NAMESTO NOGOMETA ZATEMNITEV TUJIH PROGRAMOV MATURITETNO »PIFLANJE« IN g 60 TISOČ POTENCIALNIH »GOLJUFOV« m CM 1 lnice 1 city/center iwátednik riáBtilji -UD- ST. 47 ■ LETO 61 - CELJE. 16.6.2006 - CENA 300 SIT ■ 1.26 EBB Stanovanjski kredit, da! -$ro% Stroški odobritve - I banka celje NA ROGLI BO ZRASLA CERKEV KDAJ BODO PA VAM ODNESLI ŽLEBOVE? PROTEST KRAJANOV CELJSKEGA BREGA -«I, KUGLER Kosovelova 3 6> Celje FASAtti 041/651 056 in 03/490 0222 Opekarniška 9. Celje pstsk. 16. junij, ob IS. uri sobota, 17. junij, oti II. uri OTROŠKA USTVARJALNA NOGOMETNA DELAVNICA sobota, 17. junij, ves dan Promocijski dogodek OČARAJTE S SIJOČIM NASMEHOM @ Želite da so vaša okna SJĚkLmfy bolj varna in hkrati vaš yjf^Wyy Sk prostor prezračevan <6#J HUSlk tudi ko so zaprta? f/ CELJE MIK d.o.o., Gaji42b, Celje "NOVA" OKNA prednost jo v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. »DOGODKI MOW »11 SLIKOPLESKAISTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Tek in hoja za življenje V organizaciji Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije bo danes, v petek, živahno na žalskem stadionu, kjer četrtič pripravljajo prireditev Tek - hoja za življenje. Prireditev je namenjena vsem, ki imajo izkušnje z boleznijo rak, svojcem, družinam, strokovnjakom in številnim drugim, ki lahko pomagajo. S podobnimi prireditvami so pred leti začeli v Ameriki, sedaj pa se širijo po vsem svetu. V Žalcu se bo dogajanje začelo ob 16. uri, dve uri kasneje bo tek in hoja za življenje, ob 22. uri bodo prižgali sveče, vmes pa bo obilo glasbeno, kulturno in družabno obarvanih točk. Poudarek srečanja je na druženju in izmenjavi izkušenj, v pogovorih pa bo sodeloval tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Tudi tokratna prireditev ima dobrodelno noto. »Trkamo na dušo ljudi, da bodo, seveda kolikor zmorejo, dali svoj prispevek za obvladovanje bolezni,« pravi predsednica društva Viktorija Rehar. Zbran denar bodo namenili za boljši standard bolnikov v bolnišnicah, predvsem nakup ležalnih roho blazin. US KRATKA SLADKA MDN V Vojniku dvig branosti Kot kaže, bo Vojnik kmalu mesto intelektualcev. Nekatere so knjige iz knjižnice že tako prevzele, da se od njih sploh ne morejo ločiti. Lani so »olastninili« 140 knjig s pretežno seksualno vsebino. Predvidevamo, da se Vojniku za bodoči rod ginekologov ni treba bati. Iz domačih glav v svet Tabor za duhovno rast Julija in avgusta bo v okrilju starodavne Žičke kartuzije že VIII. tabor za duhovno rast, ki ga organizira psihiatrinja Cvijeta Pahljina, podpirata pa Občina Slovenske Konjice in Nadškofija Maribor. Prva skupina se bo zbrala v Žički kartuziji 3. julija, nato pa se bo vsak ponedeljek zbrala nova skupina 15 udeležencev, ki bodo skupaj preživeli dneve do sobote. Sodelovali bodo lahko v različnih delavnicah, med katerimi so v ospredju duhovna, psihološka, likovna in glasbena, doživetje zase pa bo tudi bivanje znotraj zidov mogočne kartuzije. »Tabori so namenjeni moškim in ženskam, otrokom in odraslim, ki iščejo duhovno vsebino, iz katere bi lahko črpali moč in veselje do življenja,« še poudarja Cvijeta Pahljina. Prijave za sodelovanje že sprejemajo v Turistični pisarni v Žički kartuziji (03/ 7523-196) in T1C Slovenske Konjice (03/7593-110), prijavite pa se lahko tudi po elektronski pošti (cvijeta.pahljina@siol.com). MBP UVODNIK Šolski krogi Veána slovenskih devetošolcev se je včeraj poslovila od pomembnega dela svojega življenja - dobili so namreč spričevala. Sedaj jih, seveda po počitnicah, čakajo nove šole, na katere se bodo vpisovali v prihodnjih dneh Vendar ostaja zaskrbljenih še kar nekaj devetošolcev. V 50 slovenskih šolah, programov je še več, so omejili vpis. Te učence čakajo še »zanimivi« dnevi. Vzemimo za primer celjsko gimnazijo La- URŠKA SELIŠNIK va, kjer minister za šolstvo Milan Zver ni popustil Kljub upanju ni dodatnega oddelka splošne gimnazije, zato je »na cesti« ostalo 159 vpisanih. Sprejeli bodo 120 dijakov. Kdo lahko upa na uspeh, učenci niti kdo drug nima pojma. Nekdaj so v srednjih šolah poznali uspeh kandidatov v nižjih razredih, rezultate tekmovanj... Sedaj v šolah o generaciji, ki prihaja, praktično ne vedo ničesar. Tudi zato kandidatom med vpisom niso mogli svetovati. Eksterci letos ne igrajo vloge. Svoje (beri maksimalno 70 točk) bodo odigrali ocene pri obveznih in dveh bolje ocenjenih izbirnih predmetih ter splošni uspeh v zaključnem razredu, dodatnih 15 točk so si lahko pridelali s tekmovanji Samo v 12 slovenskih šolah, s Celjskega v I. gimnaziji in zdravstveni šoli v Celju, so oblikovali merila, s katerimi lahko učenci dobijo dodatnih 5 točk. Če bo več kandidatov z enakim številom na spodnji meji, bodo svoje igrali ponderji... Slovenšana, recimo, je štiriinpol-kral več vredna kot likovna vzgoja. To so novosti, ostalo gre več ali manj po starem. V šolah z omejenim vpisom, na Celjskem gre za 11 programov, se bodo merili v dveh krogih. V prvem bodo izbrali 90 odstotkov učencev. Srečneži si bodo oddalmili v sredo ob 9. uri, ko bodo znani rezultati prvega kroga. Ostali gredo v 2. krog: kandidirah bodo lahko za tistih preostalih 10 odstotkov mest v šolah z omejitvijo vpisa in seveda v programih, kjer je še prostor. ■Zato morajo učenci na rangimi listi navesti največ 10 programov, v kolere bi se želeli vpisati. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni (!) 29. junija ob 9. uri. In takrat, mesec in pol za ostalimi (šole z omejitvijo so bile znane 14. maja) si bodo končno oddahnili. Ali pa tudi ne. Odvisno, kam bodo sprejeti. Nič ni pomagalo opozarjanje, da letošnji vpis, kije še ena od novosti, ni bil pošten za vse. In veste, kaj je najbolj žalostno? Da nihče ne ve, kako bo prihodnje leto. Po izkušnjah sodeč se lahko septembrski devetošolci oprimejo kar veljavnega sistema, ker si tako na hitro novega pač ne morejo izmisliti. Ali pač? Slovenski inovatorji se organizirajo sami - Prvi regionalni in specializirani center v Slovenskih Konjicah »Želimo, da bi regionalni in specializirani inovatorski centri postali pribežališče inovatorjev, ko nasanjajo svoje ideje in potrebujejo pomoč strokovnjakov za njihovo oživitev,« je dejal ob odprtju prvega takšnega centra v Slovenskih Konjicah strokovni in duhovni vodja Aktivnih slovenskih inovatorjev (ASI) Marijan Stele. V sredo so namreč v Slovenskih Konjicah odprli regionalni inovatorski center za celotno Štajersko, prvega v Sloveniji, ki je hkrati tudi prvi specializirani center za ekologijo. ASI, pridruženi člani Gospodarskega interesnega združenja za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, so s tem odgovorili na po njihovem mnenju povsem neustrezno inovacijsko politiko v državi. »Ker država v prvem polletju aktivnim slovenskim inovatorjem, ki jih je zdaj že 1.100, ni namenila niti tolarja, za svoje uradnike v posredniških organizacijah pa je porabila več kot pol milijarde tolarjev, smo se v inovatorski organizaciji ASI odločili, da se z državo in njenimi institucijami ne ukvarjamo več,« pove eno plat zgodbe Marijan Stele. Draga plat je, da so v okviru evropskega združenja inovatorjev in inovatorskih organizacij prevzeli pilotski projekt organiziranosti inovatorjev po regijah in strokovnih področjih, ki bo os- Dr. Marinka Vovk nova za organiziranost v vseh desetih novih članicah Evropske unije. V naslednjih tednih bodo v Sloveniji odprli še dva infrastrukturna, štiri regionalne in 7 specializiranih inovatorskih centrov. Centri, ki jih ustanavljajo, bodo nudili izobraževanje, svetovanje in usposabljanje, preko njih pa bodo inovatorji lahko posredovali svoje inovacije tudi v svet ter sodelovali v mednarodnih akcijah. Leto 2006 je na primer mednarodno leto novosti v turizmu, prihodnje leto, ki bo namenjeno razvijanju novosti na področju ekologije, pa bo prav center v Slovenskih Konjicah koordinator evropske akcije. Dr. Marinka Vovk, direktorica obeh centrov v Slovenskih Konjicah, pa je poudarila, da želijo prispevati k razvoju konkretno in zdaj: »Veliko ljudi želi svoje ideje uresničiti, a večini ne uspe. Te ideje so kapital, ki ga je treba izkoristiti.« S pomočjo centrov in strokovnjakov, ki bodo v njih delovali, bodo imeli inovatorji bistveno večje možnosti, da svoje zamisli izpeljejo tudi tržno, kar pa pomeni tudi nova delovna mesta in napredek družbe v celoti: »Samo tisti, ki bodo sposobni narediti jutri več kot so danes, bodo preživeli.« MILENA B. POKLIC dogodki 3 kje so naši poslanci? Mundiale parlamentarico Maturitetno »piflanje« Zaradi kršitev izpitne tajnosti so nekateri letošnji maturanti privilegirani -Izpitne pole pozna malo ljudi - 60 tisoč potencialnih »goljufov« Letošnja matura tudi 17. julija, ko bodo znani rezultati, zagotovo še ne bo končana. Na dan pisanja izpita iz maturitetnega predmeta psihologija je bil predčasno razkrit del izpitne pole 3. Pri izpitu iz nemščine je bila odtujena izpitna pola 2, ki so jo zamenjali z rezervno različico. Naslovnica izpitne pole 2 pri biologiji je bila objavljena na oglasni deski ene izmed šol ... V državni izpitni komisiji bodo nekatere teh kršitev še analizirali, zagotavljajo pa, da bo rešitev v skladu z načeli pravičnosti in v prid dijakom. Krivcev za izginule pole še (vsaj včeraj) niso odkrili. Vse to se je dogajalo minuli teden kljub strogemu varovanju izpitne tajnosti, ki jo je podrobneje predstavil ravnatelj I. Gimnazije v Celju Jože Zupančič: »Pri eksterni maturi mora biti do vseh dijakov enak pristop. Nihče ne sme biti privilegiran, saj je osnova, da imajo vsi enako štartno pozicijo. Zato je tajnost tako pomembna. Nihče ne more biti seznanjen z vprašanji, na katera dijaki odgovarjajo in pišejo. Sistem, ki je vzpostavljen, naj bi zagotovil, da nihče ne bi izvedel za vsebino nalog.« V Sloveniji je pisni del (ta je namreč sporen, ustni del maturanti še opravljajo) obveznih predmetov na maturi opravljalo deset tisoč maturantov, za vse pa naj bi veljal enak sistem. Ta, kakor ga je razložil ravnatelj Zupančič, na videz res nima luknje. Dogajanje se začne v Republiškem izpitnem centru, kjer v bistvu razpolagajo s tremi kompleti nalog oziroma izpitnih pol za posamezen predmet. Tik pred zdajci žrebajo, katerega od teh kompletov bodo poslali. Torej za naloge in vprašanja ve zelo ozek krog ljudi. Izpitne pole s posebno pošto dostavijo v vse slovenske šole, kjer izvajajo maturo. Tudi v tem dejanju naj bi bila tajnost zajamčena. Izpitne pole so pakirane v posebne vrečke, in sicer po pet skupaj. »Naša naloga je, da preštejmo, če smo dobili toliko vrečk, kolikor jih potrebujemo - v bistvu sploh ni rezerve,« je pripovedoval Zupančič. Te vrečke shranijo v šefih, do katerih imata pristop samo tajnik in pred-, sednik šolske maturitetne komisije. Pred začetkom izpita iz posameznega predmeta vrečke vzamejo iz sefa in jih razdelijo v mape za vsak razred posebej. Tako so v posamezni mapi še vedno zaprte vrečke z maturitetnimi polarni. Na dan izpita po končanem sestanku z nadzorniki učitelji ti malo po 8. uri zjutraj odnesejo zaprte vrečke v razred, kamor nato pridejo dijaki. Šele v razredu odprejo vrečke z nalogami, pole razdelijo dijakom, profesorji preberejo navodila in točno ob 9. uri se začne po slovenskih srednjih šolah izpit iz posameznega maturitetnega predmeta. Načeloma torej pred uradnim začetkom le malokdo vidi vprašanja. Vprašanja Dijaki, ki morajo na maturo priti z osebnimi izkaznicami, se spremenijo v šifre - na polah namreč ni imena, priimka niti šole, s čimer naj bi bila tajnost še dodatno zagotovljena. Po štirih urah morajo dijaki odložiti pisala, pole poberejo, jih shranijo v vrečke in te vrečke romajo v Ljubljano na izpitni center. »V šoli nimamo pojma, ne kaj ne kako in ne koliko so dijaki rešili, vse dokler ne izvemo rezultatov mature,« je zatrdil Zupančič. Tudi pravila za ocenjevanje pol so točno določena. Sedanji sistem mature, ki traja 12. leto, sicer ni slovenska pogruntavščina, preneše-na je iz Anglije, kjer pa so pravila strožja. Tako stroga, da si pravzaprav ne upaj o go-ljufati. V Sloveniji pa? »Vedeti je treba, da gre za deset tisoč dijakov, njihovih staršev, prijateljev in še sorodnikov zraven ... Torej je 60 tisoč ljudi zainteresiranih, da bi poznali vprašanja. Oziroma vsi tuhtajo, na kak način priti do najvišje ocene,« pravi Zupančič in dodaja: »Oni tuhtajo, mi pa smo mogoče malo bolj površni po vseh teh letih. In tako je mogoče prišlo do vrzeli.« V I. Gimnaziji v Celju je maturo opravljalo 250 dijakov. Število izpitnih pol je treba pomnožiti s pet, ker je pač toliko maturitetnih predmetov. »Kup je precej velik in v resnici ne moreš pogledati vseh vrečk, sploh če so zavarjene. Pogledaš število, sešteješ in zapreš.« Sicer maturitetnih kršitev v vseh teh letih ni bilo tako vehko - v bistvu gre tokrat za tretjo večjo kršitev. Dejstvo je, da so se kršitve pojavljale tudi v prejšnjih sistemih, vseeno pa zna ministra za šolstvo Milana Zvera tudi po maturi čakati precej neprijetnih vprašanj. »Najhuje je, ker vprašanja ne bodo strokovna, temveč politična. Zna se zgoditi, da se bosta pozicija in opozicija prepirali na račun dijakov in učiteljev. Spet zna priti do manipulacij in nabiranja točk na račun Šolajoče se mladine. To pa ni dobro in pošteno. Prav bi bilo, da najdejo krivca za izginule izpitne pole, potem pa bi šli naprej,« pravi Zupančič, ki je še enkrat izpostavil smiselnost sedanje oblike mature: »Gre za eno samo >piflanje<, ki nima nobenega učinka. Seveda se dijaki v štirih letih veliko naučijo, saj so pridni, vendar včasih rečem, da se maturanti maja >pifla-jo< od jutra do večera, junija se izkažejo, julija pa vse pozabijo.« URŠKA SELIŠNIK Vsi, ki niso v Nemčiji, ugotavljajo, da se je te dni svet skoraj ustavil. Svetovno prvenstvo v nogometu je ta hip tema ure, dneva, tedna, verjetno pa bo tudi meseca. Niti naši poslanci niso povsem imuni na čare športnih zelenic, ker pa vemo, da tudi vi nimate veliko časa med ogledi tekem, vam predstavljamo samo njihove napovedi rezultatov mundiala. V skupnem seštevku so na prvo mesto dali Brazilijo, na drugo Nemčijo in na tretje Italijo. »Verjetno se vsi ponavljamo, ampak Brazilci so zagotovo favoriti, ne glede na prikazano igro,« je večinsko mnenje povzel Matjaž Han (SD). Po njegovem mnenju so blizu tudi Nemci, verjame pa še v Italijane. Han je še vedno rekreativen nogometaš, igra tudi za poslansko nogometno postavo, nazadnje so se v Žalcu pomerili z duhovniki. Po lastnih besedah je bolj v obrambi, ker je največ nogometašev pozicije, mora tudi nekdo iz Socialnih demokratov držati ravnotežje, se je pošalil radeški poslanec. Žogobrc je blizu tudi njegovemu poslanskemu kolegu Bojanu Kontiču (SD). Tako je lani igral na tekmi poslancev in svetnikov proti ženski nogometni reprezentanci in celo zabil gol. »A nam to ni kaj dosti pomagalo, saj smo tekmo vseeno zgubili,« moško priznava velenjski poslanec. Zelo blizu mu je brazilski nogomet, čeprav kot igralec bolj stavi na francosko šolo v stilu Thierryja Henryja, všeč pa mu je tudi igra Nizozemske. Zaradi blede prve predstave Francozev je dal tokrat prednost Nizozemski za Brazilijo. Drugi velenjski poslanec Drago Koren (NSi) je presenetil z izjavo, da nogometa sploh ne gleda. »Res nisem preveč nogometni tip. Te dni sem bil na Nizozemskem, kjer vlada prava nogometna evforija, v vsakem lokalu je vsaj en televizor. Ulice pa so utripale v ritmu prvenstva, ob začetku tekem so se povsem izpraznile,« pravi Koren. Kljub temu ni imel težav s svojim favoritom - od obiska Brazilije, ko se je zaljubil v to deželo, so mesto v njegovem srcu našli tudi njihovi nogometaši. Na drugo mesto je postavil Nemce in na tretje Italijane. Mirka Zamernika (SDS) smo ujeli ravno sredi sestanka, zato se ne gre čuditi njegovi tožbi, da ni niti ene same tekme pogledal za več ko pol ure. Kljub temu pa za razliko od Korena skuša spremljati dogajanje na prvenstvu. Najbolj zaupa v igro Brazilcev in Nemcev, na tretje mesto pa je po krajšem razmisleku postavil Argentino. Ko smo ga vprašali po njegovem nogometnem znanju, pa je šepetajoče dejal, da ga ni. Podobno skromen je tudi vranski župan in poslanec Franc Sušnik SDS). Čeprav je že nekajkrat brcal v raznih županskih postavah, se je branil namigov, da ima talent za brcanje okroglega usnja. A mu ne gre čisto verjeti, nenazadnje je njegov sin Robi mladi up celjskega Publikuma. Sušnik si kljub dvojni funkciji uspe utrgati nekaj trenutkov tudi za svetovno prvenstvo, na prva tri mesta pa je postavil Nemčijo, Brazilijo in Italijo. Franca Jazbeca (SDS) svetovno prvenstvo ne gane preveč. »Na šport se sploh ne spoznam, namesto da se 22 nogometašev podi za eno žogo, bi raje vsakemu dal svojo,« se je nasmejal štorski župan in že s pravilnim številom igralcev na zelenici dal vedeti, da z žogo vseeno ni čisto skregan. Kljub temu pa se je odpovedal sodelovanju v stavnici. Tudi Ivan Jelen (DeSUS) je sprva dejal, da v nogometu ni ravno podkovan, nato pa se je izkazalo, da je pred dnevi tudi on igral na že omenjeni žalski tekmi. Njegova napoved ne omenja Brazilcev, »dajte jih na četrto mesto, če že kam«, je odločen žalski poslanec. Njegovi favoriti so Nemci, med Juž-noameričani bolj verjame v Argentince, največ mladostnega poguma med poslanci pa pokazal, ko je na tretjo mesto postavil Švicarje. »Prvenstvo spremljam površno, kolikor pač utegnem, v sredo sem na primer gledal Nemce in Poljake,« je dejal Jakob Presečnik (SLS). Vprašanje o treh favoritih prvenstva ga je najprej spravilo v zadrego, »nogomet je lažje samo spremljati, kot pa napovedovati«, nato pa je dal prednost domačinom Nemcem pred Brazilci, na tretje mesto pa postavil Italijane, ki »znajo vedno znova presenetiti«. Rudolf Petan (SDS) je med favorite postavil Brazilijo, Argentino in Anglijo, Brazilija pa je prva tudi zato »ker igrajo lep nogomet brez grobosti v ritmu sambe«. SEBASTIJAN KOPUŠAR Popravek V poročilu Nova stranka, ki smo ga objavili v Novem tedniku št. 46 na 2. strani smo napačno zapisali, da je na čelu stranke Boris Dre-venšek. Stranko vodi dr. Go-razd Drevenšek. Za napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO Nm Obvestilo! MOJSTRI KLESANJA ZOPET V LAŠKEM je minXK0sv°oTe ustvlrjaTno delo prejel nagrado '»Mihafy Munkač; madžarskega ministrstva za kulturo, kar je izjemno priznanje, najvišje in časti v evropskem prostoru. Udeleženca v kiparski delavnici pa bosta^še akademsl Organizator delavnice je Prireditveni center Laško s pomočjo sponzorjev. Se enkrat vabljeni v Uško vsi, ki bi želeli videti kiparjcnje v živo, občudov; ICABELSKI INTERNET TURNŠEK IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah aktualno HO« T« Od občine pozabljeni Težave s cesto skozi Breg, ki sega v čas Kraljevine Jugoslavije - Več let že opozarjajo na ureditev naselja Krajani celjskega naselja Breg so konec maja na Oddelek za okolje in prostor Mestne občine Celje naslovili zahtevo po ureditvi naselja. Po večletnem pregovarjanju, prošnjah in moledovanju, da bi jim uredili okolje, imajo vsega dovolj. Njihovo naselje, ki sodi v prvo kategorijo pri plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je namreč postalo navadno parkirišče za tiste, ki nočejo plačati parkirnine na le nekaj metrov oddaljenih urejenih parkiriščih. Ključni problem je cesta, katere del v naselju je še betonski in star več kot šestdeset let, drugi del je asfaltiran. Asfaltirali so ga, ko so opravili plinifikacijo Brega. Sicer pa se ni spremenilo nič. Kadarkoli so polagali kakršnekoli kable, so cesto le na hi- tro zakrpah, tako da je danes na njej krpa pri krpi. Poleg tega se v številnih luknjah v cestišču nabira voda, s čimer se cesta še bolj uničuje. Ampak to je le del težav s cesto. Kot pravi svetnik Krajevne skupnosti Pod gradom Edi Hriberšek, ki stanuje tik ob sporni cesti, so se stvari še poslabšale, ko so na parkirišču ob železniški postaji začeli zaračunavati parkirnino. Od takrat se je Breg spremenil v pravo parkirišče. Nekaj parkirnih prostorov je sicer res tik ob glavni cesti proti Laškemu, vendar so ti hitro zasedeni. Tudi vozniki, ki bi se radi izognili plačilu parkirnine, parkirajo svoja vozila na pločniku, tudi na zelenicah. Po besedah Hriberš-ka je krajevna skupnost že večkrat prosila občino, da bi te stvari uredili, vendar je ved- no naletela na gluha ušesa. Prav zato so krajani tokrat stvari vzeli v svoje roke. Dopis, ki so ga poslali na občino, so podpisali skoraj vsi prebivalci Brega. A nekaj se je v vseh teh letih vendarle spremenilo. Lani so na Bregu ob cesti postavili prometne znake, ki prepovedujejo parkiranje in ustavljanje. Vendar so se spet pojavile težave: »Kaj pomaga prometni znak, če se pravil nihče ne drži, poleg tega jih nihče tudi ne nadzira. In če pokličeš redarja in ga vprašaš, zakaj ne kaznujejo tistih, ki narobe parkirajo, nam odgovori, da nima pravih navodil, da ne more nič narediti,« pravi Hriberšek. Neurejena okolica Če bi morda kdo mislil, da krajani pretiravajo in da jim Edi Hriberšek, za njim prometni znak, ki ga nihče ne upošteva. Za reklamnimi panoji je pravo smetišče. gre zgolj za izgled Brega, bi se krepko zmotil. Res, da so poleti avtomobili predvsem estetsko moteči, a so zato pozimi prava nadloga. Zaradi povsod parkiranih vozil namreč ceste skozi Breg ne morejo plužiti. »Ponavadi pridejo s plugom ob štirih, petih zjutraj, da sploh lahko naredijo vsaj eno ozko gaz. Pešpoti, ki je povezana s Partizansko cesto, pa sploh ne očistijo. In potem se ljudje valijo čez ta sneg, ki potem še zmrzne, kar je sploh nemogoče očistiti,« razlaga Hriberšek. A težav Brežani nimajo le s cesto. Zelene površine, na katerih še vedno raste nizko grmičevje, so prerasle koprive. Grmičevja praktično nikjer ni več mogoče videti. Hriberšek pravi, da so jim že nekajkrat obljubili, da bodo zelenice uredili, vendar se še ni nič zgodilo. Težave imajo tudi z velikimi obcestnimi plakati. Ko pridejo menjat plakate, stare potrgajo in jih vržejo kar za panoje. Za temi velikimi panoji so tako prava mala smetišča. Krajani Brega si želijo tudi boljšo javno razsvetljavo. Kot piše- Mediafest: za oči in ušesa že drugič Knežjemu mestu se med 22. in 24. junijem že drugo leto zapored obeta vizual-no-glasbeni festival Mediafest. Organizatorji ponovno obljubljajo pester program, izvirno videoanima-cijo in nastope že uveljavljenih ter perspektivnih glasbenih skupin. Festival Mediafest tudi letos pripravljata Celjski mladinski center in Andraž Purg, idejni vodja projekta. »Namen festivala je združiti sodobno digitalno umetnost ter glasbo v enoten dogodek in svojevrstno multimedijsko celoto. Gre za inovativno kombinacijo projek- tov, ki festivalu dajejo poseben, edinstven pečat. Sestavljali ga bodo trije dnev-no-večerni dogodki, splet nastopov glasbenih skupin in projekcij, v popoldanskem času bodo udeleženci v posebnih delavnicah spoznavali uporabo programov, namenjenih VJ-animaciji (video jocker). Izbrali smo različne glasbene žanre, hkrati pa ostajamo pri osnovni razvojni ideji, po kateri se glasba prepleta s sodobnimi tehnologijami in z akustičnimi glasbenimi inštrumenti,« pravi Purg. Primož Brvar, direktor Celjskega mladinskega centra, dodaja, da že- lijo z Mediafestom obiskovalcem v poletnem času v mestnem jedru ponuditi nekaj novega in popestriti dogajanje. »Na festivalu pričakujemo kakšnih šeststo obiskovalcev, pri čemer gre za ogromen organizacijski zalogaj. Hkrati je projekt podlaga načrtovanemu multime-dijskemu centru, v okviru katerega želimo v centru postaviti audio grafični ter video laboratorij za področje vizualne produkcije.