44. štev.
V Kranju, 14. malega travna 1900.
I. leto.
Gorenjec.
Pelitie«Q in gospodarski list.
Izhaja vsaku soboto zvečer, 6e je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krono, za pol leta 2 kloni, z? retrt leta 1 krono. Za Kranj hrez pošiljanja n;i doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na doni stane za celo leto 60 vinarjev vet*. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. Na narorbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, /a oznanila plačuje se za petitvrslo 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in npra vri išt vo se naliaja v g, Floriana hiši nasproti mestne hranilniee. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in noviee. — Dopisi naj 86 izvolijo trankirati.      Hokopisi se ne vračajo.
S 1. t. m. je potekla naročnina za prvo četrtletje. Vsled tega uljudno prosimo vse one, ki so z naročnino še na dolgu, da nam thto nemudoma dopoš/jejo. Ob enem pa poživljamo vse prijatelje in"somišljenike «Gorenjca», da pridno nabirajo novih naročnikov, da se bo * Gorenjec* skoro mogel povzpeti do 1000. izvoda. <Gorenjec*, po pošti prejeman, stane za tri četrt leta samo 3 krone, v tiskarni prejeman pa 2 kroni 10 vin.
Velikonočna razmisljevanja.
Danes, ko pišemo prvič za velikonočne praznike, hočemo tudi mi po vzgledu dragih časnikarjev premotro-vati, koliko seje uresničila med našim narodom ona ideja, ki je program našega lista, ki nas torej vodi pri vsem našem delovanju, to je ideja slovenske narodnosti in napredka. Za piruhe bi prav radi razveselili svoje somišljenike' z ugodnimi poročili, vendar kakor so danes naše slovenske razmere, imamo pač premalo povoda za to. Res je sicer, da smo v teku zadnjih petdesetih let toliko napredovali. kakor pri jednako neugodnih pogojih ne kmalu kak drUg narod. Kajti slovenskemu jeziku, ki se je bil nekdaj govoril le v kmetskih hišah in za silo lomil v cerkvah, so se vsaj na Kranjskem odprla vrata tudi v salone, šole in urade; slovensko slovstvo, ki je razen Vodnikovih in Prešernovih pesmi obsegalo le še nekaj proizvodov nabožnega in glovniškega zadržaja, se je polastilo vseli strok človeškega umovanja in čuvstvovanja: slovensko časnikarstvo, katero so zastopale pred polsto-leljeni edine «Novice», se je pomnožilo za razmeroma prav neverjetno število in povzpelo do precejšnje stopnje popolnosti. Gospodarski smo vsaj že toliko napredovali, da imamo nekaj svojega kapitala: in tudi politično smo se toliko prebudili, da so se inteligentnejši sloji eniancipirali duhovniškega vodstva.
Ti uspehi, ki so v etiškem oziru ns tem pomenlji-vejši, ker smo jih dosegli vsled lastne nam žilavosti hrez
i tuje pomoči in vkljuh vsestranskim oviram $ so vendar prem ali; da hi slovenskemu narodu zavarovali obstoj, kamo-li da hi mu pridobili častno mesto med drugimi narodi. Le pomislimo: Na periferiji še slovenske pokrajine krčijo od dne do dne, iz višjih šol se slovenski jezik izključuje, uradniška mesta, zlasti višja, zasedajo tujci, ki' za ljudstvo, tned katerim služijo, ne morejo imeti pri najboljši volji tistega srca kakor domačini; sicer pa še cesto narodovega jezika ne znajo. Tuji podjetniki dovajajo nemške, oziroma laške delavce na naše ozemlje, slovenski kmetje pa. zapuščajo rodna tla in se izseljujejo v Ameriko. Vrhiitoga zatira domači klerikalizem vsako samostojno mišljenje. Njega glavni zastopniki, katerih dolžnost bi bila ljudstvo učiti morale, se večinoma zadovoljujejo z zunanjim tercijalstvoni. kažočim se v hinavstvu in nebioju praznih ceremonij, malo pa store, da bi se vkoieniuila med narodom plava morala, ki rodi plemenito mišljenje in dejanje. Kako tudi, ko je večina niti sama nima! Pač pa delajo z vsemi sredstvi, tudi nemoralnimi na to, da si osigurajo nadvlado, in da bi to tem lažje dosegli, izkušajo obdržati ljudstvo v temi. Tisti klerikalizem spravlja v nevarnost slovenski kapital s svojim gospodarskim diletantizniom, uničuje trgovski stan z zloglasnimi konzumi ter črni in, če mogoče, preganja svobodomiselne književnike in učitelje.
