrane Sobočane, ki so jih popolnoma nadigrali. Zmaga bi bila lahko še bolj prepričljiva, če bi imeli malo več sreče pri streljanju na vrata. Ožja obramba, posebno pa krilska vrsta, je opravila svojo nalogo dokaj dobro, v napadu pa se je odlikoval predvsem Maučec, ki je dosegel 4 gole, Vrtarič 2 in Zelko 1.
Nafta : Celje 4:2 — Nekoliko težjo nalogo so imeli Lendavčani, ki so gostovali v Celju proti tamkajšnjemu železničarskemu moštvu iz Celja.
Z boljšo tehnično igro je Nafti uspelo zmagati. Nafta je nastopila s pomlajenim moštvom. Gole so dosegli: Kulčar 2 ter Novak in Pintar po 1.	—ček
Že v prejšnji številki našega lista smo poročali o uspelem telovadnem nastopu TVD »Partizan« v M. Soboti. Prekmurski telovadci pa so se zadnjo nedeljo udeležili tudi III. republiškega zleta »Partizana« Slovenije. Na zletu v Ljubljani je sodelovalo okrog 400 mladih telovadcev iz Prekmurja in prav toliko iz Prlekije.
DOMA IN PO SVETU
NOVO TOVARNO ZA SILIKO OPEKO bodo postavili v Skoplju. Gradnja je predvidena v zveznem družbenem načrtu.
LANIEL PODAL OSTAVKO FRANCOSKE VLADE po nezaupnici v skupščini. Predsednik francoske republike Coty je poveril mandat za sestavo nove vlade radikalnemu socialistu Mendes - Franceu.
PREDSEDNIK TITO bo odprl svetovni kongres za zaščito otrok. Kongres bo v Zagrebu od 30. avgusta do 4. septembra.
MOTORNA LADJA »SLOVENIJA« REŠILA ŠTIRI AMERIŠKE RIBICE v bližini New Jerseya. Ribiči so se rešili s potopljene ameriške ladje »Carol« s skokom v vodo.
RAZSTAVO JLA V ATENAH je obiskalo okrog 30.000 meščanov, kar je rekorden obisk, ki kaže, kako cenijo našo Armado  zavezniški Grčiji.
PRED STO LETI JE BIL ROJEN OTMAR MERGENTHALER, ki je izumil prvi stavni stroj. Njegov izum je bil zelo pomemben za razvoj tiska in časnikarstva. Zato je ta dogodek proslavil ves kulturni svet.
V ANGLIJI SO IZUMILI NOVO NAPRAVO ZA PLOMBIRANJE ZOB brez bolečin. Vrtalec se zasuče v sekundi 25.000-krat. V nekaj sekundah je votlinica v zobu izvrtana.
ŠVICARSKA TOVARNA DURANT & HUGUENIN A. G. iz Basla je poklonila mehanični tkalnici »Metka« v Celju, ki je
utrpela ogromno škodo v zadnji poplavi, pošiljko barv v vrednosti 2000 švicarskih frankov.
ABESINSKI CESAR HAILE SELASSIE bo v drugi polovici junija obiskal našo državo. Kot gost tov. Tita bo ostal v Jugoslaviji okrog 14 dni.
NA ŠESTEM ZASEDANJU EVROPSKEGA KOMITEJA ZA KMETIJSTVO bosta sodelovala tudi dva delegata naše države.
VODJA BRITANSKIH LABURISTOV ATTLEE sodi, da je napočil ugoden čas za sestanek državnih poglavarjev velesil.
BIVŠEGA PERZIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA FATEMIJA — najožjega sodelavca Mosadika — bodo v kratkem sodili pred posebnim sodiščem. Pripeljali so ga iz bolnišnice v zapor.
V	OPATIJI SO SE SESTALI POSEBNI ODBORI za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo. Na posvetih so obe 
strani pokazale dobro voljo za sporazumevanje. Na sestankih so se pogovorili o zamenjavi blaga, medsebojnem sodelovanja industrijskih podjetij v proizvodnem pro cesu, povečanju avstrijskega tranzita preko Jugoslavije in podobnih problemih.