« Prvi dan Mediafesta bo v znamenju Imoprovisual Atrija in bo namenjen predvsem vizualnim komunikacijam, sklop prireditev dru- gega dne so organizatorji poimenovali Re:tronika atrij in tretjega Atrij sodobne elektronike. Slednja bosta namenjena predvsem glasbenim skupinam, ki dajejo poudarek izvajanju v živo, organizatorji pa ob tem obljubljajo številna glasbena presenečenja. Poleg naštetega v četrtek ob 20. uri v Celjskem mladinskem centru pripravljajo predavanje Boba Miloshevic-ha Avantgarda za začetnike, vse dni festivala pa se bodo v Internetni kavarni Stane med 15. in 18. uro odvijale VJ-de-lavnice Boba Miloshevicha in Tomaža Pavkoviča. PM jo v svoji zahtevi »od mosta čez Savinjo do odcepa h kapucinski cerkvi ni nobene svetilke, nato pa so vsega skupaj le tri do konca Brega«! Brežani zahtevajo tudi, da se očisti hrib, ki se dviga proti Anskemu vrhu. Veliko dreves je namreč pozimi zaradi žleda padlo. Kot so zapisali v dopisu, so del hriba očistili sami, vendar so drevesa pretežka, prevelika, hkrati pa je tudi hrib prestrm, da bi ga lahko očistili sami. Ko so se obrnili na pristojne službe, so jim tam pojasnili, da je sanacija hriba stvar lastnika. Krajani zdaj zahtevajo, naj pristojne službe ugotovijo, kdo je lastnik: »Nanj apelirajte, da sanira obstoječe stanje, ker podrta drevesa ogrožajo naše hiše in posredno tudi naša življenja,« še pišejo. Kdo bo rešitelj? Edi Hriberšek pravi, da kljub dopisu upanja, da se bo kaj rešilo, zaradi slabih izkušenj nima več: »Pričakujem edino na novo urejeno cesto, če bodo resnično začeli delati kanalizacijo.« Krajani so nekaj stvari sicer sami urejali, glede ceste pa so razmišljali tudi, da bi jo preprosto zaprli. Nepokorščina, kot pravi Hriberšek. Pri tem dodaja: »In po vsej verjetnosti, če se bo tako nadaljevalo glede prometa, bomo cesto res zaprli. Naša zemljišča so v prvi kategoriji pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ker smo tako rekoč v mestu. Zdaj pa je tukaj parkirni prostor. Ves Breg. Od začetka in do konca sami avtomobili. Enkrat sem celo predlagal, da bi postavili avtomat za pobiranje parkirni- ne. Potem ne bo nobenega več tukaj.« V Oddelku za okolje in prostor ter komunalo pri MOC so nam na vprašanja krajanov Brega odgovorih, povedano na kratko, da naj še malo počakajo. »Eden od pomembnih mejnikov razvoja Celja bo tudi odprtje četrte, zadnje etape Mariborske ceste konec tega meseca. Razvoj in lepšo podobo bo v naslednjih letih dočakalo tudi naselje Breg, ki je bilo že zaradi spremembe prometnih razmer pri gradnji Mariborske ceste v zadnjih nekaj letih bolj obremenjeno. Krpanka bo gotovo postala asfaltirana cesta, ulico bodo zagotovo razsvetljevale več kot tri svetilke in tudi križišče z glavno cesto bo gotovo bolje urejeno, tako kot je že križišče na drugi strani mostu,« so zapisali v odgovoru. Hkrati so čestitali krajanom, da so veje po Anskem vrhu očistili sami. Glede nedovoljenega parkiranja in ureditve zelenic pa so še obljubili, da bodo vse občinske strokovne službe »napele vse moči, da se bodo (težave, op. p.) v sodelovanju s krajevno skupnostjo in prebivalci naselja Breg kar se da hitro uredile.« V odgovoru so občinarji še zapisali, da sicer razumejo, da se Brežani čudjo zapostavljene, vendar na občini nikakor ne menijo, da je kdo drugorazredni občan in od občine pozabljen. Mogoče bi bilo najbolje, če krajani Brega ne bi nič več sami počeli. Tako bodo kaj kmalu ugotovili, ali je občina res pripravljena postoriti še kaj več kot Breža-nom čestitati za opravljeno delo, ki sploh ni njihovo. ŠPELA OSET ^Nova KBM \feš mobiloik. Vaš denar. Vaš mobilnik. vaš denar! In potni list za potovanje v romantični Pariz! Tokrat na morje! Na prvem letošnjem izletu naročnikov bosta dva avtobusa prihodnjo soboto odpeljala proti Kopru Po tednih zbiranja vaših kuponov za izlet s Tušem smo jih prejeli več kot 8 tisoč! Srečni izžrebanci se bodo tokrat z dvema avtobusoma odpeljali izpred planeta Tliš v Celju v soboto, 24. junija, ob 8. uri proti Kopru. Najprej se bodo ustavili v vinski kleti Vina Koper, kjer si bodo ogledali klet in degustirali njihova vina. Nato se bodo odpravili proti domači pivovarni in restavraciji Emonec, ki je 5 minut oddaljena od vinske kleti, zato se bodo do tja kar sprehodili. Tam jih bodo najprej pogostili z njihovo lastno kavo. Obiskovalci pa bodo imeli tudi možnost nakupa le-te. Ob odhodu iz restavracije Emonec čaka vsakega izletnika še presenečenje. Po prijetnem kosilu v restavraciji in zabavnih animatorskih igrah bo skupino pot vodila naprej do pomorskega muzeja Piran, kjer si bodo lahko ogledali pomorsko preteklost slovenskega obalnega področja (ogled solin). Po ogledu pa se bodo zapeljali še v Piran, kjer si bodo lahko ogledali še ulice in spoznali zgodovino mesta. Foto: AŠ iškega oddelka Novega tednika je preverila vaše kupone, ki jih je bilo več kot 8 tisoč. Seznam izžrebanih naročnikov Novega tednika, ki potujejo na izlet s Tušem 1. ARLICJože, Šentrupert 30,3271 Šentrupert 44. PAJK Fanika, Valentiničeva 13,3270Laško 2. BASTLJoža, Parižlje 61,3314 Braslovče 45. PEKOŠAK Milica, Nova Cerkev 22a, 3203 Nova cerkev 3. CMOK Martin, Gorica pri Slivnici 75,3263 Gorica pri Slivnici 46. PUSNIK Marija, Grobelno 17,3231 Grobelno 4. COKAN Ivanka, Vrbje 43, 3310 Žalec 47. PERT1NAČ Ida, Marijina vas 11,3273 Jurklošter 5. ČEPERUN Jožica, Pod Javorjem 12,1431 Dol pri Hrastniku 48. POŽIN Marica, Sevce 11, 3272 Rimske Toplice 6. ERNESTL Mirko, Zadobrova 65a, 3211 Škof ja vas 49. PREMRL Vinko, Zabukovje 9,3213 Frankolovo 7. GRADIČ Marija, Ul. Franja Malgaja 52,3230 Šentjur 50. REHAR Angela, Lokovina 3,3204 Dobrna 8. GRACNARIvan, Šentvid 42,3225 Planina pri Sevnici 51. ROM Fanika, Ogorevc 4, 3220 Store 9. GABR1Č Majda, Na zelenici 15, 3000 Celje 52. RIBIČ Angela, Ojstriška vas 46,3304 Tabor 10. GOLEŽ Karel, Ul. v Zadrže 7,3240 Šmarje pri Jelšah 53. RABIČ Fanika, Prežihova 5,3310 Žalec 11. GAI.OF Milenka, Trubarjeva 30,3000 Celje 54. RESNIK Marko, Marijina vas 31, 3273 Jurklošter 12. GOLOB Milena, Kovinarska 4,3000 Celje 55. ROJC Miran, Pot v Konjsko 8, 3212 Vojnik 13. GLASER Stanko, Svetelka 6.3222 Dramlje 56. ROZENCVET Jožica, Poljčane 2,2319 Poljčane 14. GLUIIAK Cvetka, Glavni trg 18, Celje 57. SEDMINEK Jožica, Zalog 16,3311 Šempeter 15.G0MU0CZlatk.-i, Tbilisijska44,1000 Ljubljana 58. SLAPNIKErna, Kovinarska 2, 3220 Store 16. GOLOB Elza, Ul. franko! ovskih žrtev 30,3000 Celje 59. SKAMEN Fanika, Mariborska cesta 99,3000 Celje 17. GRADIČ Štefan, Laška vas 27, 3220 Štore 60. STROJANŠEK Ivan, Dobrovlje 39,3314 Braslovče 18. HR1BŠEK Marjana, Veliko Širje 22,1432 Zidani Most 61. SVETELŠEK Ida, Lutrje 13.3232 Ponikva 19.1IORJAK Silva, Sotensko 4a, 3230 Šentjur 62. SKF.RBIŠ Slavica, Šmarjeta 8,3272 Rimske Toplice 20. HRUP Jože, Jerovska vas 17, 3241 Podplat 63. STRAJHER Ivan, Ločica pri Vranskem 13, 3305 Vransko 21. HOFMAN Zdenka, Založe 19, 3313 Polzela 64. ŠKOFLEK Štefka, Novake 19, 3203 Nova cerkev 22. JUH Silva, Otemna 4,3201 Šmartno v Rožni dolini 65. ŠTORMAN Anica, Vrh nad Laškim 11, 3270 Laško 23. JANČIČLeopoldina, Proseniško 10,3230 Šentjur 66. STRAVS Janez, Vrba n.h., 3204 Dobrna 24. JURKOŠEK Kari, Mala Breza 30,3271 Šentrupert 67. ŠELIH Jožica, Slance 22, 3221 Teharje 25. KOPRIVC Marija, Loke 23,3225 Planina pri Sevnici 68. TRATNIK Fanika, Dol 49, 3342 Gornji Grad 26. KRAPŠE Dragica, Pečke4S, 2321 Makole 69. TRŽAN Marjan, Prožinska vas 38, 3220 Štore 27. KRIČEJ Karla, Brezova la, 3201 Šmartno v Rožni dolini 70. IOPOLE Lea, Vegova 28, 3000 Celje 28. KRULEČ Ivanka, Pečovnik 26 a, 3000 Celje 71. URATNIK Mihael, Podgora 25a, 3327 Šmartno ob Paki 29. KOZAR - RAVNAK Minka, Ronkova 21, 3000 Celje 72. URATNIK Frenk, Polzela 66 c, 3313 Polzela 30. KRULEČ Hedvika, Dobrna 16,3204 Dobrna 73. URSIC Marija, Bezovica 11,3212 Vojnik 31. KOMPLETJože, Bezenškova 14, 3000 Celje 74. UNETIC Martin, Lahovna 4,3230 Šentjur 32. KUPEC Anica, Sv. Lovrenc 82, 3312 Prebold 75. VNUČEC Metka, Šmatevž 20a, 3303 Gomilsko 33. LESKOŠEK Marija, Planina 61,3225 Planina pri Sevnici 76. VRESAna, Nove Loke 61, 3330 Mozirje 34. LEVEČ Marija, Začret 19,3202 Ljubečna 77. VASLE Ana, Grušovlje 15a, 3332 Rečica ob Savinji 35. LUKNER Pavla, Polzela 205c, 3313 Polzela 78. ZALOKAR Janez, Zagorje 74,3261 Lesično 36. LUŽAR Pavla, Petrovče 155, 3301 Petrovče 79. ZAGOŽEN Štefka, Sp. Kraše 3,3341 Šmartno ob Dreti 37. MIHEVCIvan, Brode 11, 3305 Vransko 80. ZUPANC Janko, Rifnik 5,3230 Šentjur 38. MLINAR Lidija, Završe 20,3231 Grobelno 81. ZAGRUŠOVCKM Anica, Čreškova 6,3203 Nova cerkev 39. MORI Stane, Cesta v Laško 25, 3000 Celje 82. ZEME Alojz, Marija Gradec 43, 3270 Laško 40. MRAVLJAK Hubert, Jerihova 8,3320 Velenje 83. ZUPANC Štefan, C. v Šmartno 3,3212 Vojnik 41. NUNČIČ Bernarda, Celjska 2,3240 Šmarje pri Jelšah 84. ZUPANC Zvonka, Tremerje 27, 3000 Celje 42. OŠTIR Ivanka, Selo 4, 3320 Velenje 85. ŽOHAR Franja, Malgajeva 14,3000 Celje 43. OKORN Vikica, Škof ja vas 50,3211 Skofja v; »Žensko frizerstvo - MIRA« TURK-MERNIK MIRA s.p. v stečaju Trubarjeva 25, LAŠKO OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (II. narok > I. PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINE-IDEALNI DELEŽ do 1/2 celote parc.št. 18 vpisane pri zk.vl.št. 885, K.o. Celje. Nepremičnina v naravi predstavlja stanovanjsko hišo - en del dvojčka na lokaciji Cesta Grad 19, Celje, katerega je stečajna dolžnika solastnica do 1/2 celote. pare. št. Površina - i Premoženje - idealni delež nepremičnin pod točko 1 se proda kompletu kot celota, likvidacijska vrednost je znižana za 40°/ znaša 5.196.000,00 Sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne ce- Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 27. 3. 2006 in bo prodano po načelu »videno - kupljeno«. Izklicna cena je v skladu s cenitvenim poročilom g. Zvoneta Jezernika, univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca in ga je možno videti pi ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno« v kompletu kot celota. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata(154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5.Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, r sklene pogodbe oz. odstopi od.sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, k ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in II' odstavka ZPPSL 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen ni slov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3.Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ, SPZ in Stanovanjskem zakonu lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo Izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje d.d., št. 06376 - 0961696911, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2.0 izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5.Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22,3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 92/2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80, GSM 041 652-185 in na spletni strani www.sve-tovanie-kos.si. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika je mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/111, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. WM GOSPODARSTVO Veliko programov, malo časa Občine in podjetja v Savinjski regiji prijavili več kot 600 razvojnih programov v vrednosti skoraj dveh milijard evrov Štirje odbori Regionalnega razvojnega sveta Savinjske regije bodo v prihodnjih nekaj mesecih skozi sito spustili kar 617 projektov, ki bi se v novem programskem obdobju do leta 2013 radi financirali s pomočjo državnih in evropskih sredstev. »Časa je malo, saj moramo že do septembra izbrati tiste programe, ki bodo uvrščeni v dokončno različico regionalnega razvojnega programa. Čaka nas torej še veliko usklajevanja,« je povedal predsednik sveta Robert Ribič. Za nastajanje krovnega razvojnega dokumenta, ki naj bi ga sprejeli oktobra, je med občinami in podjetji zelo veliko zanimanja. To potrjujeta tako dobro obiskana prva razvojna konferenca, ki so jo pripravili ta teden, kot veliko število prijavljenih projektov. Največ, 263, so jih prejeli za področje podeželja, podeželskega turizma in dediščine, v skupni vrednosti 548 milijonov evrov. Vojniški župan Beno Podergajs, ki vodi odbor za to področje, je poudaril, da tolikšno Priprave na najpomembnejši razvojni dokument v Savinjski regiji so predstavili predsedniki štirih odborov in predstavniki regionalnega razvojnega sveta. število projektov pomeni, da sta ohranjanje kulturne dediščine in razvoj turizma na podeželju za Savinjsko regijo zelo pomembna. Dobro je tudi, je še dejal, da se je regija končno združila in prvič po letu 2001 pokazala veliko željo, da skupaj nekaj naredi za razvoj. »To vsekakor pomeni,« je dodal direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik, »da so vsi akterji zadevo vzeh resno in bodo resno izvedli tu- di izbrane projekte. Če bo 30 do 40 odstotkov teh projektov zaživelo, bomo uspešni«. Savinjska regija želi do leta 2013 doseči povprečno razvitost evropskih regij. To ji bo uspelo le, če bo regionalni razvojni program, ki bo določal ključne projekte in nosilce, pripravljen dovolj kakovostno, je še poudaril Klančnik. Cilji regije so hitrejša gospodarska rast in povečanje konkurenčnosti, razvojno in tehnološko prestruk- turiranje in nastajanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. V tej »zgodbi« želi sodelovati tudi 81 podjetij, ki so prijavila za kar 176 milijard tolarjev oziroma 733 milijonov evrov naložb. Predsednik odbora za gospodarstvo Zdravko Poči-valšek verjame, da ne gre samo za želje, ampak za resne in realne projekte, ki jih imajo podjetja tudi sicer v svojih razvojnih programih. JANJA INTIHAR Saša lani še uspešnejša Podjetja Savinjsko-šaleške regije lani ustvarila še več čistega dobička - Kljub temu zaostajanje za slovenskim povprečjem Gospodarstvo Šaleške in Zgornje Savinjske doline je lani že četrto leto zapored zabeležilo rast neto čistega dobička. Znašal je 11,3 milijarde tolarjev in je bil od predlanskega višji za dobri dve milijardi tolarjev. Izgubo, ki je skupaj znašala skoraj 500 milijonov tolarjev, so imeli samo v kmetijstvu in rudarstvu ter nekaj malega - dobrih 500 tisočakov, v sektorju izobraževanja. K izboljšanju neto čistega dobička sta največ prispevali trgovina in dejavnost nepremičnin. Dobro polovico regijskega čistega dobička je ustvarila elektropredelovalna industrija, ki zaposluje 37 odstotkov vseh delavcev, njen delež v celotnih prihodkih je 41-odstoten. Vendar je bila rast čistega dobička v tej dejavnosti skromna, saj je znašala le slabe štiri odstotke. Razveseljivo pa je, pravi direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, da je bila ostala predelovalna industrija sorazmerno uspešna. K pozitivni bilanci regije je prispevala skoraj 200 milijonov tolarjev. Boljša kot predlani so bila tudi podjetja v trgovinski dejavnosti ter na področju poslovnih storitev in posredovanja nepremičnin. Slabše od pričakovanega so poslovah energetika in tudi gradbeništva, kjer bi bil, ugotavlja Avberš-kova, čisti dobiček višji, če ne bi v to dejavnost sodila še zapiralna gradbena dela v rudarstvu. Produktivnost pada Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 26.731 evrov, kar je sicer bolje kot v letu 2004, vendar je še vedno za osem odstotnih točk pod slovenskim povprečjem. »Med 13 regijami smo še vedno na sedmem do osmem mestu. Po neto izvozu smo tretji, vendar se Slovenija razvija hitreje kot naša regija. Od leta 1997 do lani smo sicer v gospodarstvu zabeležili rast zaposlovanja, prihodek, izvoz in sredstva, s tem pa tudi dodane vrednosti pa so za slovenskim Sindikat Steklarske Nove, kjer je sodišče maja potrdilo prisilno poravnavo, bi od nadzornega sveta rad izvedel, kakšno je resnično finančno stanje v podjetju. Kot so zapisali v odprtem pismu, jih moti, ker je prisilni upravitelj Branko Djordjevič dejal, da v času prisilke družba posluje pozitivno, direktor Mihael Kolar pa trdi, da so v prvih štirih mesecih imeli 170 milijonov tolarjev izgube. Sindikat Neodvisnost - KNSS, ki je najmočnejši v tovarni, je zaskrbljen tudi zaradi arogantnosti, samovolje in nenehnega šikaniranja s strani vodstva podjetja. Kot trdi, se Mihael Kolar z njimi ni hotel pogovoriti, kdo je kriv za izpad proizvodne peči pred prvomajskimi prazniki, poleg _C cetis* MOS že razprodan Slabe tri mesece pred začetkom Mednarodnega obrtnega sejma, ki bo od 6. do 13. septembra, so na celjskem sejmišču zasedeni že vsi razstavni prostori. V družbi Celjski sejem pravijo, da je letos zanimanje med domačimi in tujimi razstavljavci zelo veliko, zato se trenutno trudijo s čim boljšo razporeditvijo razstavnega prostora, da bi se največje sejemske prireditve pri nas lahko udeležilo čim več podjetij. Organizatorji napovedujejo, da bo letos na sejmu še več skupinskih predstavitev. Zanje se zanimajo zlasti v Srbiji. Poleg že tradicionalne predstavitve srbskega gospodarstva, ki jo pripravlja Privredna komora Srbije, bo letos že drugič v Celju gostovala občina Indija, ki je lani pripravila zelo opazen nastop. Prvič se bodo organizirano predstavila tudi podjetja iz Vojvodine. MOS, ki si ga je lani ogledalo več kot 175 tisoč ljudi, bo tudi letos spremljalo veliko strokovnih prireditev in posvetov o aktualnih gospodarskih temah. V ospredju bo zagotovo prevzem evra, pripravljajo pa tudi razprave o (večnem) problemu plačilne nediscipline, o pomenu internacionalizacije, o mladih in podjetništvu ter številnih drugih vprašanjih. JI Od ideje do podjetja V sredo so tudi uradno začeh delati v novem podjetju PV Invest, ki je v lasti velenjskega premogovnika. Njegova najpomembnejša naloga bo zagotavljanje trajnega in sistematičnega vira financiranja, ki bo usmerjen v spodbujanje in uresničevanje razvojnih in podjetniških idej. S tem bo Premogovnik Velenje uresničil napovedi o oblikovanju 500 novih delovnih mest, ki ne bodo povezana s pridobivanjem premoga. Sredstva za delo bodo v PV Investu zagotavljali s prodajo nepremičnin oziroma z denarjem iz najemnine. Velenjski premogovnik ima namreč v lasti večje število stanovanj, garaž in poslovnih prostorov, ki predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje. PV Invest, v katerega je prešlo 20 zaposlenih iz Premogovnika Velenje, ima dve poslovni področji. Prvo zajema novi dejavnosti, to sta naložbeno-nepre-mičninska dejavnost ter sofinanciranje podjetniških idej in rasti podjetij. Gre za to, da bodo finančno sodelovali pri ustanavljanju novih podjetij, ki naj bi nastajala v sklopu poslovnega sistem Premogovnik Velenje in tudi širše. »Objavljali bomo različne razpise, sodelovali pri promociji podjetništva, oblikovah ustrezne kriterije in mehanizme za izbor perspektivnih idej ter vzpostavili sisteme za njihovo spremljanje in pomoč podjetnikom,« je napovedal direktor PV Investa Drago Potočnik. Drugo poslovno področje zajema že utečene dejavnosti urejanja pridobivalnega prostora, investicijskega inženiringa ter geodetskih in jamomerskih storitev, ki so jih do zdaj izvajali v sklopu Premogovnika Velenje. US Ob Gorenju, ki je suvereno v vrhu vseh lestvic, sta med velikimi družbami po prihodku največja v regiji še Termoelektrarna Šoštanj in Era. Med srednjimi podjetji so največji Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Mozirje, Komunalno podjetje Velenje in Era Koplast, med malimi pa Vegrad Fe bau, Avtocenter Meh in Ko-vinoplastika Benda. povprečjem zaostajali od 10 do 53 indeksnih točk. Zato smo v tem obdobju po rasti produktivnosti za Slovenijo zaostali za kar 24 indeksnih točk,« ugotavlja Alenka Avberšek. JANJA INTIHAR Sindikalisti grozijo s stavko tega pa naj bi tudi kaznoval delavce, ki niso hoteli delati na državni praznik. »Vzel« naj bi jim do 15 odstotkov mesečne plače. V sindikatu tako ocenjujejo, da dialog z vodstvom ni več mogoč. Zato od nadzornega sveta podjetja pričakujejo, da jih seznani z letošnjim poslovanjem in ukrepi, ki bodo omogočili uspešno prisilno poravnavo. Sindikalisti so svoje pripombe poslali tudi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je že obljubilo, da bo v Steklarski Novi opravilo inšpekcijski nadzor. Če jim ministrstvo zapisnika o nadzoru ne bo posredovalo, izvršilni odbor sindikata predlaga štiriurno opozorilno stavko. JI NAKRATKO V Etoiu 1.480 tolarjev Delničarji Etola so na včerajšnji skupščini sklenili, da si bodo letos razdelili 338 milijonov tolarjev. Bruto dividenda na delnico bo znašala 1.480 tolarjev. Preostanek bilančnega dobička, od katerega bodo vzeli še 49 milijonov tolarjev za nagrado članom uprave in nadzornega sveta, pa bo ostal nerazporejen. Tuš na poti k morju Celjski Engrotuš je v Prestranku ob cesti Postojna-Pivka začel graditi svoj šesti bencinski servis Tuš Oil. Objekt bo meril 180 kvadratnih metrov, v njem pa bosta poleg bencinskega servisa še prodajalna in gostinski lokal. Naložba je vredna 300 milijonov tolarjev, zaključili pa jo bodo v dobrih treh mesecih. V Engrotušu napovedujejo, da bodo letos po Sloveniji zgradili še šest bencinskih servisov. JI radio je uho,s katerim sušimo sveti fi!.....31 ŠTAJERSKI VAL ÍGtUll partner z najlwljslm ofmcm DOGODKI 7 Denar je, partnerjev pa ne Slomškova pot se je dobro prijela, zdaj pa životari - Društvo, ki z nikomer ne najde skupnega jezika Franc Zabukovšek, idejni oče Slomškove poti mimogrede doda, da bo treba stvari urediti pač kako drugače. Ta »drugače« za idejnega očeta Slomškove poti pomeni golo izdajstvo. Da bi se zavoljo Slomška in oživitve poti odpovedal svoji vlogi in avtorstvu imena, je tako in tako čisto bogokletna misel. A če človek prav z nikomer ne najde skupnega jezika ... Upajmo, da bo tistih 23 milijonov tolarjev le nekako našlo svoj namen, da bo tisoče Slomškovih pohodnikov ohranilo spomin na tradicijo in da bo ideja preživela leta teh suhih krav. SAŠKA TERŽAN Anton Martin Slomšek je eden naših redkih očakov, ki so v svoji osebnosti združili tako raznoplastno podobo slovenstva, da je na poseben način blizu tudi sodobnim generacijam. Iz te zavesti se je rodila Slomškova pot. Od Bizeljskega do Nove Cerkve je opisane in označene okrog 120 kilometrov poti. Razdeljena je na štiri etape in zasnovana kot romanje, ki ga organizatorji tudi kulturno in duhovno obogatijo. Društvo prijateljev Slomškove poti (DPSP) je na razpisu zanjo dobilo milijonsko vsoto, a se zna zgoditi, da bo denar splaval po vodi, ker z njimi noče nihče sodelovati. Na prvi pogled je v resnici videti kot lokalno-globalna zarota županov proti predsedniku Društva PSP. Kje se je torej pri tako dobri ideji tako zelo zalomilo? Razvojna agencija Kozjansko (RAKO) je za Društvo PSP izdelala prijavo na razpis evropskega programa In-terreg. Društvu kot prijavitelju so za projekt oddobri-li slabih 23 milijonov tolarjev sredstev. RAKO, ki je bila predvidena kot strokovni partner pri izvedbi projekta, je kasneje od njega odstopila. Odločitev so utemeljili, da zaradi ostalih obveznosti in zahtevnosti sodelovanja z Društvom PSP verjetno ne bi mogli zagotoviti res kvalitetne izvedbe nalog. Predsednik Društva PSP Franc Zabukovšek sicer pravi, da je ime »Slomškova pot« licenčno, projekt pa njegov avtorski. Ko so se z RAKO razšli, je Zabukovšek poskušal najti nove partnerje. Tu pa se vse skupaj zaplete. Že pri definiciji. Zabukovšek enkrat govori o partnerjih, drugič o zunanjih izvajalcih. Ko je govora o milijonskih denarjih, seveda ni vseeno, za koga te imajo. Kot pravi, so trenutni partnerji društvu občini Vuzenica in Prevalje, tamkajšnji župniji in prevaljsko kulturno društvo Mohorjan, ki v sklopu projekta razvija Slomškovo pevsko značko. V čem je torej problem? »Dogaja se, da zdaj tisti, ki so zadevo zelo podpirali, zdaj celoten projekt zavirajo ali huje, ga celo poskušajo prevzeti in odžagati tiste, ki so zanj zaslužni,« pravi Zabukovšek. Čeprav je denar odmerjen, pa bi ga bodo dobili šele po opravljenem projektu na podlagi računov. Ker pa društvo oziroma Zabukovšek ne najdejo nikogar, ki bi projekt financiral med izvedbo, tudi do obljubljenega denarja ne morejo. In kot pravi Zabukovšek, prazen žakelj ne stoji pokonci, društvu pa nihče ne da nobenega denarja. Zakaj nihče noče sodelovati? Projekt je zastavljen medobčinsko in celo mednarodno. Na poti so že doslej vključevali tako lokalna društva, krajevne skupnosti, občine kot tudi najrazličnejše organizacije. Čeprav Zabukovšek »splošno človeško klimo in izrojeno demokracijo« ocenjuje zelo slabo, pa lahko med vrsticami preberemo, da je vsaj nekoč imel sogovornike ter partnerje na tej poti. Pa tudi sicer je težko verjeti, da na celotni poti med 19 župani ne bi bilo nikogar, ki bi hotel podpreti tako dobro zastavljenega projekta, da ga je celo EU precej velikodušno »blagoslovila«. Zakaj naenkrat »ni nobenega sodelovanja in nobenega partnerstva«, kot pravi Zabukovšek? Šentjurski župan mag. Štefan Tisel, ki je bil na to temo deležen celo svetniškega vprašanja, je bil kratek in diplomatski: »Slomškova pot je čudovita ideja, deloma tudi uresničena, ljudje so jo vzeli za svojo, vendar pa pri organizaciji in določenih programih stvari niso stekle tako, kot bi morale.