To so istinite razmere med našim narodom, ki nam kažejo njegovo prihodnost v ne posebno veseli perspektivi. Da si tiste izboljšana), treba nam je pred vsem narodne odločnosti doma in izven doma. Z železno vstrajnostjo moramo delati na to. da zadobi naš jezik na domačih tleh liste pravice, katere imajo jeziki drugih narodov na svojem teritoriju. Na Dunaju posredujejo med narodom in vlado poslanci. Tja hi morali ie cvet narodnih mož pošiljati, može toraj, ki bi si vedeli z odločnostjo, zmožnostmi in zunanjim nastopom \ ridobiti ugled pri vladi in svojih tovariših. Da pa večina naših sedanjih poslancev ne reprezcntujc baš viška narodove intelegencije, tega pač ni treba še posebej omenjati. Kar tudi ni nikakor čudno, ako pomislimo, da klerikalci, ki
Gorenjci, razširjajte svoj listi
odločujejo pri volit vali na kmetih, vpoštevajo v prvi vrsti le po kln ikali/mii prikrojeno prepričanje kandidatov, bodisi
tudi samo prihlinjedo, ali BO pa tisti sicer sposobni za važni
posel ljudskega zastopnika« to jim je pa deveta briga.
Z narodno odločnostjo združeno pa mora biti lezenje po viSji izobrazbi. To nam je trebn na vsak način doseči, če so nočemo potopiti V valovili naprednega lujstva. Zgodovina uči, da noben v omiki zaostal narod ni mogel ohranili svoje individualnosti, zlasti akoje imel tako mogočne in objestne sosedo, kakršne imamo mi; nasprotno pa. da je omika moč. ki je tudi male narodiče obvarovala pogina. Zato bodi naša dolžnost, tisto kolikor možno razširjati med >iijiiostini narodom. V to svrho nam služijo knjige in časniki, bralna in politična društva, zlasti pa dobri učni zavodi. V ljudskih šolah se likaj masa narodova, v kmetijskih in obrtnih šolah kmetovalci iu obrtniki, srednje iu visoke šole pa naj skrbe za naraščaj raziimništva. iz katerega se rekrutirajo narodovi voditelji in domače uradništvo. da ne bo treba med nas pošiljati tujih uradnikov. Višja kulturna stopnja bo sposobila naš narod na uspešno tekmovanje z drugimi narodi na gospodarskem polju, omika bo rešila priprostega človeka raznih škodljivih predsodkov in mnogo pogubnih lastnosti, ona ga bo pa tudi naučila zavedati se slovenske narodnosti in ljubiti materin jezik. Kajti ljubezen za domovino je čuvstvo višje vrste, za katero neoniikanec ni toliko dovzeten kakor omikan človek. Zato.je pa vsestranski napredek prav za nas. ker nas je malo, tako neobhodno , potreben, da brez njega naš narod nima prihodnosti. Kdor se tistemu ustavlja, smatrati se mora našim sovražnikom. Le ako bode ideja narodne odločnosti in napredka povsod nase vodilo, hod i mogli naši potomci z veselejšiini čuvslvi obhajati velikonočne praznike kakor jih mi njih očetje. SE
PODLISTEK. Velika noč.
spisal Branima*. Grmenje l opice v, veselo pritrkavanje oznanuje širnemu svetu, da je vstal Gospod, naš Izveličar. V dolgi procesiji
spremljajo verniki Njega, Cegar trpljenje in smrt sta nas
rešila pogubljenja. Sivolasi starci in sključene ženice liho prebirajo debele jagode rožnega venca, pevci pa pojo: Gospod je vstal. Gospod je vstal! Ded drži drobno ročico razposajenega vnuka. Solza prikrade se mu v oleniiielo oko. Nekdaj je bil on tudi tako vesel in mlad. Gospod je vstal! Da tudi jaz bom vstal, pozabljeno bo trpljenje, pozabljeno bo vse.
Preteklo je  od   tedaj   pol   stoletja  v dolgo večnost.
Mlademu Soršku naredil seje sinček. Veselo so pritrkavali zvonovi v zvoniku farne cerkve. Veselja žarela so lica mlademu možu. Pričelo se je zanj novo življenje, vstajenje. Hitel je v cerkev k procesiji, da v goreči molitvi zalivali Stvarnika Za neprecenljivo piruhe. Naenkrat preneha veselo :."onciije. Tužno oglasi sc veliki zvon: Bom, bom, v kratkih presledkih. *<h>ri! gori!* 'Pa klic pretrese vsem kosti in
ni .g in marsikoga oblije mrzel pot. V daljavi dviga se
Naš deželni zbor.
Izvirno porodilo.