V	ATENAH bo od 15. septembra do j 1. oktobra balkansk glasbeni festival. Sodelovalo bo tudi več jugoslovanskih dirigentov in popularnih glasbenikov. Izvajali 
bodo skladbe vidnejših jugoslovanskih skladateljev.
PISMA
VŰJECABA1AŽAZ
VUJDRIMLAKE
Ali ste že vi gda švicali? — Morti, či ste po dugen vmajühaji znavi malo delali tak kak tisti verženski švicari, ot kerih sen ovi den bra v marprušken Večeri, ka majo zaj jihovi herbi tak nezgrüntano pridne dojne krave no biké. Priten sen še san začeja švicati, ven sen kumaj te zveda, ka je nekšo veržensko »naselje« pret vojskoj, najbrže pret zadnoj, dobilo ime trg, po dumačen varaš, no ka so imenitni verženski strelci negda ne šicali ali strelali, pač pa švicali. Zato so jim pre pravili švicari. Petkof Grandl, keri se na takše reči dobro rázmi, pa mi je poveda, ka je Verži grata varaš že pret 600 letami no ka so verženski strelci samo te švicali, dere so po fsakšen grozovitem strelaji svoje britke pükše no zmirom Sühe gute pucali no mazali. Vse to je pre popisa nekši vüčeni Verženec v debelih bükvicah, kere naj bi tüdi krapenski Lujzek prébra prle, kak znavi takšo hempastočo načrbečka.
Ovo nedelo, dere sen, kak sen že pisa, miga s palcon po še zmiron razrovanih lotmerških vulicah, sen tüdi jas naürok Švica, nekaj ot migaja, še bole pa, dere sen gleja tiste divje farbe na Pliskoslekovi tabli, kere se svetijo tijanta do Babjega ložiča. Malo sen se ohlada, dere sen namesto stare vujave mlaküže zagledna tisti novi mali plac, ge namenijo skorok šelato, zelje no fižol odavati — kaj drügega itak nemajo. Na veken placi sen vida, ka švicata naj-
bržé tüdi obe lotmerški vüri, ven se zmiron lovita, kera de prle tukla, pa nigda ne prideta fküper. Sploh so lotmeržani že celi tjeden prle naüork švicali. Skorok fsakšo večer je bija dum kolture pun lüctva — nešče pa mi je prava, ka so fčasih vidli neštrne, kerih je ne bilo tan, čiglih bi bilo jako lepo, či bi se tüdi za kolturo bole pobrigali no fküper z lüctvom zajó švicali. Enin bole vampastin no zijalastin je pr kolturnem deli tak vroče gratalo, ka so si zadji den célo odvečera pa do petih zaran s kartami friški lüft delali. Metén sen jas opčüdüva v igri ot petajnskega krala papastega fajmeštra, kak se
je met svojin pobožnim gučon fčista v redi nadevava no zaleva. Igra se je fsen jako dopala, ven so fseh treh falatih po stari prleški navadi naürok pili. Či nebi nesrečni jagar svojo pükšo za pečjoj pozaba, bi se fse kunčalo pres mrtveca, ven bi počila samo tista papirnata šajba, kero je Sodnik f sili predra, dere je žeden no zašvican priklamotera v nenavajeno oštarijo.
Drügi den smo še bole švicali, ven smo za 60-letnico pefskega drüštva na vrelen sunci glejali no poslüšali tri muziki na svetli pleh pa 600 pefcof no pefk s fseh krajóf. Fajn so zapopevalali no zaigrali, nekaj starih, nekaj novih tak, ka je bilo za
fsakšega nekaj. Potlan so met dugimi guči rastalali drüštvi no nekin starovičnim pet con na pefkan veke podobe pres svetnikof, nazadjo pa so zaplesali Prleki no Medžimurci stare dumače plese, kerin zaj bole nobel pravijo foklor. Nekin se je najbole dopa tisti z ropci, čiglih so neštrni pravili ka je pre ne naš, meni pa tisti medžimurski z neskunčnin migajon, ven so ga odmigale tüdi bole starovične ženske tak lehko, kan ga moga enok tüdi jas s svojoj Ferunikoj posküsiti.