« Bolj zgovoren je bil vojniški župan Beno Podergajs, ki je bil v začetku eden glavnih podpornih strebrov celotnega projekta. Sprva so se v zglednem sodelovanju ob Slomš- kovi poti povezale občine Vojnik, Slovenske Konjice ter Šentjur. »Izredno lepo smo sodelovali, delili smo si stroške in vsako leto je ena izmed občin pripravila zaključno prireditev. Vključili smo različna društva in ogromno ljudi je brez plačila namenilo svoj čas, delo in draga sredstva,« pravi Podergajs. »Vendar pa smo lani s skupnim dogovorom prekinili sodelovanje, ker so odnosi in zahteve postali taki, da enostavno ni šlo več dalje. Glavno jabolko spora je bila avtorska zaščita imena Slomškova pot, iz česar so izhajale tudi določene finančne zahteve. Mi pa smo se temu uprli, ker je ogromno ljudi sodelovalo brezplač- Z ODLIČNIM SPRIČEVALOM DO ZLATE RIBICE V trgovini Zootic v nadstropju Citycentra Celje ljubiteljem živali s strokovnimi nasveti pomagajo, da so vaši ljubljenci deležni najboljše oskrbe in nege. S hrano in z opremo najkakovostnejših in no, pa tudi organizatorji zaključne prireditve so imeli precejšnje stroške. Ker so sodelovale tudi župnije, so zgodbo poskusili nadaljevati na Škofiji, a so nas poklicali in dejali, citiram - da je res nemogoče.« Nad sodelovanjem Cerkve je tudi Zabukovšek izrazil razočaranje. Župnik s Ponikve, Slomškove rojstne župnije, in dekan Miha Herman, na vprašanje, ali pot živi ali ne, odgovarja: »Da in ne. Gotovo živi. Bi si pa želeh, da bi bilo ob pohodih bolj množično. 25. junija bo spet pot med Novo Cerkvijo in Slomom. Mene sicer še niso vključevali v organizacijo, vendar bomo zadevo gotovo izpeljali,« pravili Herman in svetovno priznanih proizvajalcev bodo poskrbeli za vaše lajajoče in mijavkajoče kosmatince, različne eksotične ptice in kosmate male živali ter tudi za akvarijske ribice, plazilce, dvoživke. Sožitje z . zvestim prijateljem bogati življenje, zato si svojega ljubljenca, če ga še nimate, lahko izberete in kupite pri njih. V trgovini Zootic lahko izbirate med akvarijskimi ribicami, različnimi vrstami malih živali in okrasnimi pticami. V tem mesecu so za vse odlič-njake pripravili akcijo Zlata ribica. Ob predložitvi spričevala jim bodo podarili zlato ribico. Darilni bon v vrednosti 10.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Darinka Rogač, Poženelova 5, Šentjur in bralka Cvetka Stopinšek, Pohorska 6, Celje. EUROPHONE MOBITEL Pri pooblaščenem zastopniku za Mobitel v nadstropju Citycentra Celje prodajajo vse vrste Mobitelovih akcijskih telefonov, telefone iz redne prodaje, ukvarjajo pa se tudi z odkupom in prodajo rabljenih telefonov. Ponujajo tudi Bluetooth pripomočke, ohišja, etui in baterije, servis mobilnih telefonov, sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij. Ker imajo za vas ves čas pripravljene številne akcije, je najbolje, da se odpravite v njihovo poslovalnico in izberete najustreznejše. Bluetooth vmesnik prejme Emilija Bobek, Košnica S, Prevorje; prostoročni set za telefoniranje v avtomobilu pa Jože Racman, Mrzlo polje 9, Jurklošter. ISKALNICE LE ŠE PRIHODNJO SREDO Na skupno odkrivanje raznovrstne ponudbe novega nakupovalnega središča smo se obdani z bogatimi nagradami podali konec preteklega leta. V prvem delu nagradne igre - takrat še pod imenom Najdite nas, Center In-terspar nagradi vas - je bilo podeljenih za pol milijona tolarjev nagrad. Kolikšen seštevek obdaja podeljene nagrade v drugem, nekoliko osveženem delu nagradne igre, bomo izdali prihodnjo sredo, ko bomo podelili še zadnje nagrade. Iskalnice v Citycentru Celje bodo še zadnjič na sporedu prihodnjo sredo, 21. junija 2006 po 10. uri na Radiu Celje. Predstavitev katerih trgovin bo zaokrožila sredino nagradno igro? Pravilne odgovore nam zaupajte preko Radia Celje, lahko pa pravilno ime iskanih trgovin obkrožite na kuponu. Če bo med navedenimi logotipi obkrožena katera predstavljenih trgovin in če bo izžreban prav vaš kupon, potem lahko nagrado prevzamete v desetih dneh ob predložitvi davčne številke. Kuponi naj romajo na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, lahko pa jih tudi oddate pri Informacijah Citycentra Celje. Fotografije nagradne igre Iskalnice so na www.radio-celie.com, povezava fotoga-lerija. Poleg nagrad zadnjih predstavljenih trgovin smo za sredin zaključek pripravili še številne lepe nagrade, presenečenje pa pripravljamo tudi za tiste, ki se nam boste pridružili v Citycentra Celje. CMCelje crne mostovi ci PROSTA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU LIVADA ŽENTJUR • 1 dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • 3 dvonadstropna stanovanja v čelrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m • 7 garaž v izmeri 2,9 x 5,6 m. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas iska/r»ijamranjajamranja<, naj že vendar nekaj naredim zase in shujšam. Sprva me je to povsem vrglo s tira,« pripoveduje, »še mož mi nikoli v 30 letih ni rekel, naj shujšam. Po tednu ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE dni sem znova prišla k njej in ji odločno rekla, naj me stehta. In na ta način sem izgubila prvih 25 kilogramov.« Nato se je vpisala v šolo hujšanja v Zdravstvenem domu Vojnik in izgubila še 20 kilogramov, »potem se je malo ustavilo, zato sem novo priložnost, da še kaj shujšam, videla v vaši akciji in uspelo mi je!« Marija je dobila majico Top-fita, kar pomeni, da je shujšala že več kot deset kilogramov. »Veste, pred invalidsko upokojitvijo sem vsak dan v službo hodila mimo Top-fi-ta, zdaj pa si dneva brez njega kar predstavljati ne morem. Edino, kar mi je res žal, je, da se nisem za hujšanje že prej odločila, da nisem zbrala dovolj moči in sem bila raje vedno nesrečna v družbi, gojila kompleks manjvrednosti in za hrbtom poslušala komentarje o svoji debelosti. Zdaj ko končno lahko oblečem kav-bojke, ko trenirka vsaj približno stoji na meni, sem najbolj srečen človek na svetu.« Marijo jeseni zaradi obrabe kolen čaka operacija in do takrat mora oziroma si želi izgubiti še vsaj pet kilogra- »Prav nič ne skrivam,« pravi Marija in samozavestno odpre hladilnik. Bolj s strahom vsak teden stopi na tehtnica... A brez potrebe, saj ji vsak teden pokaže nekaj manj. mov. Pogrešala bo fitnes, sprehode s psom Medom, »nato pa sem bom vrnila na tir zdaj naučenih zdravih življenjskih navad«. ROZMARI PETEK Preverjen trik tedna Današnji je namenjen predvsem nežnejšemu spolu, pri čemer lahko zraven (je celo priporočljivo) sodeluje tudi drug spol. Če vas zvečer pred televizijo preveč mami hladilnik, raje pojdite v kopalnico in se razvajajte z raznimi aromatičnim! vonjavami v kopeli, masirajte se, v kožo si vtrite kremo, skratka razvajajte se na način, ki ne pušča posledic v obliki odvečnih kilogramov, a iz misli kljub temu prežene občutek lakote. Jemo in hujšamo Opečene hrenovke z dušenim kitajskim zeljem Dušeno kitajsko zelje Sestavine (za 4 osebe): 1 kilogram kitajskega zelja, 4 srednje veliki korenčki, 1 mala čebula, 3 žlice olivnega olja, sol, poper, peteršilj. Priprava: Kitajsko zelje očistite in operite ter narežite na rezance, korenček operite ter narežite na kolobarje. Čebulo na drobno nasekljajte. V teflonski ponvi segrejte olivno olje, na njem prepražite čebulo. Ko postekleni, dodajte kitajsko zelje in korenček, zalijte z vročo vodo (s približno 2 del ali z enako količino vroče nemastne juhe), po okusu posolite in poprajte. V pokriti posodi dušite 15 minut, preden postrežete, posujte z nasekljanim peteršiljem. Opečene hrenovke Sestavine: 1 par manj mastnih perutninskih hrenovk, žlica olivnega olja, rožmarin. Priprava: Hrenovke prerežite na polovico, v valoviti posodi z dnom iz titana ali teflona segrejte olivno olje, hrenovke popecite na obeh straneh (2 minuti za vsako stran) in jih posujte z nasekljanim svežim rožmarinom. Za prilogo lahko ponudite še krompir v oblicah. JANA GOVC ERŽEN 10 CELJE Letno kopališče odprto Ob novi otroški plaži še napoved naložb za izboljšanje ogrevanja vode V sredo so v Celju z dnevom brezplačnega kopanja odprli letno kopališče. To je bilo nared že zadnjih 14 dni, a ga zaradi slabega vremena niso odpirali na silo. Voda v velikem bazenu je ogreta na 22, v novem otroškem bazenu, ki je letošnja največja pridobitev, pa že na 24 stopinj Celzija. Tudi sicer so na kopališču med sezonama veliko postorili, saj je javni zavod ZPO, ki upravlja kopališče, v novogradnjo in obnovo vložil okoli 90 milijonov tolarjev. Nov otroški bazen je sestavljen iz treh prepletajočih se krogov in bogato opremljen z igrali in vodnimi atrakcijami. Ob bazenu so uredili tudi otroško igrišče in s tem pokazali na nov trend ponudbe, s katero bi radi na kopališče privabili čim več dru- žin. Direktor ZPO Ivan Pfei-fer je ob tem povedal, da so naložbe usmerjene predvsem v izboljšanje dodatne ponudbe na bazenu, saj želijo kopalcem ob uporabi bazena ponuditi še več dodatnih dejavnosti, od šport-no-rekreativnih do zabavnih. Tudi zato napovedujejo za sezono več glasbenih in animacijskih prireditev. Po tem, ko bodo do prihodnje sezone na novo s toplotnimi črpalkami uredili še dogre-vanje vode, bodo pridobili nove površine, kjer so zdaj že dodobra izrabljeni sončni kolek-torji, in na njih poskrbeli še za dodamo rekreacijsko ponudbo. Seveda pa bazen, ki bo prihodnje leto star že 50 let, potrebuje še nove investicijske vložke, da bo postal sodoben in atraktiven športno rekreacijski objekt Celjanov. Kljub stal- nim obnovam je školjka večjega bazena dotrajana, nič kaj ponosni ne morejo biti niti na sicer obnovljene garderobe. Zato v ZPO že pripravljajo konkretne naložbene načrte za prihodnjo sezono in snujejo idejne projekte za naslednja leta. Razmišljajo tudi o tem, kako bi bilo mogoče celoten bazen pokriti, na kak način bi bolj sodobno uredili vstop na bazen in kako bi zagotovili pokrivanje vodnih površin, kar bi ohranjalo toploto in čistost vode. BRST, foto: CREGOR KATIČ Dnevna vstopnica za kopanje stane letos 1.100 tolarjev, za otroke že tretje leto zapored ostaja cena 700, sezonska pa za odrasle 22 in za otroke 14 tisočakov. dan državnosti eka/ni^e Na poligonu kinološkega društva Celje bo juUi, v soboto, ob 14. uri srečanje veteranov vojne na Slovenijo, ki bo ob 15-1 etnici osamosvojitve še posebej slovesno. Organizatorji - območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, veteransko društvo Sever, Mestna občina Celje ter občini Dobrna in Vojnik napovedujejo slavnostni in družabni del prireditve. Slavnostni govornik bo brigadir Viki Krajne, ki je bil v času osamosvajanja poveljnik enot slovenske vojske v Zahodnoštajerski pokrajini. Na poligonu bodo razstavili vojaško in policijsko tehniko. Kulturni in zabavni pro- gram pripravljajo trio Viki-ja Ašiča, veterani kvarteta Grmada, duet Kati, Pihalni orkester Celje in dramski igralec Renato Jenček. city center «otednik r ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Intervencjjska naročila izven rednega delavnega časa po tel: 031 394 091 Pajek za še čistejše mesto V celjskih Javnih napravah se ponašajo z novo pridobitvijo - vozilom CitySpi-der, ki je namenjeno pometanju mestnih ulic, parka in pločnikov, z vgrajeno sesalno cevjo pa lahko počisti tudi odpadke iz živih mej. Sodobno malo vozilo privlačnega videza je Javne naprave stalo 9,3 milijona tolarjev. »Denar je dobro naložen, saj je vozilo izredno zmogljivo, zaradi njegove majhnosti ga lahko uporabimo povsod tam, kjer je doslej zaleglo le ročno pometanje,« je ob včerajšnji predstavitvi nove pridobitve povedal direktor Javnih naprav Marko Zidanšek. Mestni pajek opravi v treh urah toliko dela, kolikor ga je en delavec doslej v osmih urah. Poleg tega je čiščenje tudi bolj učinkovito, saj ima vozilo vgrajeno protiprašno močenje in vakuumsko vsesavanje odpadkov. V Javnih napravah, kjer vzorno skrbijo za odstranjevanje odpadkov in za Čistejše mesto, pozorno izvajajo tudi vrsto oblik okoljskega komuniciranja z javnostjo. Vsa nova vozila so opremili z maskoto Ekorga in okoljevars-tvenimi slogani, delavcem, ki čistijo v mestu, so kupili nove uniforme in jih opremili z okoljskimi sporočili, nabavili so tudi novo opremo za ročno čiščenje ulic. BRST Včeraj so pred Mestno občino Celje predstavili novo komunalno vozilo za pometanje ulic, ki so ga postavili ob že znani električni Ekorgmobil in novo opremo za ročno čiščenje mesta. Dobrodelnost in družabnost Novi predsednik celjskih rotarijcev je Edvard Stepišnik Celjski rotarijci so v minulem rotarijskem letu darovali nekaj manj kot 4 milijone tolarjev, predvsem centru Sonček, katerega pokrovitelji so, in še nadarjenim študentom, ki jih štipendirajo. Veliko pozornosti so v devetem letu delovanja namenili tudi družabni dejavnosti kluba, je v torek povedal dosedanji predsednik Bogdan Fludernik, in dodal, da je bila dejavnost kluba v minulem rotarijskem letu v okviru pričakovanj. »Klub je v zadnjem letu botroval ustanovitvi žalskega kluba rotarijcev, bdel nad delom svojega podmladka v Rotaract klubu Celje, pripravil likovno kolonijo in dobrodelno dražbo tam nastalih del in organiziral dobrodelni rotarijski ples. Podelili smo 3 stalne in 4 enkratne štipendije, pomagali centru Sonček, izvedli pa smo še več drugih dobrodelnih in družabnih dejavnosti,« je povedal Fludernik. V torek je vodenje kluba v naslednjem rotarijskem letu predal Edvardu Stepišniku, Edvard Stepišnik (levo) je od Bogdana Fludemika za leto dni prevzel vodenje celjskega Rotary cluba. ki za svoj enoletni mandat napoveduje podobne dejavnosti kot doslej. »Še naprej bomo pomagali izgrajevati dnevni center v Štorah, kjer sredstva celjski rotarijci,« je povedal Stepišnik. Klub bo prav tako skrbel za družabnosti, za jubilejno, deseto leto delovanjapa napoveduje slav- so pričeli graditi novih šest nostni dobrodelni koncert in bivalnih enot, vsaj za dve bo- klubski bilten, mo skušali zbrati potrebna BRST ŽALEC MOZIRJE ŠOŠTANJ TUSEV VZPON NA.CELJSKO KOČO 2006 1 7.05.2006 ® GORSKO KOLESARJENJE DRUŽINSKI POHOD m§$| START: 9:30, izpred gostilne Francelj START: 10:00, Planet TUŠ Celje PREDPRIJAVE: do 15.6. preko interneta: www.tus.si ali na tel. št.: 03/4241011 PRIJAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7.30 do 9.00 ure. REKREATIVNI \7\ NIB® K frit- sh zdravja dan državnosti Prazniku, 15-letnici samostojne Slovenije, se bodo z bogatim programom poklonili v Žalcu, kjer bodo jutri, v soboto, ob 11. uri na ploščadi pred gasilskim domom odprli spominsko obeležje. Načrt je izdelal častni občan Žalca, Rudi Španzel, slavnostni govornik bo dr. France Bučar, proslavo pa v sodelovanju z občino pripravljajo spodnjesavinjski veterani in borci ter udeleženci NOV. Dan državnosti bodo jutri, v soboto, ob 19.30 s koncertom počastili v Domu kulture na Re- čici ob Savinji, kjer v teh dneh praznujejo tudi praznik krajevne skupnosti. Koncert pripravljajo domače kulturno društvo, KUD Utrip, učenci iz šole in najmlajši iz vrtca Rečica. Turistično društvo Skorno v sodelovanju z velenjsko borčevsko organizacijo in veterani vojne pripravlja prireditev ob dnevu državnosti prihodnjo soboto, 24. junija, ob 17. uri v Skornem pri Šoštanju. Slavnostno prireditev bodo obogatili s kulturnim programom, po proslavi pa pripravljajo še veselico. US Na mladih svet stoji Tri desetletja vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu Prijateljske vezi z Madžari V ponedeljek je žalski župan Lojze Posedel v Domu II. slovenskega tabora pripravil sprejem za najboljše učence in dobitnike različnih priznanj, seveda pa so na sprejem povabili tudi mentorje, ravnatelje šol in starše. Sprejema se je udeležilo 50 učencev, ki so v osnovnih šolah Griže, Petrovče, Šempeter in Žalec vsa leta dosegli odličen uspeh. Povabili so tudi učence, ki so osvojili zlato ali srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz različnih predmetov. V štirih šolah je tovrstna priznanja osvojilo 60 učencev. Poleg njih so s knjigami nagradili še dva učenca z II. OŠ Žalec za uspešno delo in tekmovalne uspehe na državni ravni ter šest učencev Glasbene šole Rista Savina za dosežena priznanja na glasbenem področju. US, foto: TT Izkušnje naših prednikov, ki se prenašajo iz roda v rod, pričajo, da se da z zdravilnimi rastlinami lajšati prenekatero zdravstveno težavo, raziskovalci naravoslovnih ved pa so tudi že zgodaj ugotovili, da nekatere rastline vsebujejo snovi, ki dobro vplivajo na naše zdravje in počutje. O tem se razgovori-va z mag. Natašo Ferant, ki je dve led vodja vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, ki ga sicer uspešno vodi Darko Simončič. Vrt z zdravilnimi zelišči je prav v tem času v polnem cvetju in brstenju, prav tako pa je sijaj praznika, 30-letnice obstoja vrta, videti in čutiti tudi pri urejanju povsod okoli objekta in vrta. Kdo so začetniki vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin? Začetki segajo v leto 1976, ko so trije možje: prof. Franc Sušnik, botanik, prof. Pavle Bohinc, farmacevt, in prof. Tone Wagner, agio-nom, hoteli uresničiti takrat morda drzne ideje o osrednji inštituciji za raziskovanje, pridelovanje, predelavo in uporabo zelišč. Njim gre v prvi vrsti zahvala za naše uspešno nadaljevanje dela. In ne smem pozabiti tudi mojega predhodnika, dr. Janka Rodeta, ki je to delo opravljal več kot devet let. Koliko zdravilnih rastlin gojite danes v zeliščnem vrtu? Z razvojem vrta jezbirka od prvih začetkov, ko je na vrtu raslo okoli 40 rastlin, danes skoraj desetkrat večja. Povezovanje s sorodnimi inštituti in botaničnimi vrtovi po svetu in izmenjava semen pa je v kolekcijo prinesla manj znane rastline. Kako velik je vrt in kako je zasnovan? Obsega 30 arov. Zasnovan je v dveh delih. En del obsega kolekcijo domačih, tradicionalnih rastlin, drugi je namenjen zeliščem za uporabo v kulinariki, poseben del je zasejan s strupenimi rastlinami. Vrt je tudi mednarodno priznan. Obdelujemo ga ročno in brez fitofarma-cevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Mag. Nataša Ferant Kaj obsega proučevanje rastlin? Opazovanje rasti in razvoja, občutljivost na bolezen in škodljivce, količino in kakovost pridelka, ugotavljanje ekonomičnosti pridelave. Za nadaljnje razmnoževanje je mogoča odbi-ra najboljših tipov. K vašemu delu sodi tudi svetovanje o pridelavi in uporabi zdravilnih rastlin. Je v zadnjem času za to področje večje zanimanje? Res je. Vrt pa ima ves čas tudi pomembno vlogo pri vzgoji, izobraževanju in osveščanju ljudi. Veliko in vse več ljudi prihaja k nam, v času ko je vrt odprt. To pa je od aprila do oktobra. V tem času je najlepši in najlepše dehti, odet je v pisane barve in število obiskovalcev, od otrok v vrtcih do upokojencev, je iz leta v leto večje. Danes (petek) in jutri bo pri vas še posebej živahno, saj ob številnih slovesnostih, seminarjih in predavanjih vabite tudi na dneva odprtih vrat z vodenjem po vrtu. Prireditev smo poimenovali Brstenje. Obiskovalce bomo vodili med gredicami zdravilnih rastlin, ki jih bodo lahko tudi kupovali, prav tako izdelke zeliščarjev, pridelanih na eko kmetijah. Organizirali bomo tudi ogled mini pivovarne. V teh dneh pričakujemo veliko obiskovalcev in prepričani smo, da je poslanstvo vrta v teh 30 letih izpolnjeno. MATEJA PODJED Konec tedna so v osnovni šoli v Grižah gostih prijatelje iz Kecskemeta na Madžarskem. Kot Unescova šola se učenci in učitelji trudijo, da poleg rednih šolskih obveznosti negujejo tudi prijateljske vezi, pa naj bo to z učenci Unescovih šol, šol Savinjske regije ali iz tujine. Z madžarsko šolo sodelujejo že šesto leto, pri čemer je bilo to srečanje peto po vrsti. Osrednja prireditev je bila v petek dopoldne, ko sta obe himni naznanili kulturni program, šoli sta si izmenjali spominski darili, z govorom in darilom pa je goste pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel. Na prireditvi so izročili tudi denar učencu, invalidu s Polzele, ki potrebuje hišno dvigalo. Denar so zbrali v tednu Rde čega križa. Po kulturnem programu so se otroci pomerili v nogometu za dečke in deklice ter v košarki za mešane ekipe odraslih in otrok. Popoldne so goste in učence z Madžarske popeljali na Roglo, kjer so uživali v spustu po Zlodeje-vem. V soboto je dan minil na Primorskem, kjer so si po ogledu Postojnske jame ogledali še Hran in Akvarij, najbolj pogumni so se namočili v morju. Za slovo so se učenci zbrali v šolski Griški ravnatelj Franci Žagar (levo) je pozdravil kolega iz Kecskemeta. jedilnici in strnili vtise, ravnatelja pa sta obljubila, da se bosta šoli spet srečali prihodnje leto. MATFJA JAZBEC Sprejema pri županu so se udeležili tudi najboljši učenci iz OŠ Griže. Nemec proti Vesenjaku Listino o sodelovanju OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in Velenje sta podpisala ravnatelja Manica Skok in Zdenko Gorišek. Poklon Antonu Aškercu Potem ko je Nadzorni odbor Občine Laško na pobudo laškega podžupana Andreja Vesenjaka izpred štirih let pred nekaj meseci končno pregledal potek izgradnje vodovoda in kanalizacije v Rimskih Toplicah med letoma 2002 in 2004, ki jih je izvajalo podjetje AGM Nemec, in pri tem ugotovil vrsto nepravilnosti pri izvedbi in obračunu del, ki naj bi imele za posledico celo oškodovanje občinskega proračuna, je AGM Nemec Vesenjaku zdaj vrnil udarec. Podjetnik Primož Nemec Občini Laško oziroma izvajalcu del, podjetju AinA, katerega solastnik je podžupan Andrej Vesenjak, očita vrsto nepravilnosti pri investiciji Dobimo Četudi se po vremenu na trenutke bolj slabo kaže, pa se je šentjursko kulturno poletje že začelo. Lani začet niz prireditev se letos nadaljuje s povabilom Dobimo se v Zgornjem trgu- Zgornjetrški festival pod okriljem javnega sklada za kulturo. Občine Šentjur in Zveze kulturnih društev je NWC Ribnik Marof in obnovi ceste Laško-Svetina-Lipa (tu je bilo podjetje AinA podizva-jalec del). Med drugim Vesenjaku očita, da je kršil zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, da zlorablja javno funkcijo v zasebne namene, da je končna vrednost investicije bistveno presegla ponudbeno ceno... Pri tem je treba povedati, da je družba AGM Nemec konkurirala pri oddaji del za obe investiciji, vendar ni bila izbrana. NO je vse očitane nepravilnosti proučil in ugotovil, da ugotovitve poročila pri investiciji Marof in obnovi ceste niso tako kritične kot pri kanalizaciji, saj tokrat ni bil oškodovan občinski proračun, niti ni Vesenjak krišil omenjenega zakona o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. So pa bile ugotovljene določene napake pri pripravi na investicijo in pri projektni dokumentaciji. Občina Laško je že v primeru kanalizacije obvestila Računsko sodišče RS, naj pregleda poslovanje občine, medtem ko je predsednik Nadzornega odbora Občine Laško Jože Pušnik župana Jožeta Rajha in strokovne službe vnovič pozval, naj dosledno upoštevajo vse sugestije NO ter naj se v bodoče izogibajo vsakršnim nepravilnostim. BOJANA AVGUŠTINČIČ Učenci in delavci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic so se v petek ob dnevu šole poklonili pesniku, po katerem njihova šola nosi ime. Na Aškerčevim so predstavili projekt o Antonu Aškercu ter podpisali listino o sodelovanju s šolo v Velenju, ki je tudi poimenovana po pesniku. V počastitev Antona Aškerca so učenci iz Rimskih Toplic v avli šole postavili tudi razstavo. Projekt o Aškercu, ki so ga pripravili ob 150-letnici pesnikovega rojstva, je potekal skozi celo šolsko leto, vanj pa'so bili vključeni vsi učen- Koncert s povestjo Dobrodelni koncerti za ureditev groba Veronike De-seniške, ki je pokopana v Jurkloštru, se kar vrstijo. V nedeljo ob 