Lidí je bilo teko, kak na najvekši kujnski dirki, fsi pa smo bili nezarensko žedni, ven je to bila f Prlekiji morti prva vekša kolturna Prireditef pres pijače, pri sami sühi deril Toto falingo smo potlan z zdrüčenimi močmi popravljali na veseličnem prostori — tan je bilo fsega zadosta, jedače, pijače no migaja — samo penes premalo! Zato sen prta zarani vida samo enega človeka tak trdega, kak či bi ga što z alarmiranoga pitona vünseseka. Vüptüski pefci so bili fsikak bole mehki; orglali so še v zaranešjen cugi s punimi pütani tak glasno, ka je samo hrüm leta po radomerski grabi. Obečali so, ka pridejo za 100-letnico pefskega društva znavi v Lotmerk popevat, švicat no pit. Jas pa sen jin óbeča, kan jin zaferema fajn obet v noven hoteli Fsižmahi tan v babinskem zverijaki, ven de Lotmerk te že tijanta zrasa.
Vüjec Balaš
Osmo poglavje
Nekoč ji je stara znanka dejala: »Pojdi jih tožit! Zakaj si tako neumna, da trpiš?« in zraven je še pristavila: »Jaz bom našemu že pokazala!« Toda ni je ubogala, ker je vedela, da se oni večkrat pravdajo, a pri tem komaj živijo in zemlje prav nič ne priraste, in da vedno sovražijo drug drugega. Magda pa se je nekaj časa vdajala usodi, čutila krivice, a ko je ozdravela, je bila brez sovraštva, brez jeze, ko da strta ni zmožna ne sovražiti in ne ljubiti.
Počasi je delala načrt, kako bi uredili, da se ne bi več prepirali za vsako skorjico kruha. Vsako misel je skrivala, kot bi se bala, da bi ji jo vzeli. In neko jutro, ko se je vračala od maše, se je odločila vstopiti na krajevni odbor. Velika vežna šolska vrata so jo navdala z dvomom in bilo ji je, kot bi osvestila ob hladnem pišu. Zaslutila je, da le ne bo šlo tako lahko, kot si je zamišljala. Boječe je odprla vrata in vstopila. Tajnik je sedel za mizo, nekaj zamrmral v odgovor in pisal dalje; v sosednjem prostoru je nekdo premetaval papirje.
Mati je čakala; mogoče jo bodo poklicali. Sedla je. Prišel je neki možak; ni ga poznala. Vzel je živinski list in odšel. Tajnik je pisal dalje in zdelo se ji je, da je sploh noče opaziti.
»No, kaj pa vi čakate?« je godrnjaje vprašal in pisal dalje.
»Nekaj bi vas rada vprašala...« je boječe dejala in se bližala mizi.
»Danes nimam časa,« je mrmraje odvrnil.
»Kdaj pa naj pridem:« je vprašala in se bala, da ga s svojo vsiljivostjo ne bi ujezila.
»Pojutrišnjem,« ji je naročil in pisal dalje.
Odšla je in doma se je bala, da bi zvedeli o njeni poti. Tudi pri naslednjem obisku jo je bilo strah.
»Prišla sem, ker tega več ne morem prenašati!« je obupana vzkliknila. »Včeraj mi niso hoteli dati večerje, večkrat sem lačna kot sita, zadnjič me je pretepal, kričijo nad mano, me kolnejo, a jaz... kaj naj jaz storim? Saj ne morem ničesar, prav ničesar,« je zatrjevala.