18. uri bo tako v Jurkloštru že četrti koncert, na katerem bosta nastopila islandski mešani pevski zbor in MePZ Orfej. Hkrati bodo predstavili tudi zgodovinsko povest patra Karla Gr-žana Friderik in Veronika. Zgodovinska povest patra Karla Gržana o ljubezni med grofom Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško se navezuje tudi na starodavno jur-kloštrsko kartuzijo. »Skrivnostni samostan v dolini Gračnice, ki s svojimi (pol) ruševinami še po stoletjih budi ustvarjalno domišljijo, je po vsej verjetnosti odigral določeno vlogo pri romantičnem zapletanju in tragičnem sekanju ljubezensko-oblastniškega gordijskega vozla v celjski grofovski hiši,« meni avtor predgovora ddr. Igor Gr-dina. Dodaja še, da je težko verjeti, da bi bil samostan »povsem po naključju izbran za Veroni-kino poslednje počivališče«. Ilustracije v knjigi so delo Severine Trošt Šprogar. BA ci, od 1. do 9. razreda. Obiskovali so Aškerčevino, raziskovali Aškerčevo življenje, čas, v katerem je ustvarjal, natančneje spoznavali njegove pesmi in njihovo sporočilo, ob njih ustvarjali nova dela ali po njih poustvarjali. Pripravili so kviz in izdelovali didaktične igre o Aškercu. K sodelovanju so povabili tudi vrstnike iz krajev, kjer je Aškerc služboval (Kozje, Juršin-ci, Velenje, Vitanje, Šmarje pri Jelšah in Mozirje). Ravnatelja »Aškerčevih« OŠ iz Rimskih Toplic in Velenja Manica Skok in Zdenko Gorišek pa sta v petek podpisala listino o sodelovanju. Pr- vo srečanje delavcev omenjenih šol je bilo že naslednji dan, ko so se skupaj udeležili 11. pohoda po Aškerčevi poti. Dan šole so v Rimskih Toplicah izkoristili tudi za podelitev Brodnikove oporoke učencem, ki so sodelovali na kvizu o Aškercu, ter najvišjih priznanj šole. Štirje zaslužni pedagoški delavci so prejeli Aškerčevo plaketo, 32 zglednih učencev v zadnjem triletju pa Aškerčeva priznanja. Slednji so se imeli tako pravico prvič vpisati v Aškerčevo knjigo zglednih učencev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Po desetletju m »dstvo Po desetih letih vodenja KO Rdečega križa Sedraž, se je z mesta predsednice zaradi preobremenjenosti poslovila Hedvika Černoša. Na volilnem občnem zboru so se člani in krajani strinjali, da bo to krajevno organizacijo, ki je med ljudmi deležna velike podpore, poslej vodil Damjan Knez, ki je obljubil, da se bo vseh nalog lotil še z večjo vnemo. MM www, radiocelje.com Damjan Knez (levo) in sekretar OZ RK Laško Vlado Marot Na Vrhu bodo jezdili Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim bo tudi letos, tokrat četrtič, pripravilo konjeniške igre v spretnostnem in hitrostnem jezdenju. Igre bodo na domačiji Selič v Le-skovci jutri, v soboto, ob 15. uri, že od 12. ure dalje pa si bo mogoče ogledati vaje in priprave tekmovalcev. Prijave tekmovalcev pričakujejo do 14.30, pri čemer upajo, da bo odziv vsaj tako dober kot lani, ko je tekmovalo 23 konjenikov z bližnje in daljne okolice, nekaj jih je priš- lo celo z Dolenjske. Glede na starost bodo tekmovalci razdeljeni v dve kategoriji, in sicer med juniorje (do 15 let) ter seniorje (nad 15 let). Po tekmi bo sledila razglasitev rezultatov, za tem pa druženje ob živi glasbi z ansamblom Francija Zemeta. Če bo deževalo, bodo prireditev prestavili na prihodnjo soboto (24. junij), sicer pa so vse dodatne informacije na voljo na telefonu 041-763-720. se v Zgornjem trgu tudi letos deležen posebnega privilegija. Vstop na vse prireditve je namreč prost. Dogajanje so otvorili že prejšnjo nedeljo z drugim tekom za pokal Zgornjega trga in rekreacijskim pohodom. Večer pod Ipavčevo lipo pa je začinila vokalna skupina ŽPZ skladateljev Ipavcev. Svojevrsten ambient Zgornjega trga, ki ga ta fe- stival oživlja, se bo nocoj, v petek, smejal skupaj z obiskovalci. Na sporedu je namreč komedija Pacienti v čakalnici, ki jo bosta izvedla Irena Stiplovšek in Karel Čretnik iz KD Gledališče Velenje. Naslednjič pa bo prizorišče pod kostanji zaživelo na dan državnosti z veličastnim koncertom. f*2£k DiJ S8 Industrijska prodajalna Polzela V^lIVlI^II Tel. 03 70 37 130,70 37131 POLZELA UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI •DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % DO RAZPRODAJE ZALOG HITRI KREOIT 00 VREDNOSTI 300.000,00 SIT OZ. 1.251.88 EUR Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si_ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! m 33 22.-24.junij atrij celjskega mladinskega centra Na Kozjanskem ter širše odmeva sobotni požar na Trebčab, v občini Bistrica ob Sotli. V Kleti Trebče, ki je prva turistična kmetija v tej občini ter dom Šmalčičeve družine, je nastala velika škoda. Klet Trebče bo takšna, kot je bila Po Kozjanskem odmeva sobotni požar na Trebčah, ko je zgorel del turistične kmetije V zadnjih dneh odmeva po Kozjanskem ter širše hud požar v Kleti Trebče, na prvi turistični kmetiji v občini Bistrica ob Sotli. Na kmetiji, ki so ji v preteklosti namenili upoštevanja vredna priznanja, se po sobotnem požaru pripravljajo na nov začetek. Marija in Aleksander Šmalčič s Trebč sta se pred več kot desetletjem odločila za turistično kmetijo, ki je postala priljubljena točka domačih in tujih obiskovalcev, tam pa so se ob praznovanjih prav tako zbirali domačini. Pozneje sta poskrbela še za turistične apartmaje. V velikem, podkletenem lesenem objektu so imeli vinsko klet, prostore za goste, apartma ter seveda svoje družinsko domovanje. Od zadnje sobote je drugače. Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj je bila gospo- dinja Marija, ki se je povsem posvetila vinogradniški kmetiji, že v kuhinji. V Bistrici je bil pomemben dan, birma, zato je pripravljala vse potrebno za popoldanski obisk skupine gostov. Gospodar Sandi je že bil po opravkih v Bistrici, kjer je tudi zaposlen, Šmalčičeva študenta sta pravkar vstajala. Naenkrat se je iz sosednjega prostora zaslišalo močno prasketanje ognja, obenem je začel sosed glasno opozarjati na nesrečo, ki se je začela. Močan ogenj se je hitro razširil, kmalu so prispeli gasilci iz društev v Bistrici ob Soth, Polju-Sedlarjevem, Kozjem in Podsredi. Kljub požrtvovalnosti je prišlo do velike škode. Uničilo je streho in stanovanjski del, apartma za goste ter gospodarski del z opremo, med njo peč za centralno kurjavo, zamrzovalno skri- njo, točilno opremo, ročno polnilno linijo za stekleni-čenje vina, celotno opremo za predelavo grozdja ... Po prvih ugotovitvah je za požar kriva električna napeljava. Škoda je visoka, objekt pa je bil zavarovan le delno. Med požarom je zgorela celo velika plinska jeklenka, pri čemer k sreči ni prišlo do najhujšega. Pri domačiji so vidni, poleg ostankov uničenih strojev in naprav, tudi njeni ostanki. Vrhnji del stavbe je zasilno zaščiten s plastično folijo, da so preprečili nadaljnjo škodo. Šmalčičevi bivajo od požara v sosednjem objektu, v brunarici, namenjeni gostom. S pomočjo številnih gasilcev, sosedov, prijateljev in znancev so pogorišče že v soboto očistili. Šmalčičevi so z njihovo pomočjo zelo zadovoljni. »V majhnem kraju živimo in vsak je bil tako ali drugače povezan s sobotno birmo, vendar so se vseeno odzvali,« pravi Marija Šmalčič. Iz občinske stavbe v Bistrici ob Sotli so na medije naslovili številko žiro računa Šmalčičevih iz Trebč, ki jih je v soboto prizadel hud požar. Vsi, ki ste družini pripravljeni pomagati, lahko sredstva za obnovo Kleti Trebče nakažete na račun številka 06585-6785071291 Banka Celje. V zadnjih dneh se družina pripravlja na začetek obnove. »To ne bo ostalo neobnovljeno,« nam je med našim obiskom povedal Sandi Šmalčič. »Klet Trebče bo znova takšna kot je bila, najpozneje spomladi,« je poln optimizma. BRANE JERANKO nakratko Sekaško tekmovanje PILŠTANJ - Danes, v petek, bo izbirno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov, za uvrstitev na državno prvenstvo v Gornji Radgoni. Tekmovanja, ki ga pripravlja celjska enota Zavoda za gozdove Slovenije, se bo udeležilo dvajset tekmovalcev z območja celjske in brežiške enote. Pomerili se bodo v šestih disciplinah, od menjave verige in obračanja letve do podiranja droga na balon. Tekmovanje bo pri lovski koči LD Kozje. Aškerc v Podsredi PODSREDA - Jutri, v soboto, bo Aškerčev večer, ki ga pripravlja Kozjanski park. Večer bo posvečen 150-letnici rojstva največjega slovenskega epskega pesnika, ki je bil nekaj časa kaplan v Podsredi. V kulturnem programu bo predstavila Božena Orožen him Čaša nesmrtnosti, pesnikova pranečakinja Lenka Černelč bo brala Aškerčeve pesmi, Marjan Marinšek bo predstavil Sivčevo knjigo Brodnikova oporoka, pel pa bo Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli. Začetek prireditve, ki v upravnih prostorih parka, bo ob 20. uri. BJ Prihajajo entomolog! Konec tega tedna bo v Kozjanskem parku srečanje entomologov iz šestih dežel skupnosti Alpe Adria. Strokovnjaki za žuželke se vsako leto srečajo v drugi deželi članici, letos pa je kot organizator na vrsti Slovensko entomološko društvo Štefana Michiellija. Letošnje srečanje bo že šestindvajseto, njihov osnovni namen pa je ohranjanje stikov med omenjenimi strokovnjaki, izmenjava izkušenj, raziskovanje lokalne favne ter spoznavanje novih krajev. Zaradi dobrega sodelovanja z javnim zavodom Kozjanski park je predsednik slovenskega društva, Stanislav Gomboc, predlagal srečanje na Kozjanskem. Tam pričakujejo danes prihod približno šestdesetih entomologov iz Slovenije, Avstrije, Slovaške, Češke, Nemčije in Italije, ki bodo bivali v Olimju. Različni strokovnjaki za metulje, hrošče in druge žuželke bodo nato obiskali gozdove Orhce in travnike Bizeljskega in Kozjanskega, najprej pa sedež Kozjanskega parka v Podsredi. Tam jih bosta pozdravila direktor parka Ivo Trošt in župan Kozjega Dušan Andrej Kocman. BJ Varčuj in potuj! K skladu KD Tehnologija, Globtour čaka dodatna ugodnost za vaš počitniški aranžma. :..........................KS'r J.L "ílvi" "^v^v; jr m fit 14 SL. KONJICE] novi tedni Zahvala za nesebično pomoč Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice se je prejšnji teden ob 140-letnici RK na Slovenskem s pestro kulturno prireditvijo in podelitvijo številnih priznanj zahvalila prostovoljcem in krvodajalcem za njihovo nesebično pomoč. Že pred prireditvijo so po pošti na domove poslali več kot 500 priznanj krvodajalcem, medtem ko so na prireditvi po pozdravnih govorih predsednice OZ Mihaele Pugelj, konjiškega župana Janeza Jazbeca in generalnega sekretarja RK Slovenije Srečka Zajca podelili še visoka priznanja. Najvišje priznanje, plaketo Rdečega križa Slovenije, je za življenjsko delo prejela Gizela Rozman z Zbelovega. Najbolj so se v njen spomin vtisnila prva povojna leta: »Revščina, lakota, vsega je bilo. Pomoč sem peš v naše kraje nosila iz Konjic v nahrbtniku. Tri ure pešačenja je do Zbelovega. A mi ni bilo nikoli pretežko, saj so bili ljudje v tistih ča- Prejemnika najvišjih priznanj Anton Ravnjak in Gizela Rozman sih iz srca hvaležni za vsakršno pomoč. Dandanes jim je težje ustreči...« Zlate znake Rdečega križa Slovenije so prejele Alojzija Gumzej iz Loč, Marta Šmalc in Zinka Kačičnik iz Slovenskih Konjic, Martina Pilpaher in Marija Ribič iz KO Žiče-Dra- ža vas, Cvetka Terezija Pre-ložnik s Stranic in Verica Pesjak iz Vitanja. Podelili so tudi priznanja za 25- in 50-krat darovano kri ter plaketo za stokrat darovano kri. Sokrajanu Antonu Ravnjaku jo je izročil zreški župan Jože Košir. Kr- vodajalci, ki so kri darovali 50-krat, so Edvard Godec, Slavko Gošnik, Avgust Ko-klič in Vili Vidali, vsi iz Slovenskih Konjic, ter Lojzka Gumzej iz Loč, Anton Pun-gartnik s Stranic in Sandi Javorník iz Loč. Na Konjiškem so pripraviti tudi literarni in likovni natečaj za osnovnošolce na temo »... ker nas potrebuje na tisoče ljudi ...« Priznanje za literarno delo so prejele Maruša Esih iz OŠ Loče, Nina Po-silovič iz OŠ Zreče in Anja Toplak iz konjiške OŠ Pod goro. Priznanje za likovno delo so prejele Kornelija Kamenik iz Vitanja, Tjaša Gošnjak iz OŠ V parku ter avtorice skupinskega izdelka iz OŠ Jernej : Tjaša Jug, Sara Mernik, Nastja Mlinarič, Polona Korenak in Doroteja Gričnik. Posebno priznanje so podelili tudi sodelujočim šolam, Štorkljini hiši, nekaterim podjetjem, društvom in skupnostim ter Hedi Vidmar Šalamon in Arpádu Šalamonu. MILENA B. POKLIČ DAN DRŽAVNOSTI Občine Zreče, Slovenske Konjice in Vitanje ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice pripravljajo osrednjo prireditev v počastitev dneva državnosti, 15-letnice osamosvojitve Slovenije, 15-letni-ce vojne za Slovenijo ter 10-letnice delovanja območnega veteranskega združenja. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 17. uri pri osnovni šoli na Stranicah. Slavnostna govornika bosta zreški župan Jože Košir in predsednik območnega veteranskega združenja Ivan Pavlič, pričakujejo pa tudi nagovor predstavnikov Policijske veteranske organizacije Sever in Območnega združenja Zveze borcev NOB Slovenske Konjice. Na prireditvi bodo podelili zahvalne hstine območne veteranske organizacije in spominske tetraedre Zveze veteranov vojne za Slovenijo! V kulturnem programu bodo sodelovali Kvartet ljudskih pevcev s Stranic in učenci Glasbene šole Slovenske Konjice. MBP Srečanje mobilizi-rancev na Rogli Na Rogli bo jutri, v soboto, ob 11. uri tradicionalno srečanje mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 in njihovih svojcev. Kot napoveduje predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev Ludvik Puklavec, bodo ob nagovoru in kulturnem programu razvili nov prapor zveze društev ter predstavili svoje projekte. Spomnili se bodo padlih in umrlih mo-bilizirancev ter krivic, ki so jih doživljali v povojnem obdobju in ki se, kot ugotavlja Ludvik Puklavec, nadaljujejo še danes. MBP NAKRATKO Štajerski kolesarski maraton SLOVENSKE KONJICE - Kolesarski klub Rogla organizira jutri, v soboto. Štajerski Marines maraton 2006. Prijave bodo zbirali med 7. uro in 10.30 pred kulturnim domom, v primeru slabega vremena pa pred športno dvorano. Kolesarji se bodo lahko odpravili po različnih trasah, cilj pa bo na istem kraju kot štart. Poglejte ga« PoSiorca! GORENJE - V kraju bo v nedeljo že četrtič prireditev Poglejte ga, Pohorca. Pripravljajo jo KS Gorenje, Turistično društvo Kunigunda, prostovoljno gasilsko ter kulturno društvo v sodelovanju s skupino Show band Klobuk. Prireditev se bo začela ob 14. uri s tekmovanjem v domačih pohorskih igrah med vasmi z območja krajevne skupnosti, nato pa bodo predstavili kmečka opravila in običaje. Pripravljajo tudi tradicionalno revijo ansamblov ter nastope folklornih skupin. Rimfa obrtna sona SLOVENSKE KONJICE - Občina je kupila 72 arov veliko parcelo v središču mesta, kjer namerava urediti podjet-niško-obrtno cono. Za to območje že pripravljajo lokacijski načrt, predvidoma jeseni pa bodo prve parcele že na prodaj. Gradbeno bi naj bile urejene do pomladi prihodnjega leta. Nova podjetniško-obrtna cona bo zrasla na sedanjem začasnem brezplačnem parkirišču pod halo bivše Konjiške konfekcije nasproti Koplasta. Imenovala se bo Podjetniško-obrtna cona Pod goro II. MBP Predstavitev Dunaja in pesem V soboto ob 20. uri bo v dvorani gasilskega doma v Novi Cerkvi glasbeno-literarni večer. Duo Biser bo s prijatelji predstavil dve novi pesmi, publicist Drago Medved pa svojo knjigo Slovenski Dunaj. Devet pesmi dua Biser bo popestrilo predstavitev knjige Draga Medveda Slovenski Dunaj in tako z besedo in sliko predstavilo del gmotne in duhovne dediščine, ki je in še soustvarja Dunaj in v katero so se skozi stoletja stekale poglavitne slovenske ustvarjalne energije. Knjiga je sicer izšla pri celovški Mohorjevi družbi že pred desetimi leti, v pripravi pa je izpopolnjena izdaja. RP Vojničani praznujejo V teh dneh v Vojniku praznujejo krajevni praznik. Včeraj so ob nastopu domačega Moškega pevskega zbora France Prešeren odprli razstavo ročnih del v Špesovem domu, danes, v petèk, bodo med drugim ob spomeniško zaščitenem črnem gabru pri cerkvi sv. Tomaža postavili klopco in tablo z osnovnimi podatki o drevesu. Mogočen črni gaber naj bi bil star več kot 500 let ter visok 19 metrov. Njegov obseg meri 315 centimetrov, premer 100 centimetrov in je prav zaradi svoje debeline izjemen celo v evropskem merilu. Kot je že nekaj let v navadi, bodo tudi letos na vrh hriba danes prišli pohodniki tako iz Vojnika kot z Ljubečne, kjer tudi praznujejo svoj krajevni praznik, in »tako bomo s skupnimi močmi postavili klopco in informativno tablo,« pravi predsednik KS Vojnik Mirko Krašovec. Nocoj bodo v knjižnici odprli še razstavo o Janezu Žigi Valentinu Popoviču, dramska skupina KUD France Prešeren bo ob 20. uri ponovila komedijo Sumljiva oseba. Jutri ob 15. uri bo na igrišču v Vojniku regijsko tekmovanje gasilcev, v torek pa bodo prireditve s Pozdravom poletju zaključili malčki z vrtca Mavrica Vojnik. RP kultura 15 î Šestdeset let kulture na Dobrni Breztežnostna svoboda ustvarjanja Pred otvoritvijo razstave del Borija Zupančiča v Galeriji sodobne umetnosti V Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo, ki jo je avtor Dalibor Bori Zupančič poimenoval Introspek-tiva ZZ 1970-2006. Razstava brska za koreninami Borijevega ustvarjanja, sledi razraščanju njegove ustvarjalnosti v prostore drugih izraznih in tudi medijskih nagovorov, na zanimiv način predstavlja umetnost Daliborja Borija Zupančiča, osebnosti, ki je, kot zapiše kustosinja razstave Alenka Domjan, »sodila v alternativo sedemdesetih, se tiho opredeljevala proti fantazmi elitne umetnosti in vseskozi težila k breztežnostni svobodi - torej k spontanemu, iskrenemu, a tudi čutečemu umetniškemu dejanju.« Bori Zupančič je osrednja podoba nekdanje celjske alternative sedemdesetih let, sestavljene iz skupine mladih, ki je intenzivno spremljala in do- življala modernistično gibanje ter z njim tudi progresivni rock. Bori, ki se klasičnim slikarskim medijem ni nikoli odpovedal, je v sedemdesetih letih svojo osebnost artikuliral predvsem na področju novih umetniških praks, ki se v slovenskem prostoru odražajo v ustvarjalnosti skupine OHO. Razstava se ne ustavlja samo v sedemdesetih in tudi ne samo pri Borijevi sliki, ampak prinaša celovit vpogled v ustvarjalnost ene izmed najbolj zanimivih celjskih umetniških osebnosti. »Tokrat bomo pobrskali za koreninami, sledili razraščanju njegove ustvarjalnosti v prostore drugih izraznih, pa tudi medijskih nagovorov. Odkrivali bomo osebnost, ki je sodila v alternativo sedemdesetih,« napoveduje Alenka Domjan. Razstava bo na ogled do 8. julija. BS S slovesne otvoritve pregledne slikarske razstave Goceta Kalajdžiskega na gradu Podsreda, ki se je je udeležil veleposlanik Makedonije. Z leve: župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, makedonski veleposlanik v Sloveniji Samoil Filipovski, slikar Goce Kalajdžiski in direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt Kalajdžiski na gradu Podsreda V galerijskih prostorih gradu Podsreda razstavlja svoja dela na pregledni slikarski razstavi Goce Kalajdžiski. Slikar, ki je makedonskih korenin, že blizu štiri desetletja ustvarja v naših krajih, vendar se v njegovih delih zrcalijo teme in navdihi iz prejšnje domovine. Med njegovimi šesti- mi ustvarjalnimi sklopi so akvareli, ikone, motivi z makedonsko ornamentiko, geometrične slike in strukture, zadnji pa odseva potovanje po Avstraliji in Novi Zelandiji. Razstava je na ogled vse do 28. julija. BJ Najboljši Ščuka in Sumljiva oseba Poroka čistilke Marije Po Partljičévi monokomediji Čistilka Marija zdaj na odrske deske prihaja Poroka čistilke Marije, prav tako v interpretaciji Mojce Partljič in v režiji Vinka Modemdorferja. Premiera bo na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje jutri, v soboto, ob 19.30. BA Na letošnje medobmočno srečanje odraslih dramskih skupin, ki ga organizira laška izpostava JSKD, sta se s Celjskega uvrstili predstavi Ščuka, da te kap v izvedbi KUD Zarja Trnovlje Celje in Sumljiva oseba KUD Franceta Prešerna iz Vojnika. Zarjani se bodo s Ščuko predstavili v ponedeljek ob 19.30 v Kulturnem centru Laško, Vojničani s Sumljivo osebo pa v sredo ob 20. uri v Domu kulture Radeče. Obe predstavi si bo ogledala državna selektorica Petra Tanko, ki bo presodila, ali si katera od komedij zasluži uvrstitev na državno Linhartovo srečanje, ki bo med 28. in 30. septembrom v Postojni. V ponedeljek bo laška izpostava JSKD podelila tudi priznanja za najboljše vloge v predstavah, ki so se na Celjskem potegovale za uvrstitev na medobmočno srečanje. Priznanje za najboljšo glavno žensko vlogo bo prejela Polona Rihter, članica KD Ljubno ob Savinji, za vlogo Žive Breskvar Piškur v predstavi Gospa poslančeva. Priznanje za najboljšo glavno moško vlogo si je za vlogo Silva Kremžarja v predstavi Ščuka, da te kap KUD Zarja Trnovlje Celje prislužil Srečko Centrih. S priznanjem za najboljšo stransko žensko vlogo bodo nagradili Majo Mo-toh za interpretacijo Ježkovih songov v predstavi Spomini na Ježka Prosvetnega društva Dominik Hriberšek Šmartno v Rožni dolini, stransko moško vlogo pa je najbolje odigral Uroš Krivec, ki bo priznanje prejel za vlogo Žike v predstavi Sumljiva oseba KUD Franceta Prešerna Vojnik. Podelili bodo tudi posebno priznanje za celostno likovno podobo predstave. Prejel jo bo Mali princ v izvedbi KD Koral Laško. BA Iger so zveztie Hotna OLIVER TWIST 130 min., (Oliver Twist), drama Režija: Roman Polanski Igrajo: Edward Hardwicke, Ben Kingsiey. Jamie Foreman, Barney Clark Že v Planetu Tuši stl7 ,6 iu"ii200G -ifótč Šestdeset let mineva od ustanovitve KUD Dobrna in njihovega moškega pevskega zbora. Jubilej bodo s slavnostnim koncertom obeležili nocoj ob 19. uri v Zdraviliški dvorani Term Dobrna. Na koncertu bodo poleg pevcev njihovega moškega zbora nastopile tudi druge skupine društva, in sicer vokalni sekstet Vigred pod vodstvom Franca Gol-čerja, ženska vokalna skupina pod vodstvom Moni-ke Špegel ter folklorna skupina. Pevska tradicija na Dobrni sega že v trideseta leta minulega stoletja. Josip Božnik je leta 1932 ustanovil pevsko društvo Venček, ki je delovalo vse do okupacije. Po končani vojni so ljubitelji pesmi ponovno začeli vaditi in leta 1946 je Josip Božnik ustanovil moški pevski zbor Prosvetnega društva Kajuh Dobrna. V prosvetno društvo so bile pozneje vključene še dramska, folklorna in tamburaška sekcija. MPZ Dobrna je vsa leta dosegal odlične uspehe. Po smrti ustanovitelja leta 1965 je zbor za kratek čas prenehal delovati, že čez dve leti pa so se pevci zbrali pod vodstvom Emila Lenarčiča, ki zbor vodi še danes (sinoči so ga imenovah za letošnjega častnega obča- na Dobrne). Repertoar zbora je bogat, zasnovan na slovenski narodni in umetni pesmi, vključuje pa tudi zahtevne skladbe tujih avtorjev. Zbor od leta 1991 enkrat me- sečno nastopa tudi v župnijski cerkvi Dobrna, vabijo ga tudi v druge slovenske cerkve in na različne prireditve. Gostovah je tudi izven slovenskih meja. Šestdeseti jubilej, ki vsem članom KUD Dobrna veliko pomeni, bodo tudi primerno proslavili. Ob tej priložnosti je MPZ posnel zgoščenko Pesem nas združuje, društvo pa je izdalo tudi bilten. Na nocojšnji slovesnosti bodo podelili tudi Gallusove značke in plaketo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Emil Lenarčič, ki MPZ KUD Dobrna vodi že 39 let, je osnovna znanja v igranju na klavir, violino in pozavno, pridobil v glasbeni šoli. Odločil se je za poklic učitelja glasbene vzgoje, po končanem učiteljišču v Celju pa je študiral glasbo na Pedagoški akademiji v Mariboru. V dobrega zborovodjo se je razvil pod mentorstvom glasbenega pedagoga Egona Kuneja. NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA VEDO VEČ IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC Imajo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika tři ïiMtii REPC rAZA 17 Izbira materialov, konstrukcija, notranja oprema in predvsem zunanja podoba postavljajo to cerkev v slovensko okolje in zgodovino. Cerkev na gori, na hribu, je najbolj značilna slovenska podoba pokrajine. Cerkev na gori ne ukazuje, ampak sveti, blagoslavlja, jasni in posvečuje. Cerkev spominja na šotor. Višina slemena je 14 in višina zvonika 30 metrov. Spremenjenje na Rogli Cerkev, ki jo na Rogli gradi Unior Turizem, bo nekaj posebnega - Življenjski sen patra Rupnika Na Rogli začenjajo gradnjo manjše cerkve. Unior Turizem se je na naložbo pripravljal več let, k sodelovanju pa je poleg arhitektke Vere Klepej Turnšek iz celjskega arhitekturnega ateljeja pritegnil tudi patra prof. dr. Marka I. Rupnika, Prešernovega nagrajenca. Projekt je tako nastal pri skupnem snovanju umetnika in arhitektke ob sodelovanju s Papeškim inštitutom za bogoslužje in cerkveno umetnost sv. Anzelm v Rimu. Modro in sodobno Odločitev za gradnjo cerkve je bila v Unior Turizmu čisto praktična: v anketah je osem od desetih vprašanih izrazilo željo in potrebo po verskem objektu na Rogli. »-Poleg tega je turizem na tem območju dosegel že takšno stopnjo, da je čas, da svojo ponudbo razširimo tudi na to področje,« dodaja direktor Unior Turizma Maks Rrečko. Željo, da bi cerkev tudi s svojo podobo okronala Roglo, bo pomagal izpolniti pater Marko I. Rupnik. »Pristopil sem z navdušenjem in veseljem,« pravi ugledni teolog, avtor številnih knjig in slikar, ki ga vabijo na vse konce sveta. »Ko je italijanska televizija snemala film o meni in mojem delu, so me na koncu vprašali, kakšne so moje sanje. Rekel sem, da sanjam o nekem škofu, ki me bo nekoč povabil, da skupaj naredimo cerkev od začetka do konca. Zaželel sem si, da bi se to zgodilo čim prej, da ne bom prej umrl,« razkrije svojo življenjsko željo. A to ni bil edini razlog: »Življenje me je naučilo, da je treba sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje. Zame je bil gospod Brečko veliko presenečenje. Kot profesor za sodobno kulturo mislim tako: moderna doba je zasnovana na ekonomiji. Ekonomija, kot vemo. ni ideološka, ampak je praktična. Kdor zna biti praktičen, je moder. To je najbolj star princip modrosti. Če praktično razmišlja podjetnik, podjetje, zlasti turistično, se slej ko prej sooči z vprašanjem sakralnega objekta, saj je med turisti tudi toliko in toliko kristjanov. Če jim omogočimo bogoslužni prostor, bomo samo podprli svojo dejavnost. To je sodobno evropsko razmišljanje, ki me je pritegnilo.« Branje preteklosti Avtor številnih umetnin, med njimi mozaične posli-kave kapele Odrešenikove matere v Vatikanu, za katero je leta 2000 prejel Prešernovo nagrado, dobro ve, kakšna cerkev sodi na Roglo. »Zamisel o arhitekturi je sinteza med izročilom in preseganjem zgolj postmoderne miselnosti v arhitekturi. Pri upoštevanju arhitekturnega izročila kraja se v arhitekturo organsko vključujejo tudi elementi splošno cerkvenega izročila. Z občutljivostjo je zgrajen prostor po kategorijah simbola, kjer se arhitektura in ikonografija prežemata in dopolnjujeta. Preseženi so okvirji zgolj trenutnega trenda v arhitekturi.« Ali drugače: gre za sodobno branje zakladnice iz preteklosti, za značilno slovensko podobo cerkve na gori. Tipično, a vendar drugačno, povsem drugačno. Poleg zunanje podobe, ki spominja na šotor, povzema projekt iskanje po drugem vatikanskem zboru. »Stene niso samo zato, da nas varujejo pred snegom in vetrom. Za kristjane je sezidana cerkev odsev žive Cerkve. Učimo, da je Kristus edini tempelj, mi pa smo njegovi živi kamni. Cerkev ima torej svoj smisel samo takrat, ko pokaže, koliko doživljamo sebe. Če najprej zgradiš prostor, potem pa razmišljaš, ka- ko bi iz njega naredil cerkev, je težko doseči celovitost. Ko človek stopi v cerkev, mora dobiti občutek, da je stopil v skupnost. Tam mora srečati obličja, obraze, poglede. Tudi ko je cerkev čisto prazna, mora biti obljudena, poseljena,« opisuje dr. Rupnik pomen ne le arhitekture, temveč tudi predvidenih mozaičnih poslikav. Pa še o arhitekturi: »Odnos med vertikalo in horizontalo je rešen v povsem organski celoti, kjer se ravnovesje ne more usodno zrušiti. Skupnost je zbrana okrog prezbiterija in z naklonom sten ter stebri, ki podpirajo zvonik raste v vertikalo iz katere je dejansko rojena in zasnovana. Odnos med streho in zvonikom je neporušljivo sožitje. Kot spirala se odvija in zavija v enkratno celoto odpiranja in sprejetja, energije, sile in pasivnosti.« Spremenjenje, smrt in vstajenje Podoba cerkve na Rogli je živa že danes. Projekt so sicer predstavili na različnih ravneh, tudi v mariborski nadškofiji, in upoštevali različne poglede in pripombe. A vendar ostaja zvesta zamisel, ki ji je že pred leti botroval mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Zamisel o cerkvi Spremenjenje na gori. »Spremenjenje na gori je s teološkega vidika dogodek, s katerim hoče Kristus pripraviti učence, da se ne bodo zmedli, ko ga bodo videli vsega potolčenega in pobitega, da ne bodo mislili, da je vsega konec, ampak da bodo na tistem pobitem obličju prepoznali luč, ki se je ne da ugasniti. Zato je spremenjenje praktični ključ za razumevanje velike noči. Velika noč - smrt in vstajenje -pa je način, s katerim živi ljubezen božja v svetu. Če hočemo razumeti bistvo človeka, ki je v tem, da ljubi, mo- ramo razumeti luč velike noči. Zato bodo v cerkvi na Rogli podobe, ki bodo predstavljale spremenjenje, smrt in vstajenje, zraven pa bodo tudi prizori iz človekovega življenja: ljubezen, rojstvo, delo, bolezen, smrt.« Kakšna sodobna presenečenja seveda niso izključena: v papeževi kapeli je na primer mogoče videti tajnico z računalnikom, v Tamarju ima angel alpsko vrv ... Le kaj bo, kot sam pravi, ušpičil na Rogli? Mozaiki prihodnje leto Če bo vse potekalo tako, kot so si zamislili, bo cerkev stala na Rogli še letos, prihodnje leto pa bo na vrsti umetniško delo. »Sama gradnja ne bo zahtevna, ker zahteva predpripravljene elemente. Montaža na terenu sicer ne bo preprosta, ker gre za izredne dolžine, vendar problemov ne pričakujemo,« napoveduje arhitektka Vera Klepej Turnšek, Maks Brečko pa dodaja, da bo ves material iz Sloveni- Dr. Marko I. Rupnik in Maks Brečko je, da bo cerkev pokrita s skriljem tako kot vse v okolici in da ne pričakuje nikakršnih težav. Prihodnje leto pa bodo na vrsti notranja dela. Takrat čaka patra Rupnika in njegovo skupino zelo velik zalogaj v Lurdu. »Prosili so me, da ob 150-letnici prikazovanj končam glavno baziliko. Tam bo treba narediti približno 800 kvadratnih metrov mozaikov, tako da bo zelo trda. A bo šlo. Vse sem preračunal. Figure za Roglo, ki jih bo precej, bomo izdelali v Rimu, v ateljeju. S tem projektom bo vsa skupina zaposlena vsaj štiri mesece. Potem, na samem terenu, nas bo čakalo še za nekaj mesecev dela, a bo šlo. Upam, da bo Brečko-vo podjetje poskrbelo za dobro življenje umetnikov na Rogli, ker delamo od jutra do poznega večera ...«A vidi se, da se tega dela že veseli: »To bo veliko delo. Kar svet stoji, še ni bilo cerkve na Rogli.« Potem ko cerkev na Rogli bo, bo živela v okviru župni- je Gorenje in z župnikom Stankom Krajncem, s katerim že zdaj sodelujejo. Glede na to, da Roglo dnevno obišče v sezoni več kot šest tisoč ljudi, da na njej biva do 1.500 turistov, da je tu poleg hotela več kot 50 manjših objektov, bodo večino leta najverjetneje maše vsak dan. »A veste, da so že štirje pari rezervirali poroko v bodoči cerkvi?« se namuzne Maks Brečko. Zagotovo bo prva cerkev, ki jo gradi turistična organizacija, dobro obiskana. »Človek, ki pride sem gor, v naravo, se želi spočiti in sprostiti. Hote ali nehote stopi v svoj notranji svet, ne glede na to, ali je religiozen ali ne. In kaj vse se lahko zgodi v človeku, kakšna plemenitost se lahko prebudi, kakšne odločitve lahko človek sprejme ...« razmišlja pater Rupnik, ki čuti kot svojo dolžnost, da olajša človeku vstop v duhovni svet tudi s podobami, ki ga pričakajo ob vstopu v cerkev. MILENA B. POKLIC 18 fŠPORT WW ííĎM Konec Privškove ere Namesto tekme tema Članice ADK Kladivar Cetis so v Ljubljani zmagale na finalu atletskega pokala Slovenije. Na enem od najpomembnejših slovenskih atletskih tekmovanj se je pomerilo 12 najboljših slovenskih atletov in atletinj v vsaki disciplini oziroma 16 najboljših v šprintu. Celjanke so zbrale največ točk, v moški konkurenci pa so bih njihovi klubski kolegi tretji. Marina Tomič je v teku na 100 m z ovirami potrdila zelo dobro pripravljenost pred nastopom na evropskem prvenstvu. Normo (13,45 sek) je sicer izpolnila že lani, tokrat pa je zmagala z odličnim rezultatom 13,39 in tako ponovno ugnala svojo dolgoletno konkurentko Radmilo Vukmirovič iz Nove Gorice. Pred evropskim prvenstvom v Goteborgu (od 7. do 13. avgusta) bo formo preizkušala na številnih mednarodnih mitingih. Najprej pa bo konec tega tedna nastopila za reprezentanco Slovenije na evropskem pokalu v Solunu. Tam bo v štafeti 4x400 m prvič po poškodbi, operaciji in rehabilitaciji tekla Jolanda Čeplak. Njen trener Tomo Popetru je poudaril, da se Joli vrača v skladu s pričakovanji, da pa je na treningih morala »začeti znova« in da njeni rezultati seveda še niso vrhunski. Morda bo na 800 m v kratkem lahko tekla tudi okoli dveh minut in dveh sekund. Sama je izpostavila, da se na letošnjem EP na Švedskem ne bo zmogla potegovati za najvišja mesta. V svoji disciplini se bo preizkusila naslednji petek, ko bo v Velenju miting Evropske atletske zveze, ki bo štel tudi za mednarodno ligo AZS. Dvanajst disciplin bo štelo za nagrado EAA, najboljša konkurenca pa bo v tekih na 800 m za ženske, 100 m za moške, 200 m za ženske, 110 m ovire in 3000 zapreke za moške ter v metih kladiva in krogle. Marjan Hudej, predsednik organizacijskega odbora, je dejal: »Miting je v koledarju Mednarodne atletske zveze, zato se bomo potrudili, da bo organizacijsko potekal' na najvišji možni ravni.« DEAN ŠUSTER Direktor rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Vlado Privšek bo 5. julija dopolnil 60 let, pet dni prej pa bo zapustil položaj v klubu. Ali bo še kako pomagal novi vodstveni strukturi, še ni znano. Zagotovo bi njegove izkušnje bile dobrodošle, česar se nekateri morebiti ne zavedajo. Osemnajst let je bil sekretar v celjskem klubu (od aprila leta 1978), z njim preživljal slabe in dobre čase, na vse pre-tege pa se je še z nekaj somišljeniki trudil, da bi klub dobil spodobnega pokrovitelja. V popolnosti mu je uspelo. Zadnje desetletje je bil direktor kluba: »Ponosen sem, da je klub danes vrhunski, evropski. In želim si, da bi bil tak tudi tedaj, ko vseh nas več ne bo. V njem je številna ekipa delavcev, sam sem jo le pomagal sestavljati. Lahko rečem, da smo vseskozi zgledno poslovali, da nikoli nismo zašli v rdeče številke, obenem pa sem čutil strahovito odgovornost, kajti obračale so se precejšnje vsote denarja.« Davčna inšpekcija ni odkrila napak; morda jo je stori- V času največje nogometne vročice svetovnega prvenstva so marsikoga presenetili temni ekrani nekaterih tujih televizijskih postaj, ki sicer prenašajo nogometne tekme. Gledalce je o razlogih za zatemnitev obveščal le kratek zapis Sazasa (Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije). Po pojasnilo smo se obrnili na lokalnega kabelskega operaterja, podjetje Elektro Turnšek iz Celja in izvedeli, da bi morali nekatere programe v času prenosa nogometnih tekem na zahtevo Sazasa zatemniti vsi slovenski kabelski operaterji. »Sazas, s katerim imamo v podjetju podpisano pogodbo, je v torek na nas in tudi na druge kabelske operaterje naslovil pisno zahtevo,-na podlagi katere smo morali že v sredo zatemniti določene programe,« pojasnjuje Andrej Le-skovar, vodja kabelsko razdelilnega sistema pri podjetju Elektro Turnšek. »V času nogometnih tekem, te so Vlado Privšek la sama, kajti lani je vrnila 16 milijonov tolarjev. »Čeprav uspehov že v bivši Jugoslaviji ni bilo malo, pa je krona na naše rokometno življenje seveda evropska lovorika iz leta 2004,« je zaključil Privšek. Izjemno zanimivo čtivo bi bila njegova knjiga o ozadju rokometnih dogajanj skozi vsa ta leta, a mi je zatrdil, da bodo vse skrivnosti šle z njim v grob. Konec je ere Vlada Privška, ki smo ga že poistovetili s celjskim rokometnim klubom. DEAN ŠUSTER sicer na sporedu po ena v istem terminu, v katerem jo prenašajo vse televizijske postaje, moramo tako zatemniti prenose hrvaške televizije HRT 2 ter nemških ZDF in ARD, ki podobno kot pri nas postaji Kanal A in SLO 2 izmenično predvajata nogometne tekme. Zahteva po zatemnitvi poleg prenosa samih tekem zajema tudi uvodni program pred tekmo, med polčasi in po tekmi, kar znaša minimalno 60 minut pred in po prenosu v živo,« dodaja Le-skovar. Včeraj pa so v podjetju prejeli tudi obrazložitev Sazasa, ki je v dopisu sprva zapisal, da je zatemnitev zahtevala HRT, ki je pridobila pravice prenosa svetovnega nogometnega prvenstva 2006 v živo za območje Republike Hrvaške. Nosilec licence za prvenstvo Infront pa naj bi HRT zavezal tudi za prepoved kakršnegakoli kabelskega predvajanja prvenstva v živo, tudi za območje Slovenije. Infront/Fi-fa naj bi nato HRT obestila, da slovenski kabelski operaterji nedovoljeno in ile- galno predvajajo HRT prenose prvenstva in s tem grobo kršijo pravice Fifa in HRT. Enako dopis naj bi prejeli tudi za postaji ARD in ZDF. Nato pa so skupno izjavo pripravili še v Združenju kabelskih operaterjev Slovenije GIZ, v kateri so zapisali, da sta prepoved prenašanja na programih ARD, ZDF in HRT 2 od Sazasa zahtevala imetnika pravic televizijskih prenosov tekem nogometnega svetovnega prvenstva za Slovenijo (RTV SLO in Pro Plus). Ob tem kabelski operaterji opozarjajo, da imajo urejene vse pravice in sklenjene vse pogodbe za prenašanje navedenih programov v svojih omrežjih. Zakonodaja in omenjene pogodbe pa določajo, da v izjemnih primerih dobavitelji lahko zahtevajo zatemnitev delov programa, ki bi lahko prizadeli imetnike pravic tretje strani. Zahtevo po zatemnitvi v združenju obžalujejo, vendar jo bodo spoštovali. Tržna inšpekcija naj bi zadevo nadzirala, zagrožene kazni pa so milijonske. Oglasih pa so se številni gledalci, ki se čutijo prikrajšane, saj menijo, da imajo pravico spremljati tekme na kateremkoli programu, saj pri lokalnem operaterju plačujejo naročnino za ves kabelski program. Marsikoga tako zanima, ali bo operater zmanjšal naročnino, glede na to, da programov nekaterih televizijskih postaj občasno ne morejo spremljati. V podjetju Elektro Turnšek pa morebitnega zmanjšanja naročnin zaenkrat še ne komentirajo. POLONA MASTNAK Dečki s Hudinje, dekleta z Lave Na tekmovanjih Športne zveze Celje so se v šolskem letu 2005/2006 naj bolje odrezali OŠ Hudinja in OŠ Lava. Pri dečkih je bila druga II. OŠ in tretja OŠ Lava, pri deklicah pa II. OŠ in OŠ Hudinja. Najboljši športniki osnovnih šol po izboru športnih pedagogov so: 1. OŠ - Urh Bu-kovšek in Ana Michelle Stipič, II. OŠ - Blaž Kolene in Anja Antolič, III. OŠ - Vid Bajec in Anasta-sija Uspenska, IV. OŠ -Vid Poteko in Lara Čater, OŠ Hudinja - Luka Les-jak in Sabina Kolšek, OŠ Lava - Simon Posavec in Daša Grm, OŠ Frana Kranjca - Luka Cafuta in Barbara Volk, OŠ Frana Roša - Marin Ferrara in Monika Lebeničnik, OŠ Ljubečna - Sašo Kovačič in Anja Ulaga, OŠ Glazija - Amel Hodžič in Kaja Obreza. DŠ NA KRATKO Cankarjeva deveta na SP Karlovi Vari: Na Češkem poteka svetovno prvenstvo za kajakaše in kanuiste v spustu. Celjanka Lučka Cankar je med kajakašicami v klasični preizkušnji osvojila deveto mesto. Pri moških je član KKK Nivo Celje Pavli Kuralt pristal na 37. mestu. Olimpijski tek uspel Celje: Športno društvo Spi-ridon Celje je že drugo leto pripravilo Olimpijski tek s pomočjo Društva pohodnikov in maratoncev Celje in OKS. Na že tradicionalnem prizorišču s Startom na Špici se je teka udeležilo 74 tekmovalcev in tekmovalk različnih starostnih skupin. Na tri kilometre sta bila najhitrejša Tanja Pri-stovnik in Vili Ravnikar, na devet kilometrov pa Zlatko Lah (vsi Celje) in Zdenka Pušnik (Laško). Rotometaši tudi v SCranjski Gori Kranjska Gora: V novi dvorani bo od 1. do 3. septembra vrhunski rokometni turnir, na katerem bodo nastopih Celje Pivovarna Laško, Zagreb, Fotex in Bologna. Italijanski klub, tretji v zadnjem DP, bo soorganiza-tor, zagotovil bo denarne nagrade z željo, da bi turnir postal tradicionalen in da bi se lahko kosal s podobnimi po Evropi glede vrhunske zasedbe in organizacije. V Kranjski Gori pa bo med 2. in 9. julijem tudi prvi italijanski rokometni kamp na slovenskih tleh. Na trenerski delavnici (7.-9.) bodo predavali Hrvat Lino Červar, trener olimpijskih in svetovnih prvakov, Marco Cardinale, odgovorni za raziskave pri britanskem olimpijskem komiteju, Celjani Bojan Levstik (športni direktor Bologne, ki je kot trener celjske mladince dvakrat popeljal do naslova jugoslovanskih prvakov), Tone Medved, dr. Iztok Pilih ... Dodatne informacije mladi rokometaši, ki se lahko priključijo, in trenerji dobijo na: www.bolognahandball.it. Tretji meniorialnš turnir Leveč: Ob obletnici smrti soigralca Vilija Tanjška bo Športno rekreacijsko društvo Freddy jutri tretjič organiziralo memorialni turnir v malem nogometu v njegov spomin, z donatorskimi sredstvi pa bo pomagalo osemletni Lari in štiriletni Sari, ki sta ostali brez očeta. Prijavilo se je 12 ekip, tekme se bodo začele ob 9. uri. Prireditev bo popestrila revijalna tekma med bivšimi Vilijevi-mi soigralci in ekipo Rokometne zvezde, kjer bodo nastopali tudi nekateri aktualni slovenski rokometni reprezentanti. DŠ Izpad ni tragedija za Roglo Pogovor s trenerjem Slobodanom Beničem Zreška Rogla je po šestih letih izpadla iz prve državne košarkarske lige, s tem pa je neuspeh v svoji krstni sezoni na klopi članov doživel tudi Slobodan Be-nič, ki se nikakor ni nadejal takšnega scenarija na začetku sezone. V Zrečah so bili namreč optimistično razpoloženi. A vse se je začelo rušiti s kasnejšim odhodom Primoža Broliha in Sama Gruma, ki sta imela v pogodbi zapisano takšno možnost. Koliko je na izpad vaše ekipe vplival odhod omenjene dvojice med sezono? Res je, da je bilo precej težav že na samem začetku, saj nismo selekcionirali ekipe za celotno sezono. Oba igralca smo koristih, dokler smo pač lahko, kar je bil dvorezen meč. Odhoda sta nas Še kako potisnila nazaj, še posebej Primoža Broliha, saj smo z njim na sedmih tekmah štirikrat zmagali. Ko nas je zapustil, so se začele težave v klubu. Zdi se, da kljub prihodu nekaterih novincev prave kemije v ekipi ni bilo ... Strinjam se z vami, saj so odhodi in prihodi precej vplivali na ekipo, prisotne so bile tudi poškodbe, ki so nas v odločilnem delu sezone pošteno pestile. Zaradi tega smo tudi prišli v položaj, da se skušamo v drugem delu sezone reševati izpada iz lige. Od rešitve vas je ločil le en prosti met! Če bi vam pri tem pritrdil, bi neposredno obsodil Jadranka Čoviča, ki je zgrešil tisti prosti met v Kopru. A to ne drži, saj je bila po mojem celotna sezona napačno zastavljena, igrali smo slabo, predvsem v zadnjem delu prvenstva. Zato ne moremo vse sezone enostavno vreči v en zgrešeni ali zadeti prosti met posameznega igralca, ki je vsekakor želel vse najboljše v tistem trenutku, a mu žal ni uspelo. Veliko so vas stali predvsem domači porazi, ali ne? Točno tako, čeprav smo imeli cilj, da bi zmagovali predvsem doma, a je bilo ravno obratno. Spomnite se prejšnjih sezon, ko je bilo v Zrečah drugim zelo težko zmagovati, v tej nesrečni sezoni pa se je obrnilo. Ste v klubu že naredili analizo sezone in razmišljali o tem, kako naprej? Ne še, saj čakamo na razplet situacije s 1. A- oziroma 1. B-ligo. Upravni odbor naj bi ostal enak in se bo odločil glede prihodnosti. Z mano ah brez mene. Pripravljen sem ostati in pomagati še naprej, ne glede na raven tekmovanja. Menim, da nisem delal slabo, a je splet okoliščin pri- nesel, kar je pač prinesel- A v Zrečah, v to sem prepričan, je dovolj moči, da se vrnemo v 1. A-ligo, seveda če ne bomo tam ostali administrativno, kar bo jasno šele konec meseca. V Zrečah niste najbolje delali z mladimi, vse do dveh sezon nazaj, a vzgoja domačega kadra terja svoj čas. Kako je zdaj s tem? Nekaj mladih igralcev sicer zdaj imamo, a nimajo izkušenj, saj je bila sezona prenevarna, da bi lahko več igrali. Imamo skromen kader, iz katerega črpamo igralce, dobili smo jih nekaj, a kot pravite, vse terja svoj čas. Potem pa pride vehk klub in odpelje igralca, ki si ga vzgojil, kot je bil primer z Dejanom Hohlerjem. Ob skromnem številu otrok je težko ves čas dobivati dobre igralce, čeprav je tudi res, da se je v preteklosti premalo in preslabo delalo z mladi- Omenili ste Hohlerja, ki je razočaral, saj je pred koncem sezone pustil moštvo na cedilu. Razočaran sem nad njegovim odnosom. Dejana sem treniral že pri mladincih. A na koncu je pokazal pravo lice in to je vse, kar bi o tem povedal. Ob koncu še tole: kakšna je pravzaprav perspektiva Rogle? Kot vem, ni izpad nič hudega, saj so v klubu ljudje, ki bodo delali še naprej, načrt pa je, da se čim prej vrnemo v 1. A-ligo. A ne za vsako ceno, kajti dali bomo priložnost našim mladim igralcem, ki nanjo čakajo. »Narediti« moramo namreč nekaj domačih igralcev, ki bi bili jedro nove ekipe, in jo držah skupaj, pa naj si bo to v A- ah B-ligi! JANEZ TERBOVC Nagradna igra Novega tednika in Radia Celje ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji. Napovejte rezultat tekme... Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneže, ki bodo dobili majico slovenske reprezentance, nogometno žogo ali nahrbtnik. Cena klica 157,31 SIT/rain (0,66 EUR) za klice s stacionarnega omrežja. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v oddaji Šport danes vsak dan ob 15. uri na Radiu Celje. Organizator igre je NT&RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Napovejte rezultat tekme 16. 6. Argentina ter Srbija in Črna gora 18. 6. Japonska in Hrvaška (do 15. ure) (do 15. ure) 19. 6. Španija in Tunizija (do 21. ure) 17. 6. Italija in ZDA (do 21. ure) 20. 