»Sodišče je za to, a nas pustite v miru... Dela imam toliko, da ne vem kje se me glava drži,« je vzkliknil tajnik.
»Lani ob volitvah mi je nekdo dejal, da bomo bolje živeli, če bom šla volit, a sedaj... sedaj mi niti pomagati nočete. Samo tožili bi se naj« je vzkliknila.
»Kaj pa hočete potem?« je jezno vprašal. »Poznali ste svojega sina in zakaj ste še šli k njemu? Sami ste si krivi.«
»Sama sem vsega kriva... To mi tudi Janči vedno govori, a jaz ne vem zakaj bi naj bila kriva? Nikoli nisem nobenega tako učila, dobra sem bila z njimi...«
Tajnik je skoraj ni poslušal. Zbiral je listine v mapo in se nekam odpravljal.
»Mati, jaz bi vam dal dober nasvet,« ji je prijateljsko dejal. »Pojdite domov in se lepo mirno pogovorite sami med seboj.«
»Saj me sploh poslušati ne bo hotel... smejal se mi bo!« je vzkliknila. »Kaj pa če bi ga vi poklicali sem?«
»Jaz ne morem. Predsednika ni doma,« je naglo dejal in vzel aktovko. »Iti moram.«
»Torej mi ne boste pomagali? Mar naj še dalje tako trpim?« je obupano prosila.
»Ne skrbite. Bomo že uredili,« ji je zagotovil in se vedno bolj nestrpno oziral proti vratom. Vstopila sta na hodnik. Tedaj se je spomnil, da je še nekaj pozabil. Vrnil se je, po-
ložil aktovko na mizo in stopil k vratom v sosedno sobo. »Komaj sem se je rešil,« je z vzdihom dejal. »Ti vražji prepiri... In kdo je temu kriv? Pri nas se nikoli nismo sprli,   a kot sem slišal se pri Jančiju vsak dan... Toda kaj naj
sedaj storimo? Ce ga ne pokličemo, bo zvedela vsa vas...«
»Enkrat mu malo povej o tem in zagrozi hkrati s sodnijo,« mu je nasvetoval predsednik.
Čez nekaj dni so Jančija poklicali.
Mati se je vseh izogibala in vznemirjena se je skušala umiriti. Ko se je sin vrnil, je s strahom opazovala njegov obraz, ki je bil neprodiren, trd. Janči je molčal vse do večerje.
K mizi se je počasi bližala. Opazila je, da jo je večkrat izpod čela jezno pogledal. Zdelo se ji je, da se na nekaj pripravlja. Vzela je skodelico in tedaj jo je udaril v obraz; zakričala je, izpustila posodo in se prijela za nos, iz katerega ji je curljala kri.
»Kaj baba, mar ni zadosti, da ti dajem hrano, ampak me še hočeš tožiti?!« je zakričal Janči, jo prijel in sunil proti vratom. »Četudi zgineš, ne bom zate zganil niti z mezincem!«
Opotekala se je. Večer je bil mrzel. S snegom si je ustavila kri in se vrnila v svojo sobo. Prej se ji je zdelo, ko da je nekdo nad njo zavpil: »Konec! Vsega je konec! a kmalu je začutila, da bo še živela in da bo še morala o nečem odločati. Toda  bo odslej imela krov? V tem domu ji je bilo tako kot beraču, ki so mu pred nosom zaprli vrata in je ostal zunaj. Zato se ji je zdelo, da bi se nekaj moralo pričeti od začetka, pričeti bi se moralo tam, ko se je odločevala, kajti sedaj bi vedela, kako naj ravna... Toda prepozno je... Nenadoma se ji je zazdelo, da je življenje pri Kati bilo zelo lepo in prijetno, čeprav sta se mnogo prepirali, a nihče je 
ni pretepal in jo opazoval, ko si je rezala kruh. Zakaj je le odšla od nje? Kaj če bi se vrnila? Saj ji je pri odhodu dejala, naj le pride, če ji bo hudo. Pripravila se je in stopila na ulico.