6. Švedska in Anglija (do 21. ure) OSEBNO Pikapolonice za lepši dan Deset zlatih, dve srebrni, osem bronastih medalj. Vse s svetovnih prvenstev. In komaj dvajset let ima. Izredno nadarjena športnica Barbara Fidel, Celjanka, je članica kegljaškega kluba Mi-roteks iz Celja. Trenirati je začela pri dvanajstih letih. Bil je šolski športni dan, na sporedu je bilo kegljanje. Barbara je bila takrat nad omenjenim športom tako navdušena, da se je vpisala v kegljaški klub in začela resno trenirati. Že kar kmalu so jo opazili kot nadarjeno in obetavno keglja-čico in res je pri trinajstih letih na državnem prvenstvu zmagala. Potem so se uspehi vrstili drug za drugim in bili vse večji in vse pomembnejši. Od leta 2001 je na svetovnih prvenstvih osvajala najvišja odličja, tako v ekipni kot posamični konkurenci. In vsakič, ko je zmagala, je rušila rekorde. Samo letos je na svetovnem pokalu za mladinke v Avstriji prejela dve zlati medalji (posamezno in mešane dvojice) in s tem ubranila lanski naslov zmagovalke, na svetovnem prvenstvu (kategorija do 23 let), ki je bilo maja v Bolzanu v Italiji, pa je osvojila po eno zlato (ekipno), srebrno (dvojice) in bronasto (kombinacija) medaljo. Barbara Fidel je tudi ena od osmih kandidatk za svetovno člansko prvenstvo, ki bo oktobra v Skopju. Je tudi študentka prvega letnika ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo - smer kemijsko inženirstvo - in redna potnica na vlaku na relaciji Celje-Ljubljana-Celje. Kaj ponavadi počnete na vlaku? Včasih malo zadremam, kaj preberem, vzamem v roke kakšno študijsko čtivo -in mine. Kakšna je za vas letošnja sezona? Tekmovalna sezona se je pred kratkim končala, bila je zelo naporna in dolga. Začelo se je lani septembra, potem so se tekmovanja vrstila drugo za drugim, vse do prejšnjega meseca. Začelo se je svetovno prvenstvo v nogometu. Vam bo ta nori mesec vzel veliko časa? To me pa res ne gane, nogomet me ne zanima toliko, da bi svetovno prvenstvo kakor koli vplivalo na moj vsakdanji ritem. Zdaj se bo predvsem treba veliko učiti, moji nameni, da se vpišem v drugi letnik, so zelo resni. Ste družaben človek? Ne, nisem. Če sem v krogu ljudi, ki jih dobro poznam, je v redu, drugače pa se težko vklopim v pogovor. Katera športna zmaga je za vas najslajša? Vsaka zmaga je pomembna, a če se že moram odločiti za eno, je to tista iz nemškega Osterhofna v letu 2002, ko sem na svetovnem kadetskem prvenstvu osvojila dve zlati medalji, eno v kombinaciji in eno v dvojicah, ter srebrno medaljo posamezno. Kdaj ste nazadnje jokali? Maja na svetovnem prvenstvu v Bolzanu. V trenutku, ko sem po končanem nastopu v dvojicah stopila s steze, so me od izčrpanosti oblile solze. Kar zgodilo se je. So vam zmage prinesle veliko denarja? V kegljanju ni veliko denarja, pri nas se od tega ne da živeti. Česa se bojite? Bojim se smrti, tako lastne kot svojih bližnjih. Strah me je, ker ne vem, kako je, ko umiramo. No, ja, saj s tem nisem preveč obremenjena, a včasih razmišljam tudi o smrti, umiranju. Katero deželo na svetu si najbolj želite videti? Avstralijo. Imate radi čokolado, katero najraje? Opažam, da jo jem vedno manj, tu in tam kakšen košček, pri čemer nimam najljubše. Ste kdaj na kakšni dieti? Imam takšne gene, da sem kar podvržena prekomerni teži, zato se moram ves čas nadzorovati. Nisem ena tistih, ki lahko vse pojejo, a se jim to na teži nič ne pozna. Živite zdravo? Ja. Ne kadim in ne pijem alkohola. Kaditi sploh še ni- sem poskusila in pijana tudi še nisem bila nikoli. Se radi lepo oblačite in po modi? Niti ne. A so mi všeč ženske, ki se oblačijo skladno, modno, skratka, ki so urejene. Je pa seveda ličenje in oblačenje po modi pogojeno z denarjem in s časom. Jaz pa sem še študentka, ki zdaj živi več v Ljubljani kot doma v Celju. Ste zaljubljeni? Ja, fanta imam že tri leta in... pet mesecev. Kako mu je ime in kje je doma? Aleš iz Kočevja. Zakaj prav on? Zato, ker je najboljši. V trenutku, ko sem ga spoznala, sem vedela, da je on tisti pravi. Kako preživljate prosti čas? Nič posebnega; gledam televizijo, berem, grem v kino, sem s fantom, rada tudi rolam. Katero hišno opravilo vam najmanj diši? Sesanje prahu. Ste vraževerni? Včasih. Na primer: če na tekmovanju zmagam in sem za zajtrk jedla marmelado na kruhu, si bom pred naslednjim nastopom za zajtrk spet namazala marmelado na kruh. Ali pa: če je pred mano dan, ko si še posebej želim, da bi se lepo, prijazno končal, si nadenem nogavičke s pikapolonicami. Tudi danes jih imam na sebi. MARJELA ACREŽ 20 KRONIKA NOVI UM Kdaj bodo pa vam odnesli žlebove? Tatovi kradejo sredi belega dne, včasih celo padejo s strehe - Donosna baker in železo, stari avtomobili ne! Pred dnevi so tatovi s hiš v Božičevi in Valvasorjevi ulici v Celju pokradli bakrene žlebove, škode je za približno dvesto tisočakov. Na Cesti Simona Blatnika v Velenju je nekdo odžagal in odnesel kable, ki so bili položeni po tlakovani pohodni poti ob teniških igriščih, izginjajo tudi vredne skulpture ... To je le del tatvin barvnih kovin, ki so v zadnjem času postale modna muha za tatove, za policiste pa velik problem. Kmalu se zna zgoditi, da bomo govorili, od kod denimo žlebov še niso ukradli ... Tarče so poleg stanovanjskih hiš že bih mrliške vežice, številna skladišča podjetij, skratka vse, kjer so si neznanci nabrali toliko barvnih kovin, da so si s prodajo le-teh v žep stlačili denar v višini mesečne plače. Teža nakradenega se v povprečju giblje od nekaj deset do nekaj sto kilogramov. »Preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj posvečamo veliko pozornosti, predvsem v prihodnje bomo še dodatno poostrili nadzor na tem področju,« pravi vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek. Kljub porastu takšnih tatvin celjsko območje ne izstopa v primerjavi z ostalo Slovenijo. Največ takšnih tatvin so zaznah na območju Dolenjske, med tatovi so predvsem mlajše osebe, ki le redkokdaj delujejo v manjših skupinah. »Ne gre za kriminalne združbe,« razlaga Goršek. Baker za mesečno plačo? Premetenci pridejo do hiše in odtrgajo žlebove, jih zložijo v avto in odpeljejo na odpad ah k posrednikom. »Opažamo, da je teh posrednikov na območju Slovenije kar nekaj, zato preiskujemo, kdo so in od kod prihajajo. Podatki kažejo, da veliko posrednih odkupovalcev te kovine prodaja v Italiji ali Avstriji,« dodaja Goršek. Kovine, ki jih kupijo od »teren-cev«, torej tatov, prodajo podjetjem, ki jih odkupujejo, ali pa enostavno pretentajo mejne preglede in kovine odpeljejo v tujino. Tatovi se lotevajo predvsem skladišč (kjer s tatvino le enega koluta lahko dobijo več kot sto kilogramov kabla), ki niso varovana fizično ali z alarmom. Tam lahko s takšno tatvino povzročijo večmilijonsko škodo! »Zaskrbljujoče je, da se med tatovi pojavlja vedno več odvisnikov od prepovedanih drog,« pojasnjuje Goršek. Ti so se očitno iz vlomilcev v vozila prekvalificirali v tatove kovin, saj so zavohali, da je tatvina in prodaja kovin dokaj donosen posel. In donosen posel bo tako dolgo, dokler bodo cene barvnih kovin takšne, kot so, in dokler se bo na našem območju pojavljalo vedno več posrednikov. Kot nam je povedala vodja področja kovinskih materialov pri Dinosu Zdenka Kovač, utegnejo cene kovin celo nekoliko pasti. »Odkupna cena za kilogram bakra je trenutno na naših odkupnih točkah po Sloveniji od 1.000 do 1.300 tolarjev, za aluminij okrog 250 tolarjev, za medenino 600 tolarjev in za kilogram železa 30 tolarjev.« Ko te številke pomnožimo z več sto kilogrami materiala, ki ga denimo osebe prinesejo tja, dobimo zajeten kupček denarja. Vendar z uradnimi odku-povalci kovin, torej s podjetji, ni težav, saj ob nakupu zahtevajo kar nekaj podatkov o prodajalcih, vendar podjetja nimajo pristojnosti, da bi preverjala, od kod izvirajo predmeti, ki jim jih osebe prinesejo. Vrednejše stvari, denimo skulpture, ponavadi prodajo v nerazpoznavni obliki. Delovna nesreča? Te tatvine pa se ne dogajajo le sredi noči, ampak se predrzneži spravijo na objekte tudi sredi dneva. V Novem mestu so sredi belega dne dobesedno oskubili streho hiše v središču mesta! Da je zadeva še bolj ironična, kaže podatek, da marsikdo na primer tatvin žlebov sploh ne prijavi. laično bi lahko to pomenilo: če bi policisti nekje prijeli osebo z žlebovi v vozilu, ne bi pa imeli prijave, da žlebove nekje pogrešajo, se lahko ta oseba izmuzne, zato je pomembno, da oškodovanec tatvino prijavi in zahteva pregon. Ob preiskavi policisti pogosto naletijo na izjave ljudi, da so videli, da se pri sosedih nekaj dogaja, ampak so mislili, da so predmete odnašali delavci, saj takšnih tatov nihče ne bi pričakoval sredi dneva, zato pač stvari niso prijavili. Policija zato svetuje večjo pozornost pri takšnem sumljivem dogajanju, predvsem pa, da če ljudje vidijo, da se kaj podob- nega dogaja pri sosedih, ki jih takrat ni doma, naj pokličejo na 113. In še ena ironija pri tem. Nedavno nazaj se je zgodila tudi »delovna nesreča«. Tat je namreč med krajo padel s strehe in se hudo telesno poškodoval! Toda za svoje početje bo moral vseeno odgovarjati! Pes za varnost? Pravzaprav neke preventivne in stoodstotne rešitve vsaj za lastnike stanovanjskih hiš ni. Morebiti bi do neke mere storilcem tatvino preprečil alarm, manj senzorske luči, saj se storilci nanje sredi dneva požvižgajo ... »Si bom pa psa nabavil, pa naj pridejo še enkrat, če upajo,« nam je razburjeno povedal lastnik hiše, ki je pred dnevi ostal brez žlebov! To pa ne bi bilo nič čudnega, saj se je že zgodilo, da so se tatovi večkrat spravili na isto hišo in - premagali vse ovire! »Za naše območje ne bi mogel reči, da je kje takšna lokacija, kjer je teh tatvin več. Ni nekega pokazatelja. da se tatovi pojavljajo le na eni lokaciji. Nekdo se denimo pripelje mimo neke hiše ali podjetja, vidi in opazi predmete, ki bi jih lahko ukradel, in tam izvrši tatvino,« nam je povedal Goršek. Za tatove je pač važen dobiček in če jim tatvina to prinaša, se je bodo lotili. Če je verjeti besedam vodje področja kovinskih materialov pri Dinosu Zdenke Kovač, da bodo cene bakra, ki gre »najbolj v promet«, začele padati, potem je posledično mogoče pričakovati tudi upad števila teh tatvin. Zanimivo pa je, da bi lahko te tatvine obrnili tudi v pozitivno smer, vsaj kar se okolja tiče. Namreč, pri Dinosu zbirajo tudi izrabljena motorna vozila. Če bi na primer bila cena za takšno izrabljeno vozilo dovolj visoka, bi tatovi, ki v tem primeru sploh ne bi bili tatovi, takšna vozila lahko odvažali iz gozdov in bi na tak prispevali k čistejšemu okolju ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ V spomin na gorsko tragedijo Dijaki so za nekaj časa le zapustili šolo, da so jo pregledali. (Foto: GK) Pri spomeniku pod Tursko goro na Okreš-lju je bila v soboto slovesnost v spomin na tragično preminule člane gorske reševalne službe. Pred devetimi leti je namreč ravno na tem območju potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov gorske reševalne službe, pri kateri je sodeloval tudi hehkopter policije. Zaradi spleta različnih okoliščin je med vajo prišlo do hude nesreče, v kateri so se smrtno ponesrečili prekaljeni gorski reševalci Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. To je bila ena najhujših tragedij v skoraj stoletni zgodovini slovenske gorskoreševal-ne službe. Na slovesnosti so bili predstavniki Gorske reševalne zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, predstavniki vodstva iz policijskih uprav in generalne policijske uprave ter sorodniki in prijatelji preminulih reševalcev. So klicatelju že na sledi? Goljufivi celjski podjetnik čilno kartico. Le-to naj bi zlorabili v Zagrebu, ko je nek hrvaški državljan, najverjetneje v eni izmed restavracij, pravijo policisti, plačeval račun, ob tem pa ni bil pozoren, da mu je neznanec presnel magnetni zapis in na tak način pridobil kopijo, še dodajajo na policiji. Celjan v resnici ni prodajal vozila, zgodbo o tem naj bi si preprosto izmislil. Nadaljnja preiskava je pokazala, da gre v tem primeru za organizirano skupino uporabnikov ponarejenih plačilnih kartic, saj je bila sporna plačilna kartica uporabljena dan prej v eni izmed trgovin v Ljubljani, so policisti še zapisali v izjavi za javnost. SŠ V sredo nekaj minut čez poldne je neznan moški na Policijsko upravo Celje sporočil, da naj bi bila v prostorih pošlovno-komercialne šole v Kosovelovi ulici v Celju podtaknjena bomba. Policisti primer še vedno preiskujejo in zbirajo informacije, da bi klic izsledili. Po neuradnih podatkih naj bi neznanec pohcistom tudi zagrozil, da »naj bi se slišali še enkrat v sredo popoldne«. Kriminalisti so pregledali okolico in notranje prostore šole, vendar niso našli ničesar. Vodstvo poslovno-komercialne šole sprva objekta ni izpraznilo, v sredo popoldne pa so se vendarle odločili, da dijaki in zaposleni prostore šole za nekaj časa zapustijo, da so objekt lahko do potankosti še enkrat pregledali. Celjski kriminalisti so preiskali poskus goljufije nekega celjskega podjetnika, ki mu je s ponarejeno plačilno kartico skorajda uspelo storiti večmilijonsko škodo. Premeteni Celjan je na sedežu svojega podjetja 6. junija opravil 19 transakcij preko POS-terminala po 990 tisoč tolarjev. Če bi transakcije uspele, bi bila škoda skoraj 19 milijonov tolarjev. Celjski kriminalisti so stopili v akcijo, ko so zaznali, da gre za ponaredek, preiskava pa je pokazala, da gre za kartico American expres. Da bi si podjetnik rešil kožo, je natvezil zgodbo, da je neznanemu kupcu prodajal osebni avtomobil, ta pa naj bi kupnino plačal z omenjeno pla- Kako dolgo bodo še na svojem mestu in v trdnem stanju? fl TïPi: kronika 21 Kam so Perčiča sploh selili? Po dopisu bi se Perčič lahko vselil še v več prostorov v Linhartovi ulici halo, 113 Stisnile so ga štiri tone tovora Na Okrajnem sodišču Celje so v torek nadaljevali sojenje proti Ladislavu Perči-ču, ki je obtožen kršitve člena kazenskega zakonika, ki govori o nedotakljivosti stanovanja. Perčič naj bi zasedel prostore v Linhartovi ulici v Celju, ki sploh niso bili njegovi oziroma v njih ni bil najemnik. Problem predstavlja predvsem dopis podjetja Nepremičnine Celje, ki je Perčiču omogočilo preselitev v Linhartovo ulico. Na sojenju morajo pojasniti, ali se je leta 2001 Perčič sam vselil v sporne prostore ali ne. Sojenje znanemu črkosli-karju Ladislavu Perčiču, ki buri duhove predvsem s svojimi vsaj zanimivimi, če že ne včasih tudi žaljivimi »plakati« v Linhartovi ulici, se je začelo v začetku letošnjega marca. Vendar obstajata glede Per-čičeve preselitve vsaj dve različni zgodbi. Prvo je na torkovi obravnavi povedal Vinko Kolene, čigar podjetje je opravilo menda dve selitvi. Kot je dejal, so Perčiča prvič selili iz Linhartove ulice 18 v Gledališko ulico 3 in čez približno pol leta spet nazaj v Linhartovo ulico 18. Med tem časom so v Linhartovi ulici prostore prenovili in nato Perčiča preselili prav vanje. Perčičeva zgodba je drugačna. Pravi, da ga iz Linhartove ulice nihče ni selil, saj naj bi se sam leta 1995 vselil v Gledališko ulico, nato pa so ga res preselili v Linhartovo. Vsi se torej strinjajo, da so Perčiča preselili iz Gledališke v Linhartovo ulico 18. Težava je v natančni določitvi prostorov, kam so ga preselili oziroma kam bi ga morali ah še bolje, kam bi ga sploh lahko. Linhartova ulica 18 je bila namreč v času, ko so selili Perčiča, v postopku denacionalizacije. Del stavbe, kamor bi lahko naselili Perčičevo delavnico, je bil iz denacionalizacije izvzet. S tem delom je upravljala Mestna občina Celje. Problem pa se je pojavil z dopisom, ki so ga izdali v podjetju Nepremičnine. Nihče nič ne ve Primer je v Nepremičninah vodila Danica Klukej, ki je že bila zaslišana. Dejala je, kot smo lahko slišali na tokratni obravnavi, da je imel Perčič po prej omenjenem izdanem dopisu možnost vselitve v celoten ulični del Linhartove ulice 18. Nadrejeni Danice Klukej Janko Arnuš, ki je pričal na torkovi obravnavi, pa je dejal, da to ne drži, saj naj bi bil celoten ulični del po delnih denaciona-lizacijskih odločbah vrnjen upravičencem. Dejal je, da je imel Perčič možnost vselitve le v prostore, ki so bili obnovljeni, torej v prostore, ki so bih izvzeti iz denacionalizacije. Dodal je še, da je bila za te prostore izdana tudi najemna pogodba, vendar da ne ve, ah jo je Perčič podpisal. Sicer pa za prej omenjeni dopis ni vedel. Nikoli ga ni ne videl in tudi ne slišal zanj. Prav tako je še dejal, da ni bil pri selitvi navzoč nihče iz Nepremičnin. Če je bilo vsaj v najemni pogodbi zapisano, v katerih prostorih se Perčič lahko nahaja, v dopisu to ni bilo zapisano. V katere prostore v Linhartovi ulici 18 so ga preselili, ni v torek vedel povedati nihče. Kolene je dejal, da je Linhartova ulica 18 bil sicer prisoten pri selitvi, vendar je prišel le malo pogledat, če je vse v redu. Ni se spomnil, niti katerega leta je bilo to niti letnega časa. Perčič je ob njegovem pričanju pojasnil, da ga ob selitvi sploh ni bilo. Pri selitvi je sodeloval Radenko Nikolič, ki je prav tako pričal. Vendar se tudi on ničesar ne spominja, poleg tega pa je bil zraven le, ko so v avto nalagali stvari, ne pa tudi, ko so Perčičev inventar raztovarjali. Tako sploh ne more vedeti, v katere prostore so Perčiča preselili. Ker na torkovi obravnavi ni bilo nikogar, ki bi vedel, kdo je Perčiča selil in ga naselil v prostore, ki jih, kot kaže, ne bi smel zasedati, je sodnica Marjana Topo-lovec - Dolinšek odobrila zahtevi Perčičevega odvetnika Andreja Sokliča, da bodo zaslišali še dva delavca, ki sta zagotovo preselila Perčiča. Na zahtevo tožilca Matjaža Gučka bodo zaslišali tudi oba denacionalizacij ska upravičenca Irmo Svečak in Branka Be-zenška. Sojenje se bo nadaljevalo in najverjetneje tudi končalo 5. julija. ŠPELA OSET Foto: AŠ Na gradbišču nadvoza nad avtocesto pri Leskovcu, na relaciji Celje-Dramlje, se je v začetku tedna zgodila huda delovna nesreča. Delavci zasebnega podjetja so dela na gradbišču končati že minuli teden, v ponedeljek pa so de-lovišče še pospravljali. Ko so na tovorno vozilo s pomočjo dvigala nalagali jeklene plašče, težke okrog štiri tone, se je pretrgala nosilna jeklena vrv, zaradi česar je jekleni plašč zdrsnil in stisnil delavca na tovornem prostoru ob stranico, so sporočili s celjske policije. Hudo poškodovanega delavca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Gorelo za miiijon Minulo sredo popoldne je zagorelo v stanovanjski hiši v Spodnjih Grušovljah. Do požara je prišlo v kuhinji, od tam pa se je ogenj razširil na strop iz trstike in na ostrešje. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Tepanja in Slovenskih Konjic, škode pa je za okoli milijon tolarjev. Peš čez mejo V Dobovcu so v ponedeljek prijeli 20- in 21-letnega državljana Makedonije. Ta naj bi peš ilegalno prestopila državno mejo čez železniški most Trlično. Prijeli so ju policisti Policijske postaje Rogaška Slatina, ki pa so ju že vrnili hrvaškim varnostnim organom. \CEN1I* Pečena puranja prsa i fpostrežno, AIA, 1 kg Puranja bedra NHfgff Rastlinsko olje pet. Zvezda, 6x11. 41 + 21 GRATIS Sadni Jogurt Mûller Ecke; različni okusi, 150 / smmmmmvwjmjiiiřfm>.....« mu iiimiihiwhiw—iiiiwiih1 iiiiiiiiiiihhhhB Spar Slovenija d.b.o., Letaliika zS/ijubl Azteški koledar Azteški koledar Ker čutim svoje korenine pri Indijancih, me je zopet potegnilo v Ameriko, toda tokrat v Mehiko, kjer je bil znan azteški imperij. Moja prva potovanja so bila namenjena Inkom in and-skim goram, tokrat Aztekom in fotografiranju. Nekoč so bili moji sopotniki prijatelji, tokrat, prvič, družina. Bilo je veliko strahov in ugibanj, kako bo štiriletna hčerka Tina zmogla vse napore poti, toda izkazalo se je , da je bila bojazen odveč. Lahko rečem, da ima nekaj potepuške žilice v se- bi. Vsa cepljenja, higiena in pazljivost pri hranjenju so obrodili sadove, zato smo bolnišnice in zdravnike opazovali le od daleč. Pomemben je bil močan jutranji obrok, vsi ostali pa so nastali spontano, ko je pajek pričel razpredati svoje niti v naših želodcih. Vrnimo se k Aztekom, ki me vznemirjajo že več kot trideset let. Azteki so bili ljudstvo, ki naj bi prišlo iz kraja Aztlan. Domnevno se je kraj nahajal na jugu ZDA (točna lokacija ni znana). Aztlan so zapustili leta 1111 in se naselili v mehiško dolino. Azteški imperij je bil ob prihodu Špancev na višku moči in se je raztezal na 20 tisoč km2 ter je štel 15 milijonov prebivalcev. Glavno mesto se je imenovalo Te-nochtitlan (na tem mestu stoji Mexico City). Postavljeno je bilo na otočkih, ki so jih s kopnim povezovali trije dolgi nasipi, dvignjeni nad jezersko gladino. Mesto je štelo več kot 300 tisoč prebivalcev in je bilo največje v mehiški dolini. Azteki so bili nizke rasti, koža je bila temnejša in bili so zelo pogumni. Azteški imperij je bil strogo organizirana oligarhija. Na vrhu socialne piramide je bil vladar, med katerimi je bil najbolj poznan Moctezuma I. (1440-1468). Njemu gre zasluga za pomembne reforme v verskem in javnem življenju, kakor tudi za osvajanje ozemelj. Na njegov ukaz so izdelali »sončni kamen« z azteškim koledarjem in spada med najbolj prepoznavne simbole Mehike. Bazalitni kamen so pričeli klesati leta 1427 in so ga dokončali več kot petdeset let kasneje. Tehta skoraj 25 ton, njegov premer znaša 3,6 m in je debel 0,9 m. Sodi med največje do- sežke azteške znanosti v astronomiji in matematiki. Posvečen je glavnemu azteš-kemu bogu Tonatiuhu, čigar obraz je moč videti v sredini kamna. Koledar so po zavzetju Tenochtitlana, stal je na vrhu glavnega templja, Španci zakopali, kjer je ostal pozabljen do leta 1790. Nato se je nekaj časa nahajal v zahodnem stolpu katedrale, danes pa ga lahko vidimo v antropološkem muzeju prestolnice. Zahvalil bi se sponzorjem in donatorjem: NT&RC, Optika Glešič, Kostra Celje, Gostinstvo Štor-man, Foto Tabor in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da smo lahko odpotovali. Azteki so poznali dva koledarja: eden je imel 260 dni, drugi 365. Prvi je bil namenjen široki publiki (napotki so služili kmetom), drugi koledar so uporabljali duhovniki in izbrani plemiči. S slednjim so napovedovali prihodnost. Koledar je sestavljen iz 8 koncentričnih krogov. Omenil sem že, da se na sredini nahaja stvarnik vsega (Tonatiuha). Drugi krog je sestavljen iz pre- teklih obdobij, v katerih se je razvijalo človeštvo. Prvo sonce se je imenovalo Jaguar in je simbol severa, drugo Veter - simbol vzhoda, tretje Dež - simbol juga, četrto sonce pa se je imenovalo Voda - simbol zahoda. Po uničenju štirih svetov so se ljudje, ki so na njih prebivali, spremenili po vrsti v jaguarje, opice, ptice in ribe. Kamen je posvečen petemu soncu, ki je razsvetljevalo tudi azteški svet. V tem času je bil rojen prvi človek, ki danes živi in se prehranjuje s koruzo. Verjeli so, da morajo bogovi biti dovolj obilno hranjeni s človeškimi žrtvami, sicer bo tudi to sonce uničeno. Na koledarju je še nekaj simbolov (obsidianov nož, pero prepelice, dva kremplja, dve kači itd.). Zanimivo je, da so na mehiških kovancih uporabljeni elementi z azteškega koledarja. FRANCI HORVAT Mehiški kovanci Zaradi svoje lege na jugu Tunizije, kjer se med seboj prepletata vpliva Sredozemskega morja ter bližnje, največje puščave na svetu - Sahare, ima Djerba prav posebno podnebje, zaradi katerega velja za najbolj eksotični otok v Sredozemlju. Samo dve uri in pol dolg polet nas iz Ljubljane popelje v popolnoma drugačen svet - svet palm, neskončnih peščenih plaž, turkiznega in kristalno čistega morja. V svet, v katerem se že sluti bližina puščavskih sipin ... Otok pozabe Legenda pravi, da se je na otoku ob povratku v Trojo ustavil tudi Odisej. Prebivalci takrat še neznanega, čudovitega otoka so posedovali skrivnostni lotusov napitek, kije njemu in njegovim sopotnikom prinesel popolno blaženost, tako da so pozabili, da se morajo vrniti domov k svojim družinam in prijateljem. Tudi danes bi lahko, čeprav na otoku ne najdemo več lotusovega napitka, Djerbo poimenovali »otok pozabe«. Iz leta v leto na otok namreč prihaja vedno več gostov, ki vtem paradižu pozabijo na svoje vsakodnevne skrbi. In vedno več je tistih, ki se ponovno vračajo ... Na hrbtu kamele Otok s svojo raznolikostjo, naravnimi lepotami ter zanimivo zgodovino, ponuja za vsakogar nekaj. Obala, razen rajskih, kilometre dolgih peščenih plaž, nudi številne možnosti za vodne športe, lahko pa si privoščite tudi jahanje na konju ali kameli. Prav tako je zanimiva notranjost otoka, kjer najdemo številne plantaže palm, nasade oljk, granatnih jabolk, figovcev, hibisku-sov in oleandrov. Po številnih lokalnih cestah je notranjost otoka najbolje raziskati s kolesom ali motornim kolesom - oboje je na izposojo v turističnih centrih. Razen čudovite in za naše oči eksotične pokrajine, pa je obisk notranjosti posebno doživetje predvsem zaradi prijaznih domačinov ter številnih manjših vasic, kjer življenje še vedno poteka po ustaljenih tirnicah. Djerba je idealno izhodišče za raziskovanje južne Tunizije. Že od rimskih časov otok s kopnim povezuje nasip, po katerem še danes poteka promet. Na celini je obiska vredna pokrajina s posebnimi, v zemljo vkopanimi prebivališči, ki prebivalce ščitijo pred vročino. Tukaj se nahajajo tudi prizorišča, na katerih so snemali legendarno Vojno zvezd. Sahara Prav tako pa z Djerbe ni daleč do obrobja največje puščave na svetu - Sahare. V samo enem ali dveh dneh lahko obiščemo oaze na obrobju saharskih sipin, se s kamelami ali džipi podamo v puščavo in tako za kratek čas postanemo eno z njo. Ustavimo se še ob največjem slanem jezeru, Chott El Djerid, ki zaradi iger s svetlobo in številnih fatamorgan kaže vedno nekoliko drugačno podobo. V kolikor želite počitnice preživeti ugodno, pa vendarle nekoliko drugače, vas vabimo v poslovalnice agencije SONČEK v Celju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Velenju, Ruju in Murski Soboti, lahko pa nas pokličete tudi na brezplačno telefonsko številko 080 19 69. Z veseljem vam bomo pomagali izbrati počitnice po vaših željah. Aktualno ponudbo si lahko 24 ur na dan ogledate tudi na naši spletni strani www.sonchek.si. PROMOCIJSKO BESEDILO VELIK IZBOR POLETNIH POČITNIC: TUNIZIJA, ŠPANIJA, GRČIJA, EGIPT, TURČIJA, BOLGARIJA, HRVAŠKA, SLOVENIJA,... POTOVANJA LÍTALO: BARCELONA 22.ó. LONOON-24.6. PARIZ-24.6. SICILUA1.7. IRSKA-15.7 , I9.8. SKOTSKA-5.7. ŠKOTSKA/IRSKA 26 6., 24.7., 12 8. NAJLEPŠI FJOHDU8.7 BALTSKE PRESTOLNICE (LaM(o,Utvo,£«totHjci!-30.0 , 18.7. PO SKANDINAVUI DO NORDKAPA4 in 18.7. $R| LANKA/MALDIVL23.6. ÍOMBINACUA: GRČIJA IN ZAKINTOS-19 , 26.6., i., 25 9. PARIZ/LOARA-23.6 PARIZ I.-23.6 BARCELONA In AŽURNA OBALA-29.Ó. AVTOBUS; RIM-NEAPEU-POMPEJI 16 ó . GRADOVI L BAVARSKEGA 23 in 24 6 PROVANSA/CAMARGUE-23 6 GRČUA Z LADX324 6 PARIZ-23Ó ÍPANUA OLÏ-20 6. KRAKOW 23 Ó SARAJEVO 24 6 ALBANUA/OHRID 23.6 BEOGRAD 24., 30.6. DUBROVNIK/ČRNA GORA 24 6. AVSIRUSKO DOŽIVETJE-24.6. GARD ALAND od 17.6. dolje UGODNI PLAČILNI POGOJI DO 24 OBROKOVI V«, amm »o v SIT! .mm «Ut, Ml. 03 42 M JOO, PMMiVbBUE, teL OS 89 84 370, PMH& iJUBUAMA, tri. 01 24 43 690, PAm&OflS, tri. OS 66 33 640, '.AŘmmoZ. tet. 05 67 10 WW www.pialma.si prodaja€paima.si ^fALHA Celje, Ulekeva 5, p.p. 42 KARDIOLOŠKA POSVETOVALNICA Z ODLIČNIMI STROKOVNJAKI IN SODOBNIMI PRISTOPI Z VAMI V RITMU SRCA! Za rez. in inf. pokličite na 03 7345 700 ZDRAVILIŠČE LAŠKO ODMEV »Na sodišču za nekaj, za kar nisem kriva« 6. junija je bil objavljen članek z naslovom »Na sodišču za nekaj, za kar nisem kriva«. Članek bralca zavajajoče navaja na misel, da je javno podjetje Javne naprave, d.o.o., »u-bogi invalidki zaračunavalo storitve, ki jih sploh ni opravilo«. Kot je iz članka razvidno, se je gospa v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje vključila v sistem odvoza odpadkov. Vključitev je skladno z 3. čl. zgoraj navedenega odloka obvezna, vsi povzročitelji odpadkov pa morajo zbirati odpadke v tipiziranih posodah oziroma vrečah. Zaradi varovanja okolja je potrebno odgovorno ravnanje z odpadki in zato je z zakonskimi, podzakonskimi in občinskimi akti predpisan način ravnanja z njimi. Z 10. členom predmetnega odloka je tako prepovedano odlaganje odpadkov izven predpisanih posod ali vreč za odpadke in v 23. členu izrecno prepovedano sežiganje odpadkov. Gospa Kline pa, kakor sama jasno navaja, počne oboje. V članku je tudi zavajajoče objavljena fotografija mostu in navedba ge. Kline, da zaradi preozkega mostu ne opravljamo odvoza odpadkov izpred njene hiše. Kakor smo že navajali, dejansko ovirajo dostop do njene hiše neurejene veje dreves, ki se v obliki drevoreda nahajajo ob cesti. Temu pismu smo priložili tudi fotografije, ki naše trditve nesporno utemeljujejo. Problem mostu bi se pojavil v primeru vzvratne vožnje, a ne zaradi njegove širine, pač pa zaradi ločne konstrukcije mostu, ki pri vzvratni vožnji lahko poškoduje komunalno vozilo in zaradi tega takšna vožnja ni v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Ker torej vzvratna vožnja ni primerna, bi ga. Kline morala urediti obračališče za naše vozilo. Za obračanje komunalnega vozila je potreben primerno velik in utrjen prostor, saj skupna masa komunalnega vozila znaša 16 ton. Prav tako bi morali imeti predhodno soglasje lastnikov zemljišča, kjer bi eventualno lahko obračali vozilo. V članku je tudi navedeno, da bi ga. Kline »rada odpeljala odpadke na odjemno mesto, pa ne more in zaradi tega škuri večino odpadkov, ostale pa odpelje kmet, ki k njej večkrat pride, da ji kaj postori.« Na tem mestu se sprašujemo, zakaj ga. Kline ne prosi tega gospoda, da bi enkrat tedensko odpeljal njene tipske vreče za zbiranje odpadkov na odjemno mesto, določeno v pogodbi. Očitno ga. Kline niti nima interesa, da bi se ji odpad- ki odvažali na način, ki velja za vse občane Mestne občine Celje. Ga. Kline je tudi želela, da jo zaradi njene invalidnosti oprostimo plačila odvoza komunalnih odpadkov. Ves čas se sklicuje na invalidnost, ki predstavlja njeno zdravstveno stanje in se ne more obravnavati kot razlog za njeno drugačno obravnavo pri plačevanju in ravnanju z komunalnimi odpadki. Z drugačnim tret-majem ge. Kline bi namreč vse občane Mestne občine Celje, ki sprejemajo in se ravnajo po predpisanih normah, postavili v neenakopraven, slabši položaj. MOJCA TOLIC, vodja pravne službe Javne naprave d.o.o. Celje PREJELI SMO Komu so v napoto narodni heroji? Izredno me je presenetila pred kratkim objavljena novica, da bodo posmrtni ostanki narodnih herojev iz NOB preneseni v grobnico na Golovcu. Upravičeno se sprašujem, komu so sedaj v napoto v grobnici na Gledališkem trgu v Celju. Morda novemu spomeniku v čast osamosvo- jitvi? To ne bo vzdržalo, ker ima ta povsem novo lokacijo. Prisotnost grobnice v preurejenem spominskem parku ob dveh spomenikih je še toliko bolj smiselna in upravičena. Trditev posameznikov iz območnega združenja ZB NOB v Celju, da je grobnica dotrajana, pa je sploh iz trte zvita in prozorna. Mar se tako negujejo in ohranjajo tradicije udeležencev NOB? S prenašanjem posmrtnih ostankov? Namesto da bi poskrbeli za nekaj vreč peska in cementa pa grol> nico popravili, če je že doslej nismo uspeli dostojno vzdrževati. Pustimo posmrtne ostanke na miru tam, kjer so. Vsaj iz pietete, če že ne zaradi zaslug tam počivajočih. Nekateri so želeli, da počivajo tu. Poznam zadnjo voljo Franca Leskoška-Luke. Vse bi prestavili na Golovec, istočasno pa trdite, da tam neznani vandali skrunijo grobišče. Vse naj bi ogradili z močno železno ograjo in to tudi zaklepali. Komu na čast? Počasi se bom začel sramovati sedanjosti, ki ji pripadam, kajti takšna početja so mi resnično tuja. EDI STEPIŠNIK, Celje Nazaj na krožnike! »Vse naročnike KRS obveščamo, da smo zaradi zahteve Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS) dolžni zatemnitiTV-program v času trajanja prenosov nogometnega svetovnega prvenstva 2006. Vse naročnike prosimo za razumevanje!« Takšen napis lahko zadnje dni naročniki gledamo na nekaterih kanalih, ki jih plačujemo, ker so v ponudbi KRS Celje in jih sicer lahko vsi lastniki satelitskih individualnih anten nemoteno spremljajo. Zato lahko na KRS Celje prosijo za razumevanje, ki pa ga seveda ne more biti, upam tudi, da ne bom edini, ki ne bo plačal naročnine za ta mesec. Teza, ki jo bom sedaj postavil v ta namen, je zelo preprosta. Recimo, da sem priključen na KRS Celje izključno zaradi programa ARD, ki je svoboden, nekodiran, torej zastonj in ga lahko vsakdo, ki si nabavi satelitsko anteno, neomejeno gleda (prodaja satelitskih anten je dovoljena, ah ne?) Nikakršna zahteva nekakšnega združenja ne more tega preprečiti. Drugače bi bilo potrebno »sklatiti« vse krožnike po Sloveniji ah pa postaviti na mejo, ki je pravzaprav ni več, naprave za motenje programov televizij držav iz skupnosti, ki ji pripadamo. Če temu ni tako, pomeni, da smo neenakopravni mi, ki plačujemo, s tistimi, ki gledajo zastonj, oz. da je nekdo »nategnil« nas ali pa KRS. Če je pa vse po zakonu, potem je pa to grozljivo, saj lahko v prihodnje pričakujemo zatemnitev kadarkoli za karkoli, če bo le podana zahteva in bo KRS spet nekaj dolžan. Pričakujemo torej lahko, da bo npr. »na zahtevo« novi- narjev informativnega programa RTVSLO zatemnjen CNN v času TV-Dnevnika ali pa npr. Animal planet, če bo kaj novega v zoološkem vrtu v Ljubljani. Torej je vendarle bolje krožnik na strehi kot pa kabel v steni! Na KRS Celje so dolžni samo izpolnjevati svoje obveze do naročnikov, ki redno plačujejo. Edina zahteva za zatemnitev pa lahko pride iz parlamenta in to v vojnem stanju. Predvidevam, da je v ozadju težava državne televizije, ki jo podpiramo lastniki elektro števcev, ker ne more svojim oglaševalcem zagotoviti želene gledanosti. Ni mi sicer jasno, zakaj bi kdo želel spremljati prvenstvo na kakšnem tujem programu ob domačih tako izjemnih in strokovno bogatih komentarjih. Morda bi bilo najbolje, da bi kar v parlamentu sprejeli zakon o prepovedi spremljanja drugih TV-postaj, namesto npr. zakona o vsiljivem beračenju, saj pobiranje TV-naročnine na elektro števec spominja prav na to. P.S. Na informativni strani KRS Celje veselo utripa kot najnovejša vest obvestilo, da je nameščen nov program TV Paprika, poleg pa je telefonska številka, na katero lahko prijavite, če se vam kabel »skisa« ali kaj podobnega. O tem, da je še dve uri po koncu tekme ekran zatemnjen, ali o ostalih programskih težavah, pa lahko prijavite ... saj veste kam. Dobra novica pa je vsekakor ta, da so satelitske naprave vedno cenejše! MINJA BAJAGIČ, Celje lastnik elektro števca 'ob nakupu v v Hura! kupujem^ WW #sf|l mmňssm &ÍIOÍ.™ olMĚjalS nj ««•/.»» Hura! .... , 24 RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - S Šank Ročki v snemalnem studiu, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Z ušesi po zemljevidu - Nemčija, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - Taksi službe - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo š Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, lO.lOZnanci pred mikrofonom - Janko Požežnik, direktor celjskih poklicnih gasilcev in mednarodni rokometni sodnik, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Oddaja Ka-trca - Klavdija Winder - gostja Saša Lendero, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba - Manca Špik, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Ansambel Spev in ansambel Stanka Fajsa, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Spoznati skupino Šank Rock in igrati na njihove inštrumente - ponovitev reportaže, 24.00 SNOP (Koroški radio) www.radiocelje.cont Gremo v državo svetovnega prvenstva! SREDA. 21. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 MaliO-pošta, 13.30 Mali O-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Amfibia, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) I-II M To soboto ob 11.10 uri bomo obiskali državo, v katero so v zadnjih dneh uprte praktično vse oči tega sveta. Z ušesi se bomo po zemljevidu spravili višje proti severu. Odšli bomo v državo, ki je svetu prinesla veliko dobrega, predvsem kar se tiče umetnosti in znanosti, čeprav se večina še najbolj spominja njene grozovite vloge v preteklih svetovnih vojnah. Za prebi- Za najboljšo masažo na svetu! niiip 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Z željami je pač tako, da se nam včasih zdi, da nas bodo kar zadušile. Toliko jih imamo v življenju. Spet drugič se človek kar ne more spomniti, kaj bi ga resnično osrečilo. In tu nastopi vaš najljubši časopis, da o najboljšem radiu sploh ne izgubljamo besed. Ste že kdaj poskušali koga zmasirati? Svojo boljšo polovico na primer. Morda ste takrat pomislili; »Uff bi bilo noro, če bi znal/a tole tako dobro kot profesionalni maserji.« Tokrat imate možnost, da se tega naučite. V profesionalnem masažnem studiu vas bodo naučili drobnih skrivnosti, ki vam bodo prišle prav vse življenje. Če smo pritisnili na vašo noto, nam pišite. Izbrali bomo nekoga, ki bo najbolje opisal, zakaj si zasluži, da bi izbrali prav njega. Ni vrag, da poleg dobre lekcije ne boste deležni še res fantastične masaže. Splača se potruditi. Sicer pa ne pozabite, da vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje! Vašo pošto čakamo na naslovu NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, ali radio@radio-celje.com oz. tednik@nt-rc.si. In seveda bodite z nami vsako soboto ob 10.10 na valovih Radia Celje. TUJA LESTVICA 1. WHO KNEW-PINK (6) 2. DANI CALIFORNIA- RED HOT CHILI PEPPERS (4) 3. HORNY AS A DANDY- MOUSSE T. VS DANDYWARHOLS (6) 4. PAY ME MY MONEY DOWN-BRUCE SPRINGSTEEN 5. SENSITIVITY - 6. AINT GOT NO I GOT LIFE- NINA valce te države pravijo, da so zelo natančni, hladni, tudi skopušni, čeprav se zelo radi izprsijo še posebej v jesenskem času, ko je na vrsti pitje piva. Ta država je zelo znana tudi po avtomobilski industriji in ni ga ljubitelja jeklenih lepotcev, ki si ne bi želel tudi kakšen avto, narejen v tej državi. Mislim, da že veste, da odhajamo v Nemčijo. Po njej vas bo vodila Špela Oset. (2) 7. UET0ME-P0WTERDANIEL 8. NO PROMISES-SHAYNE WARD 9. SAY I - CHRISTINA MIUAN FEAT. 1. AKUSTIK-DAYOUT (4) 2. PIAST1KA-SIDDHARTA (1) 3. DEJSEMALNASMEJ-ŠANKR0CKI3) 4. NOČEM TE NAZAJ - DA PHENOMENA (2) 5. VENERA-KATRINAS (6) 6. PENTUA- ALEKS IN ANIKA HORVAT (1) 7. OSMI DAN-ORLEK 8. MOJE SANJE-GUŠtl 9. POLJANSKA BALADA- 10. OBJEMI ME ZDAJ- NINA PUŠLAR (6| PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: AINT NO OTHER MAN- (3) VRTILJAK POLK II VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. NE VRAČAJ SE - NAVIHANKE (5) 2. TIHO VMRAK JE VETER N0SIL-FRANCŽERDONER S PRIJATELJI (6) 3. ČE KRIVEC PIHA- KRIVECZVONE ANS. (3) 4. GLEJ TU SI DOMA-UNIKAT (2) 5. HLADNA KOT ŠPRICER-KMCARJI (t) Predlog za lestvica: NAŠA MUMUV1NA- D0RI SLOVENSKIH 5 plus 1. KULKS'LEJPA-MAUBU (5) 2. NA PRAVI POTI-SLAPOVI (2) 3. ŠOFERSKA-OBJEM (1) 4. FOUŠUA, SLOVENSKI NACIONALNI ŠPORT-VANDROVCI (4) 5. EN'GA POŽTEN'GA - GAŠPERJI (3) Predlog za lestvico: LUBJETFN JE B IA KU DRUZIGA NI BLUO-MODRIVAL Ivica Ašenberger, Zavrh 18a, Žalec Angela Križan, Galicija 42, Želee Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih S lahko poslušate vsak ponedeljek ob 2Z15uá lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19, Maserja Marko (levo) in Sašo iz Medico centra Lavanya v Celju se že veselita, da bosta posredovala znanje. V sredini Anžej Dežan, voditelj petkovih večernih programov, ki si najraje privošči švedsko masažo. WM Skupni vikend Novega tednika in Radia Celje Minuli vikend se je ekipa Novega tednika in Radia Celje odpravila na skupen izlet na Murter, ogledali so si Komate, prav tako pa uživali ob slapovih Krke. Foto: TV in SB www.novitednih.com si na srečolovu, ki so ga pripravili domačini na Kor-natih, prislužila presenečenje v čudoviti škatli. 10' 25 Kopalke gor, kopalke dol... Malce pozni ste, vendar, če ste se šele te dni znašli sredi zgodbe o tem, kako izbrati primerne kopalke, pred nakupom izključite vse, kar bi vas utegnilo spraviti v slabo voljo. Najprej razmislite, kakšen kroj vam najbolj ustreza. Če ste bikinke zaradi vam in nam znanega razloga morali v mislih dvakrat prečrtati, imate še vedno vse možnosti, da izberete moden. Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK udoben, predvsem pa pravi model kopalk. In za nameček še takšen, ki bo mimogrede zakril tudi kakšno napakico na vaši postavi. Eno-delke torej ali tisto »nekaj vmes«? Enodelke so najbolj priročne zakrivalke, odvisno od modela pa je, kje in kako. Če ste čez boke preširoke, naj bodo kopalke na tem delu temne in enodelne, zgoraj pa lahko barvito zacvetijo ah se zlijejo v nadvse modno etno-borduro. Če imate preobilen prsni obseg, ga bo enobarven zgornji del optično zmanjšal. In, če vas je preveč povsod? Pokličite na pomoč ljubo črnino, ki vas ne bo razočarala! Še posebej na soncu bo- ste izgledale v črnih kopalkah mnogo bolj vitke. Tudi hlačni izrez naj ne bo previsok, skratka, čim več blaga! Če pa črnina le ne prija vaši duši, lahko v smislu vizualnih korekcij veliko postorite tudi z vzorčastimi, celo sploh ne temnimi kopalkami. Zabrisani cvetlični motivi bodo preusmerili pozornost od preobilnega pasu, bokov. Navpično valovite črte in globok izrez na trebuhu bo postavo optično zožil in podaljšal, diagonalni izrezi po celi stranski dolžini od prsi do stegen pa silhueto vizualno stanjšali ... Kaj pa kopalke, ki niso ravno enodelke, dvodelke pa tudi ne? Moda se je letos poigrala z nostalgijo na petdeseta, štirideseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Gre za diskretno ali ekstremno izrezane enodelke, ki so v bistvu oblikovane kot dvodelne kopalke, le da jih držijo skupaj geometrijski rezi ah asimetrični trakovi, ki se prepletajo, ovijajo ... Tu morda ne bo odveč droben nasvet na uho: ne poležavaj-te ali postopajte predolgo na premočnem soncu s takšnimi trendovskimi modeli! Saj ne želite imeti vzorčastega oziroma dvobarvnega telesa, kajne? 75% popust na SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO* j v soboto in nedeljo, 17. in 18. 6.2006 v trgovinah in franšizah TUŠ. Pet barv in nešteto odtenkov. Sladki, kisli ali grenki. 4 vedno sočni in osvežilni. Privoščite si darove narave. Polni so vitaminov in mineralov, kijih vaše telo nujno potrebuje. So najboljša osvežitev za vroče poletne dni. Če vas skrbi za vašo linijo, so pravi odgovor za poletni prigrizek, malico ali kosilo. Za odlično počutje si v Deželi zdravja v supermarketih Tuš izberite svojo kombinacijo in vsaka bo prava! * Popust ne velja za izdelke v redni in Tuš klub akciji ter v poslovalnicah Cash & Carry Tuš. Popust se obračuna pri blagajni. 26 ZAAVTOMOBILISTE Carens naj bi bil uspešnejši Škoda roomster Septembra škoda roomster Leta 2003 je češka Škoda na frankfurtském avtomobilskem salonu prestavila zanimiv avtomobil. Roomster je nekakšna mešanica med enoprostorcem in dostavnim vozilom. Zdaj je avto nared, na nekaterih trgih ga bodo začeli prodajati v naslednjih tednih, pri nas septembra. Roomster od prve predstavitve do serijske izdelave ni doživel velikih sprememb. Njegova oblika je razmeroma samosvoja, v dolžino meri 420 centimetrov in je četrto vozilo v programu češke tovarne. Roomster je zanimiv zaradi nekaterih posebnosti, ki niso povsem nove, vendar so pri tem avtu dobro in zanimivo uporabljene. Tako sta zadnji šipi precej nizki, sedeži v zadku pa postavljeni 46 milimetrov višje kot prednja dva. Tako potniki sedijo dokaj visoko in vidijo dobro. Zadnje sedeže je mogoče poljubno premikati, bodisi 150 milimetrov naprej ah nazaj, vse odstraniti (en tehta 16 kilogramov), možno je tudi odstraniti srednjega in potem dva za 110 milimetrov pomakniti bolj v sredino oziroma proti vratom ... Prtljažnik je zgledno velik, od najmanj 450 do 1.780 litrov, ko sta v avtu samo prednja sedeža. Zadnja vrata se odpirajo dovolj visoko, roomester ima običajno rezervno kolo ... Motorjev je šest; trije bencinski z močmi od 64 do 105 KM ter trije dizelski TDI, ki ponujajo od 69 do prav tako 105 KM. Pogon je na prednji kolesni par, menjalnik 5-sto-penjski ročni, avtomatika pa prihaja konec leta. Pri nas bo roomster naprodaj septembra, najcenejša različica naj bi bila po sedanjih napovedih na voljo za manj kot 3 milijone tolarjev. Na Japonskem novi legacy V Evropi se bo verjetno šele jeseni pojavil prenovljeni subaru legacy, ki so ga te dni predstavili na Japonskem. Avto je navzven dobil ostre karoserijske linije, opravili so še spremembe na podvozju, vse ostalo je še precej neznano. Kiin carens kot t.i. kompaktni enoprostorec pri nas in tudi na drugih trgih doslej ni bil deležen posebnega navdušenja. Po Evropi se je zanj vsako leto odločilo približno 17 tisoč kupcev, kar seveda ni nič posebnega. S prenovo si želijo drugačnih številk, pri čemer je avto po novem za 55 milimetrov daljši (454 centimetrov), pridobil je 40 milimetrov v višino in je za 50 milimetrov širši. Za povrh je medosna razdalja daljša za 130 milimetrov, kar pomeni, da bo carens tudi prostornejši. Drugačen je tudi znotraj, saj se bo skušal dokazati predvsem s sedežno prilagodljivostjo. Za doplačilo dobiš tretjo vrsto sedežev (v resnici dva); če pa je tam zgolj prostor, namenjen prtljagi, je velik 414 litrov. Motorja sta dva: bencinski z gibno prostornino 2,0 litra in s 142 KM ter dizelski, ki pri enaki gibni prostornini ponuja 140 KM. Menjalnik je ročni in šeststo-penjski, kdor bo segel v žep, si bo lahko omislil štiristo-penjsko avtomatiko. Kot pravijo, se bo prenovljeni carens pri naj pojavil septembra. ÎÉyTc wrftednik citu center Cetje A\yu® ion AŽ5&HB nn KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ Cena ure vožnje že od 3.500,00 SIT. Plačilo na 24 obrokov, popusti, nagrade, garancija. Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86, vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Tečaj CPP v ponedeljek, 19. 6. 2006, ob 16. uri. V avto šoli ZŠAWI tudi tečaj za voditelja čolna. www.zsam-celje.si KIA MOTORS Jeep HMliMlDAdlM 16. in 17. junija DAN ODPRTIH VRAT TESTNE VOŽNJE Z NOVIMI VOZILI Clio tudi kot sport Petvratna izvedenka nove corse Corsa: zdaj pet vrat Nemški Opel povečuje zanimanje za novo corso, najmanjši avtomobil v programu. Kot napovedujejo, bodo corso predstavili na julijskem avtomobilskem salonu v Londonu. Avto je za tovarno, ki se počasi postavlja na noge - pri čemer je slabo, da je lastnik ameriški General Motors v velikih težavah - izjemnega pomena, saj bi lahko dobra prodaja bistveno pripomogla k poslovnemu okrevanju. Pred časom so, zgolj s fotografijo, predstavih trivratno izvedenko, zdaj so na voljo fotografije petvratne različice. Ob tem dodajajo, da bo imela poseben sistem flexfix, nameščen v zadnji odbijač, ki bo namenjen predvsem prevažanju koles in podobnih predmetov. Avto bo na voljo s petimi motorji, tremi bencinskimi in dvema dizelskima, cena pa seveda še ni znana. I AVTO ŠKORJANEC I MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, ŠKODA-1,9 TDI AVTOM I »t««!''". KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME tel.: 103j 428-62-70 TURBO KOMPRESOR JI SERVO VOLANSKE ČRPALKE Renault s svojim cliom žanje razmeroma veliko tržnega uspeha, avgusta pa bo slovenskim kupcem ponudil tudi ta hip najmočnejšo izvedenko z oznako sport. Navzven se ta od drugih, bolj pohlevnih variant razlikuje zaradi 17-palčnih platišč, zajetnih odbijačev, agresivne črne zamrežene maske ... Vse ah največ se skriva pod motornim pokrovom. Tam je 2,0-litrski bencinski agregat, ki sproducira 197 KM pri 7.300 vrtljajih v minuti. Kot napovedujejo, bo končna in najvišja hitrost okrog 215 km/h, medtem ko do 100 km/ h pospeši v 6,9 sekunde. Se- Renault clio sport veda ima ta clio marsikaj, kar je sicer običajno pri dirkal- nih avtomobilih, končno je Renault izjemno uspešen tudi v formuli 1. Napovedujejo, da bo clio sport stal 4,9 milijona tolarjev. NOVI ÍEDK MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 PRODAM PEUGEOT, 1,4 cm3, letnik 2001, rdeče metalne barve, 5 vrat, prevoženih 58.000 km, priklop, el. paket, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5452-957. OHRANJEN opel aslra 1,6, letnik 1997, 79.500 km, z opremo, prodam. Telefon 5741-457,031 478-842. š64o AUDI 8016 tdi, letnik 1991, reg. do 29.1. 2007, metalno moder, zelo dober, prodam. Telefon 041961-986. Š644 R 5 five, letnik 1994, reg. do 9.11.2006, dobro ohranjen, prevoženih 124.000 km, prodam za 100.000 SIT. Telefon 031 215-895. 3387 CITROEN zx, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041452-435. 3388 MATIZ, 1999, reg. do marco 2007, potrebna menjava tesnila glave, ugodno prodam. Telefon 040 502-077, po 19. uri. 3445 GOLF III diesel, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 456-356. 3456 ŠKODO felitijo 1,3, letnik 1997, rdeče barve, registriran, prodam za 200.000 SIT. Telefon 041 681-750. 3462 STROJI PRODAM ÍKO Sip, 17 m3, s hidravličnim grebenom, ohranjeno, prodam. Telefon 041639-141. 3162 ENOOSNI traktor, 18 km, s pogonsko prikolico, odličen, prodam. Telefon 031 520-595. L719 KOSILNICO Bes, malo rabljeno in prikolico, nosilnost 1000 kg, prodom. Telefon (03) 5488-081. 3377 NOVO baterijsko nohrbtno škropilnico Fox f 200,12 v, 4,2 bar, 191, prodam.Telefon 5452-932. 3365 SNOPOVEZALKO za Bes prodam. Telefon 031 254-489. 344i NOVO malo veternieo (vetnik) zo čiščenje borovnic, na električni pogon, enofazni motor, prodam. Telefon (02) 8842-706, 051 209-216. p KUPIM 1RAKT0R, prikolico, trosiiec, kosilnico, obračalnik, motokullivator in drug slroj kupim. Telelon 041407-130. 2328 DOBRO ohranjen traktor, pajek, 3,5 ali 4 m in cisterno za gnojnico, kupim. Telefon 041900-234. 3055 ROTACIJSKO vrtno kosilnico s košem, v dobrem stanju, kupim. Telefon (03) 5461-605. 3227 RABLJENO kosilnico Bes kupim. Telefon (03) 5772-960. 3440 HIŠO v Šentjurju, 3. gradbena faza, novo, pritlično, 90 m' ♦ mansarda 90 m!, na ravnini, z vso infrastrukturo, prodam. Telefon 041 645-898. Š607 ŽALEC, okolica, Galicija. Prodám hišo, letnik 1997, parcela 600 m2, bivalne površine 160 m2, garaža, klet, okolica urejena, cena 40.000.000 SIT. Telefon 041 690-927. 3148 STARO hišo, parcela 300 m1, voda, elektrika, nadomestna gradnja, vTrnovljoh, prodam. Telefon 041 620-862. 3199 CEUE. 2 km izven prodamo bivalni vikend, na sončni legi, z lepim razgledom. Elektrika, voda, telefon, calv, centralno ogrevanje, zemljišče 3488 m1, možna gradnja vikendov, gozd 7883 m!, možen nakup manjših parcel. Telefon 041 589-439. Š650 CEUE. Prodom hišo, cena 19 mio SIT, v ceno vzamem stanovanje. Telefon 041 656-480. 3428 ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. V neposredni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m' stanovanjske površine), z asfaltnim dovozom, vinogradom, približno 1800 m' in dvoriščem, 250 m', leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, cena 10.200.000 SIT oz. 42.700 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n ■■si1 wmw.pgp-nepremicnine.com : EZSUU PRODAM PARCELO na Straži pri Novi Cerkvi, v velikosti 3 ho, od lega njiva 7 arov, ostalo so travniki in malo gozda, možna je ludi gradnja, prodam. Telefon (03) 5773-738, zvečer. 3033 ) SIT i GOZDARSKI VITLI Mehansko ali elekto-hidravlično upravljanje od 35 kil-80 kN (3,51-8t) s& i Unilorest, d.o.o. Dobriša vas 14a 3301 PETROVČE Tel.: 03/7131410 Pogon preko elektromotorja www unjforesl sj ali traktorja H }RA> ICNICEPILNIKI od 6 do 20t MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV PARCELO, z gradbenim dovoljenjem, v Zagradu, prodam. Telefon 492-2840. 3269 ZAZIDUIVE parcele, za vikend ali hišo, na deželi, prodam. Telefon 041 269-840. 3318 KUPIM MANJŠO, novejšo hišo, v okolici Braslovč, Letuša, Šempetra, Polzele (Sp. Savinjska dolina), kupim. Telefon 040 985-125. ž 301 STAREJŠO hišo ali parcelo, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 041 672-374. 2944 ODDAM cena 8000 SIT/dan. Telefon 031 790- " PoTebCVsdptcÍ!Í «ni praslor sÍhÍ njo,lepo terasa,zaprt vrt,do morja600 m. Telefon (03) 5483-729,031 630-844. 3431 NAZARJE. Prodam stanovanje, 84 m', trisobno, adaptirano, opremljeno, dv, ck. Cena po dogovoru. Telefon 041 784-429. 32053206 ENOSOBNO stanovanje, 35 m\ z balkonom, obnovljeno, v Vrunčevi 25 v Celju, prodam. Telefon 031323-111. 3311 GARSONJERO v Celju, Nova vas, 29 m!, obnovljena kopalnica (tuš kabino, bide), zaprt balkon, c * k, ck, parkirišče, prodam.Telefon031 391-090. 3453 ika Gora. Stanovanjsko hi-300 m! bivalne površine, e 1974, dograditev 1985/ ijsko zemljišče, I ha, prodo-100 EUR, 198. Sve-drej Krbavoc s. p., Gori-57 c, Celje, www.svelo- 120.834 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.nel. n Občina Vojnik sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO za Občinski lokacijski načrt Obrtno-poslovne cone Arclin ki bo v torek, 20. junija 2006, s pričetkom ob 11.00 uri v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (I. nadstropje) Na prostorski konferenci bo predstavljeno strokovno gradivo Občinskega lokacijskega načrta za Obrtno-poslov- no cono Arclin (v nadaljevanju: lokacijskega načrta). Namen prostorske konference je obrazložitev izdelovalca Občinskega lokacijskega načrta o upoštevanju priporočil in smernic nosilcev urejanja prostora, ki so bile podane na prvi prostorski konferenci. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljeno gradivo za pripravo lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Župan Občine Vojnik Benedikt PODERGAJS, l.r. « = Najugodneje v kredit Euribor+0% (EOM= 4,33%*) AVTDTEHNIKA CELJE Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje, Tel.: 03/42-63-300 CEUE, Hudinja. Prodam dvosobno stanovanje. Telefon 041656480. 3428 V SREDIŠČU Celja prodam obnovljeno meš- čansko stanovanje (135 m2), primerno tudi zo mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041620-262,041 630015. 3451 POLZELA. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v 3. nadstropju stanovanjskega bloka, 51 m1, leto izgradnje 1964, prenovljeno 2004, cena 10.600.000 SIT oz. 44.233,01 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim za gotovino. Telefon 041727-330. 2944 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 352-267. 2944 ODDAM SOBO z uporabo kuhinje in kopalnice ugodno oddam. Telefon 5418-139. 3208 V STROGEM centru Žalca, za avtobusno postajo, oddam enosobno, delno opremljeno stanovanje. Telefon 031 612-150. GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL u.v.nm.1« DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV mum IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 ŒffiSBEfffiH ^^^PECeljeT^I Ul. XIV. divizije 14 I Tel.: 05/425-7000 | Hi celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop nmvmm TAKOJ!!! V PIRANU oddajam popolnoma opremljeno garsonjero za počilnikovanjem po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. ïWfHiM'KM KREDITI MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! Tel.: 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-9 ODKUP DELNIC POVRAČILO P.E. CELJE. Ljubljanska c 5 2338-3497. 3363 10 domačim 1, nekadilcem, tudi za krajši čas. Cena 22.000 SIT. Telefon 041 867-798. p STANOVANJE v Novi vasi v Celju oddam v najem. Telefon 041 628-007. 3394 CEUE, center. Oddam trisobno opremljeno SIT/mesec * stroški. Telefon 041 678-250. 3412 centralne kurjave, blizu centra, iddam. Telefon 031 703-365. 3439 NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 NEONSKE luči, 25 kosov, notranja vrata, širina 85 cm, 6 kosov, prodam. Telefon 051 424-303. 3410 POSTELJO, 160-200 cm in jogi, 180-200 cm, prodam za simbolično ceno. Telefon 041 614-343. n BREZPLAČNO, samo za pomoč pri hišnih opravilih, nudim sobivanje v hiši. Telefon 040 658-288. 3390 IŠČEM IŠČEMO enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n DRVA, bukova, mešana, razsekana ali metrska, prodam, dostava na dom. Telefon 031 509-060. 3312 wwiuïj m VHS kamero jve gr-fxm 38 prodam. Podarim 4 kasete. Cena po dogovoru. Telefon 051 204-268, Celje. 3298 PRODAM SPALNICO, zakonsko, kol novo, barva češnje, postelja 180"200, z vzmehiico, nočni omarici, veliko omaro z ogledalom in toaletno omaro, prodam. Telefon (03) 568-7175. 3172 SPALNICO, dobro ohranjeno, 5-delna omaro, zakonska postelja, 2»2 m + 2 jogija, 2 nočni omarici, 4 nizke elemente, piva postavitev, prodam za 80.000 SIT. Telefon (03) 544-1195. 3173 HLADILNIK Gorenje in spalnico, staro 2 leti, ugodno prodam. Telefon 041 945-589. PRODAM NESNICE prodajamo. Nakup 10 kosov - petelin brezplačno. Winter, Lopota 55, Celje, telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2972 ŠARPLANINCE, čistokrvne mladiče, zelo lepe, vredne ogleda, prodam. Telefon 041 833-366. 3252 TELIČKO simentalko, staro 12 tednov, prodam.Telefon 5730-841. L6O6 KOZO z mladičem prodam. Telefon (03) 5778-596. 3335 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohiš- KUPIM tvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Telefon 041415412. BIKCE simenlalce, do 200 kg, kupim. Tele-3322 fon 041 653-165. Š602 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE ODDAM MLADE mucke, samčke in samičke, barne »wiskastigrček«, stare 9 tednov, navajene na čistočo, oddam. Telefon 7484-388,041 372-689. 3491 PRODAM DOMAČO slivovko prodam. Telefon 051 303-477. 3105 VINO, belo, odlične kakovosti, iz Slovenskih Goric, prodom. Telefon 041 973-092. 3361 SENO in otavo, v kockah, prodam ali menjam za drva. Telefon (03) 5793-225. Š651 BELO in rdeče vino prodam, cena 200 SIT. Telefon 031 768-175. 3423 r PRODAM ŠPORTNI zložljivi otroški voziček in otroško posteljo z jogi vložkom prodom. Telefon 041 386-362. 3158 GORILEC za kurilno olje poceni prodam. Telefon 041 691-112. 3215 KOMBAJN Zmaj 161, dvoredni silokombajn, prekopalnik, prikolice, vse po simbolični ceni in več telet, prodam. Telefon 041 918-949. Š633 voru. Telefon 040 649-686. KOMPLETNO napeljavo za zračne zavore traktorske prikolice prodam. Telefon (03)5733-248. L7H ZARADI rekonstrukcije hiše v Šentjurju prodam I400 kosov kritine Trajanka, stavbno pohištvo in del notranje opreme, vključno s kuhinjo. Telefon 041 535-244. 3357 KOZOLEC, 13"5 m, prodam. Telefon 5709-340. ž 324 NOVE okrasne kozolce, 170-160 cm, prodam. Telefon 5708-025. ž 325 BON za 8-dnevno potovanje v Španijo in Francijo prodam. Telefon 5461-615. 3362 OTROŠKO stajico, hojico, sedež za kolo, kad, oblačila, obutev, 4 do 5 let, prodam. Telefon 041 696-839. Ž327 GARAŽNA vrata, lesena, na železni žaluziji, ugodno prodam.Telefon 041 533-769. POCINKANO cisterno za gnojevko, 220 I, prodam. Telefon 041 663-137. 3401 VRATNA krila, 5 kosov, mahagonij, 85 cm + podboj, 1 kos, prodam po 7000 SIT/kos. Telefon 051 294-268. Š646 TRAČNI obračalnik Muta, okrogli priklop, tračno žago za les, fi 350, 3-fazno, domači kis, 1001, po 150 SIT, bakreno škropilnico Panonija, prodam. Telefon 040575-924. 34462447 KUPIM AVTOMOBILSKO prikolico, rabljeno, enoosno, za prevoz konj ali navadno, velikost približno 280x150, s ponjavo, kupim. Telefon 031 474-353. Ž312 STAR predmet, kmečko orodje, stare knjige, kupim. Pridem na dom. Telefon 031 809-043. 3442 Zaključek kiparske delavnice v Laškem Želimo vas obvestiti, da se zaključuje kiparska delavnica v Laškem, ki je bila od 22. maja do 16. junija 2006. Udeleženci kiparske delavnice so iz kamna izklesali tri umetnine, ki so vredne ogleda in bodo na ogled na treh različnih lokacijah v Laškem. Prvi kip, ki ga je ustvaril akademski kipar Ferenc Kiraly iz Lendave, imenovan Rojevanje, bo na ogled pred Zdraviliščem Laško. Otvoritev kipa bo v soboto, 17. 6. 2006, ob 11. uri. Drugo umetnino, imenovano Riba, je izklesal akademski kipar Janos Lestyan Goda, dekan Budimpeštanske likovne akademije. Riba bo na ogled pred tovarno pohištva Paron Laško, otvoritev pa bo v petek, 16. 6. 2006, ob 14.30 uri. Tretji kip, imenovan Rojstvo žoge, je ustvaril akademski kipar Janos Szekely iz Transilvanije. Umetnina bo na ogled pred dvorano Tri lilije. Otvoritev kipa Rojstvo žoge bo v petek, 16. 6. 2006, ob 18. uri pred dvorano. V otvoritvenem programu bo nastopila Laška pihalna godba. Vabljeni na otvoritev in ogled umetnin! STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1. 5.06 - 31. 5.06) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a) TESARSTVO, TRGOVINSKE STORITVE, MARJETA ŠKOTNIK s. p. Šoštanj, opr.št. St 12/06 (datum: 9. 5. 06) b) ERTEX TRGOVINSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Žalec, opr.št. St 20/06 (datum: 9. 5.06) c) AVTO ŠOLA HERBY PREVOZNE STORITVE, d.o.o. Rogaška Slatina, opr.št. St 38/05 (datum: 9. 5. 06) č) MAUER, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE, d.o.o. Celje, opr.št. St 23/06 (datum: 9. 5. 06) d) PONUDBA PODJETJE ZA TRGOVINO, USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVAUDOV, d.o.o. Celje, opr.št. St 11 /06 (datum: 8. 5.06) e) ILEZ, IZDELAVA IN POPRAVILO LESENIH PREDMETOV d.o.o. Griže, opr.št. St 18/06 (datum: 23. 5.06) f) ELEX, STORITVE INTRGOVINAd.o.o. Šentjur, opr.št. St 16/06 (datum: 23. 5. 06) g) MEPA, TRGOVINA NA DEBELO, METLIČAR ALOJZ s.p. Celje, opr.št. St3/06 (datum: 29.5.06) h) CLARION GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA d.0.0. Celje, opr.št. St 25/06 (datum: 29. 5. 06) i) CELEIAPARK, DRUŽBA ZA IZVAJANJE NEPREMIČNINSKIH PROJEKTOV ZA TRG, PROIZVODNJO IN STORITVE, d.o.o. Celje, opr. št. St 39/06 (datum: 29.5.06) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI ŽALEC, center. V garaži oddam dve parkirni mesti, možno tudi kot skladišče. Telefon 041 678-250. 3412 ZA pomoč v strežbi iščemo dekle ali študentko. Kava Bar, Matějka Stopinšek s. p., Lahov groben 3, Jurklošter, telefon 041 579-787. L 696 697 Adecco, največja agencija za zaposlovanje na svetu, išče za svoje naročnike na območju Laškega večje število viličaristov, ter na območju Velenja in Slovenj Gradca večje število šivilj in proizvodnih delavcev. Zaposlitev takoj. Informacije na 031/ 664 654 ali 03/428 27 50. Pokličite! ZAPOSLIMO šoferja za razvoz pin in natakarja ali natakarico. Več informacij po telefonu 041 777-798. T-Antonio d.0.0., Ul. mesta Grevenbroich 9, Celje. 3334 PIZZERIA Taurus, Miran Kajna s. p., Leveč 40, Petrovče zaposli samostojno kuharico in kuharja z izkušnjami. Telefon 031 714-990. n IŠČEMO voznico ali voznika kombija za prodajo kruha na terenu, iz okolice Cel jo. Zaposlitev za nedoločen čas, ploča je stimulativna, stranke so znane. Prošnje odda jte na naslov. Marko Crnčić s. p., Tomšičeva ul. 23,2310 Slovenska Bistrica ali po 15. uri po telefonu (02) 843-0187,041 643-909. ZAPOSLIMO dekle za strežbo hrane in pijače, staro do 40 let. Telefon 041748-905. Gostišče Jana, Jana Zaleznik s. p., Križe-vec 1,3206 Stranice. 3369 DEKLE za strežbo hrane in pijače, v gostilni Novi svet, Ivenca, Vojnik, zaposlimo. Telefon 781-2150. Alenka Antloga s. p., Zadobrova 2 a, Ivenca. 3370 ZAPOSLIM poklicnega šoferja, C, E kategorije, za delo po Sloveniji in Avstriji. Avto-prevoz Vinko Pogorevc s. p., Ardin 86, Škofja vas, telefon 041 612-537. 3397 ZA potrebe Zavarovalnice Triglav vabimo k sodelovanju sposobne, komunikativne osebe za telefonsko obveščanje občanov o osebnih zavarovanjih in varčevanjih. Možnost redne zaposlitve, prilagodljiv delavnik. Unisa d. 0.0., Ul. XIV. divizije 14,3000 Celje, telefon (03) 4287-880. ZAPOSLIMO peka in delavca za delo v pekami. Pekarna Fijavž, Štefan Fijavžs. p., Rimska cesta 54, 3311 Šempeter, telefon 041220-100. n ZAPOSLIMO prodajalca za razvoz in prodajo čistil, sanitarne in čistilne opreme. MEP d. 0.0., Bernekerjeva 6, Celje, telefon 041696-834. 3464 Zenttm posredovalnica VF Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji 03/491 22 70 MEŠ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CELJE IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104-182,031 666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644,5414-311. n POZOR, graditelji! Izdelujemo strojne omete, strojne tlake in fasade. Konkurenčne cene. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo d. 0.0., Ledino 40, Sevnica. 2418 SLIK0PLESKARSTV0, vsa slikopleskarska dela in demit fasade, opravljamo hitro, kakovostno in po ugodnih cenah. Sliko-pleskarstvo Andrej Terglov s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041 216-214. 3015 IŠČEM kosca za košnjo z Bes, plačam na uro. Telefon 041 269-840. ZA občasna delana kmetiji Telefon 040 661-390. INSTRUKCIJE iz matematike, večletna pedagoška praksa, zagotovljen uspeh. Fi-ma instrukcije, Slavica Debenjak s. p., Bevkova 5, Žalec, telefon 041 42S499. ž 330 DARS zaposluje DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, objavlja prosta delovna mesta V AVTOCESTNI BAZI VRANSKO -TRI VOZNIKE STROJNIKE II (M/Ž) Pogoji za zasedbo prostih delovnih mest: • IV./III. st. izobrazbe ustrezne smeri • vozniški izpit B, C in E kategorije • 1 leto delovnih izkušenj • izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence za prevoz oseb in stvari za lastne potrebe v notranjem cestnem prometu Prednost bodo imeli kandidati s pridobljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo. Z izbranimi kandidati/kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1 leta, z 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, prosimo, pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4,3000 Celje, s pripisom »Za kadrovsko službo«. šič in Martini Oprešnik, ker so odstopili od sodnega pregona. 3318 delavca. 3372 Popravljalno oblačil Pokličite ' 040621070 Karmen Vipotnik s.p.. Gosposka ul. 7, Celje HITRO NAROČITE CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234. n mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1^'H'hl tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. !1 3000 Celje NAROCILNICA Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe narofniške službe Novega tednika NT8C NOVI TlfiHit lilÏABidnM IE inrUIUHHbME 29 Komu pišem te besede, komu mar solza je, bolečin, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vme te nihče? V SPOMIN VITKU VITANCU Kot pade kapljica z veje, tako nenadoma se je končalo tvoje mlado življenje, ki je trajalo kratkih, še ne 22 let. Težko je najino življenje brez tebe, ljubljeni sine, saj bo minilo že 24 let v objemu praznine, ki jo lahko zapolniva samo z lepimi spomini na naše skupne Večno tvoja: mami in ati ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 2. 6.: Silva PUSTOSLEM-ŠEK iz Nazarja - deklico, Aleksandra ZALOŽNIK iz Stranic - dečka. Lea FURLAN iz Celja - deklico, Nataša GOLUBIĆ iz Žalca - deklico. 3.6.: Dragana JOV1Č iz Rogaške Slatine - deklico, Melita OPREŠNIK iz Vojnika -deklico, Nataša BELE iz Rogaške Slatine - deklico, Darja KRAŠOVEC OSOJNIK iz Velenja - deklico. 4. 6.: Anđelka ALEKS1Č iz Celja - dečka, Gordana KRU-Š1Ć iz Rimskih Toplic - dečka, Natalija POKERŽNIK iz Slovenskih Konjic - deklico. 5. 6.: Nina GREGL iz Celja - deklico, Sonja PLESNIK iz Nazarja - dečka, Karmen GUBENŠEK iz Žalca - dečka, Nataša KUMER iz Velenja - deklico, Mihaela PUN-GARTNIK s Polzele - dečka dvojčka. 6. 6.: Jerneja MEDVED iz Rogaške Slatine - deklico, Anica PALIR iz Grobelnega - dečka. 7. 6.: Mojca ŽLENDER iz Loke pri Žusmu - dečka, Marjeta ZBILJSKI iz Celja -deklico, Jožica KNEZ iz Šen-truperta - deklico. 8.6.: Irena POLENEK iz Dobrne - dečka. Milenka STRA-ŠEK iz Celja - dečka, Mateja BERGLEZ iz Šentjurja - deklici, Andreja OSTRUH iz Velenja - deklico, Melita CIGALA iz Solčave - dečka, Zdenka ČRETNIK iz Grobel-na - deklico, Karmen ODER iz Velenja - dečka, Tatjana PEN1Č iz Slovenskih Konjic : dečka, Polonca SIVKA iz Štor - dečka. 10KE Celje Poročili so se: Stanislav PERC iz Celja in Irena ČU-PELJIĆ iz Šentjurja pri Celju, Uroš JAVORNÍK iz Vinske Gore in Maja CEPIN iz Zadobrove, Urban ČRETNIK iz Trnovelj in Ksenja VORŠ-NIK iz Vinske Gorice, Andrej HAJNŠEK iz Celja in Matějka GREŠAK iz Petrovč, Aleš BREČKO iz Celja in Saša DOLENC iz Kamnika, Sergej ERNST in Alenka GORŠIČ, oba iz Celja, Izidor MARČ1Č in Tanja BREŽNIK, oba iz Celja, Drago ZIDANŠEK in Silva TKALEC, oba iz Celja. SMRTI Celje Umrli so: Anton KOŠEC iz Celja, 76 let, Albert ŽV1ŽAJ iz Celja, 72 let, Franjica SRE-BOČAN iz Celja, 83 let, Franc KOREZ iz Prožinske vasi, 66 let, Daniela KOŽEL iz Celja, 78 let, Anton BRODEJ iz Selc, 77 let, Jožef VOVK iz Celja, 79 let, Štefanija JESENIČNIK iz Bukovžlaka, 82 let, Viktor VREČIC iz Dobrne, 74 let, Ka-rol PLANK iz Kompol, 78 let, Roza ŠKORC iz Lopate, 91 let, Marija VREČER iz Celja, 77 let, Ivan MASTNAK iz Celja, 48 let. Drago LIHTF.NEGF.R iz Celja, 55 let, Ivan ROPERT iz Celja, 42 let, Ivan GERŠAK iz Razgorja, 62 let, Marjan RADIČ iz Celja, 69 let, Rudolf ŽNIDAR iz Razgorja, 64 let, Marija ZEC iz Celja, 75 let, Marija GORENC iz Celja, 62 let, Herbert GORIUP iz Celja, 84 let, Ivana HOLCINGER iz Laške vasi, 83 let, Frančiška ŽNIDAREC iz Rogatca, 62 let, Franc LAPUH INGO iz Celja, 64 let, Dušan PRINC iz Celja, 71 let. Angela PEČNIK iz Loč, 46 let, Matej OPREŠNIK iz Vojnika, 25 let, Marija MLINAR iz Vojnika, 83 let, Milan MOŽIČ iz Ledine, 48 let, Franc STRMŠEK iz Slovenskih Konjic, 83 let. Angela VIŠNAR iz Slovenskih Konjic, 77 let, Igor SODERŽNIK iz Sp. Preloge, 45 let, Marija BRUSL iz Bezine, 91 let, Jožef MIKOLIČ iz Rogatca, 62 let, Henrik MASTNAK iz Polzele, 62 let, Ivana KONEC iz Sevnice, 82 let, Frančiška ŠIKOVEC iz Dol. Boštanja, 92 let, let, Jože ČERNIČ iz Dol. Boštanja, 80 let, Anton BREZ-LAN iz Škal, 64 let, Ljudmila ŠURBEK iz Lipoglava, 90 let, Ferdinand VOLŠAK iz Škalc, 74 let, Iva ŠKRINJAR iz Zreč, 60 let. Rok PTIČAR iz Ljubljane, 87 let. Avgust LIPUŠ iz Dolge gore, 75 let, Marija MAROVT iz Gornjih Gorč, 92 let, Marija GRACER iz Loke pri Zidanem Mostu, 81 let, Inge LOJEN iz Slovenje vasi, 40 let, Marijan ŽNIDAR iz Trnavě, 67 let. Velenje Umrli so: Ferdinand MAJE-TIČ iz Kranja, 88 let, Marija KERŠIČ iz Velenja, 84 let, Baltazar ŠTOBER iz Velenja, 49 let, Marija TERNOVŠEK iz Velenja, 91 let, Alojz REK iz Radelj ob Dravi, 71 let, Anton OŽIR iz Polzele, 65 let, Marija KOKOŠINC iz Rečice ob Savinji, 91 let, Jakob BEZJAK iz Šoštanja, 64 let. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, sina, brata in zeta SEADA SAMARDŽIČA iz Ul. v Zadrže 13, Šmarje pri Jelšah se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, sodelavcem ZZV Celje za finančno pomoč, bivšim sodelavcem Ema, bivšim sodelavcem žene Ane iz Vitala Mestinje, trobentaču za odigrano žalostinko ter pogrebnima službama Veking Celje in Gekott iz Šmarja pri Jelšah za organizacijo pogreba. Žalujoči njegovi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le lep spomin in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar te ni več med nami, dragi mož in oče CVETKO VODISEK Pozabiti je težko, a najtežje je navaditi se živeti brez tebe. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v njegov spomin. Žalujoči: i ta Tilčka, hčerka Romana, sin Cvetko z Bernardo in Gregorjem Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina in ostala v srcu tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 16. junija bo minilo petnajst žalostnih let, kar nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat SILVO CAVS iz Grobelc, Sveti Štefan i, ki postojite ob njegovem grobu u prižigate svečke. MLEKUS z Mariborske ceste 149 a (1922-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala lepa društvu ZB in društvu invalidov ter gospodu župniku iz Boskovega doma za opravljen cerkveni obred. Hvala osebju Špesovega doma za lepo oskrbo v času njenega bivanja. Žalujoči vsi njeni Ne jokajte ob njunem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir jima zaželite. Saj veste, kako trpela sta. V SPOMIN FRANC (9.4.1909-15.4.1988) IVANA ZAPUŠEK (8.8.1929-11.6.2005) Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli... ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubega sina, partnerja in brata THOMASA CVIKLA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Alojzu Vicmanu za sveto mašo in obred, hvala tudi pevcem. Za besede slovesa se zahvaljujemo gospe Jelki ter vsem govornikom, ki ste se ob njegovem grobu poslovili z lepimi mislimi in besedami. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem, bivšim sodelavcem, Miroteksu, stanovalcem Škapinove ulice, sošolcem, Sanidentu, potapljaškemu klubu DUFA Črešnjevec in moto klubu Panthers, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljiva mami s Karlijem, njegova Metka, oče Rado z Lidijo, oma, brata David in Andrej, sestra Martina in vsi njegovi _34571 Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica in tašča SLAVA KOPINSEK roj.Gajšek iz Pletovarja 5, Dramlje (31.10.1924 - 29.5.2006) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo z nami pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše in cerkev. Posebej hvala g. župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo petje, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni 30 I VODNIK novi tednik KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe Ameriške sanje 13.50.16.30.18.50,21.10.23.30 Oliver Twist 12.30. 17.00.19.40.22.20 Kralji in kraljica 21.00 Gol! 18.00 16 ulic 15.10. 20.50,23.20 10.30. 13.20. 15.30.17.40 Očka, ne ga srat! 12.20.16.20 (vsak dan razen v petek), 18.30. 20.40, 23.00 Omen 666 19.50. 22.10 Ledena doba 2 10.00. 12.00. 15.40,18.20 Možje X: Zadnji spopad 13.00. 15.20. 21.20 Brstenje - dan odprtih vrat ob 30-Ietnici vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Poletni večeri - Nikin večer NikaVipotnik, Mladen Melarišek, Simon Gorišek, Zmago Štih SOBOTA, 17.6. 17.40,23.50 Da Vincijeva šifra 11.00. 14.00. 17.20, 20.30,23.40 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo E3HEI Omen 666 14.40, 17.00. 19.30, 21.50,00.10 Razvajene Parižanke 14.20. 16.40. 19.00, 21.20.23.40 Da Vincijeva šifra 12.40,15.40. 18.40. 21.40 14.10.16.20.18.30,20.40,22.50 Očka, ne ga srat! 12.50.15.00.17.10,19.20 Možje X: Zadnji spopad 21.30, 23.50 predstave SQ v soboto in nedeljo PETEK 19.00 Capote 21.00 V kot vrai i maščevanje 19.00 Galerija Mozirje 11.00 Lovska koča Gozdnik 2. tekmovanje v kuhanju gola- Konjeniške igre nastop ansambla Frantija Zemeta 19.00 Capote 21.00 V kot vroče maščevanje NEDELJA 19.00 Capote 21.00 V nastajanju SREDA 20.00 Zvoki Istanbula PETEK 19.00 Možje X: Zadnji spopad 21.00 Zveza kebab - art kina SOBOTA 19.00 Producenta 21.00 Možje X: Zadnji spopad NEDELJA 20.00 Producenta PRIREDITVE PETEK, 16.6. 16.00 Športni center Žalec_ Tek - hoja za življenje spremljevalni program s številni-migosti Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev 19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Glasbeni festival v počastitev 750-letnice prve omembe kraja igrajo Ttuinstation Cafe, Benjamin Prešem Kvartet, Boštjan Meh