Dne 21). sušca smo torej zopet pričeli z zborovanjem v našem deželnem parlamentu. 1'redno Vam poročam o javnih sejah, ki so se dosedaj vršile, naj mi hode dovoljeno, da navedem nekoliko važnejših dogodb. ki pred vsakim zasedanjem več ali manj razburjajo posamične klube in pripravljajo pot javnemu zborovanju. Pred vsem so se vršile volitve načelnikov v klubih, to je v onih skupinah naših zastopnikov, kjer so somišljeniki zbrani pod skupno zastavo. V klubu k a t o I i š k o - n a r o d ne stranke je odstopil od načelnišlva večletni predsednik dr. Papež, ker je bil. kakor se zagotavlja, razžaljen, da je njegova stranka zopet sprejela dr. Ignacija Žitnika v sramežljivi obliki hospilanta ali gosta v svojo sredo, d oči m so ga bili vlani zaradi znane < častne» afere na nelep način postavili pred kluhova vrata. Nemških veleposestnikov klub je ostal pri starem načelništvu (baron S.huegel), klub narodne stranke, pri katerem se načelniki vsako leto menjavajo, pa je za letos izvolil svojim predsednikom poslanca Kranja-Škotje Loke, Ivana Šu bi ca. Koj v prvi seji se je med obema narodnima strankama za kulisami razpravljala neprijetna dogodba, ki je bila koncem zadnjega zasedanja vzbudila toliko o jorčenost med oapredno-narodnimi poslanci. I 'redsedništvo katoliško-narodne stranke je bilo — kakor je našim čitateljem pač znano — v 12;J. lanski številki lista «Slovenec* objavilo peko «Izjavo*, v kateri pravi, da poslanci te stranke ne sedejo več k skupni mizi z narodnimi poslanci. Klub narodne stranke je seveda zahteval pojasnila; to je prišlo, a bilo je tako umetno zavito, da ga je morala narodna stranka smatrati za potrdilo onih besedi. Gospodje Zelen, Pakiž in drogovi so torej rekli, da nočejo s>deti 'pri tisti mizi z narodno stranko. Tej seveda ni
ničesar drugega preostalo, nego daje rekla: «Častita gospoda, vsiljevali se Vam ne bodemo in se Vam prav (Hrasto zahvaljujemo za Vaš nečuven napad. Prisiljeni pa smo, pretrgati vsako občevanji' z Vami, kakor sami
dim proti jasnemu nebu, med dimom pa se pojavi strašen, uničujoč plamen.
Kakor brezumen plane mladi Soršek iz zbegane množice. Moreča bolest se ga poloti; Usmiljeni Bog! Ivanka! • Pri Soršku gori!» vikne množica in vse dere tja. Prvi je na mestu gospodar. Divje se zakadi v goreče poslopje, vezna vrata se zrušijo; toda silni plamen in gos.i dim vržeta nesrečnega moža nazaj. Brezumno se zaleti zopet v smrdljivi dim.
V nekoliko trenutkih prinese v junaškem naročju bledo iu nemo žensko z odprtimi steklenimi očmi in stisnjenima ustnima. Rahlo brezčutno, kakor dete v zibel položi jo v mehko travo.
Ljudstvo jo obstopi bila je mrtva. Še enkrat prodere uničujoč element in kmalu prinese, sam zavit v plamen, v plenice povito dete •— svojega še; nekrščenega
prvorojenca,  Brezzavesten zgrudi sc; poleg mrtve žene,
krčevito stiskajo dragega sinčka.   V tem   se  zruši tudi
streha.-- Hitro pogase in raztrgajo navzoči gorečo
obleko mlademu Soršku; toda o groza! tudi kosci kože se drže osmojene sežgane obleke.
Na  gašenje ni bilo mislili.   IVično buditi nesrečne ! žrtve k življenju. Res izpregleda kmalu oče, tudi dete
4
UO
1183
hočete*. — Posledice očrtanega razžaljivega postopanja katoliško-narodne stranke so se takoj pokazale pri volitvah v odseke. Katoliško-narodna stranka je zgubila v finančnem odseku, kjer je bila mnogo let njihova največja juridična kapaciteta, dr. Papež, načelnik, to Častno mesto in voljen je bil načelnikom ljubljanski župan Iv. Hribar. •To je kakor burska bomba med Angleže padlo med poslance naše klerikalni' stranke. V prvem hipu in obupu so sklenili, da prično s št raj kom in nobenega ni bilo k odsekovim sejam. Za kulisami pa seje vršil srdit boj; jeden del kato-liško-narodnih poslancev je klical, da jih je vodstvo vodilo za nos, kajti niti povedalo jim ni, kako se bode natančno glasil odgovor narodni stranki zaradi prej omenjene «lzjave»: drugi del pa je vlival olje na razburkano valovje in ko je katoliško-narodna stranka s pomočjo nemških veleposestnikov dobila par dni pozneje načelništvo v odseku za letno poročilo (prejšnji načelnik Grasselli se je namreč umaknil), ju vsaj na videz zavladal mir. Znano pa je, da še vedno vre in šumi v kotlu katoliško-naroilnih zastopnikov in da jim srce poka bolesti, ker jim je bilo vzeto načelništvo v finančnem odseku.
Po takih zakulisnih pripravah je prešel deželni zbor na delo. V prvi seji dne 26. susea so bile samo volitve in poročilo deželnega odbora na dnevnem redu. V drugi seji dne :-}(). sušca so prišla v obravnavo razna poročila finančnega in upravnega odseka. Med njimi so splošno zanimala poročila o pospeševanju vinarstva na Kranjskem, Gorenjce pa vprašanje o preložitvi ceste od Porodja do Šmaitna pod Šmarno Goro in zadeva o ustanovitvi samostojne občine Velesovo. -Obe prošnji sta se izročili deželnemu odboru v pretres in poročanje V prihodnjem zasedanju. V peti seji dne 6. malega travna se je uvrstila občinska cesta v Podutik med okrajne ceste, prošnja županstva v Polhoverogradcu, Črnem vrhu in Št. Joštu za častno zvezo Polhovgi adec - Št. Jošt-Lučnje-Trata pa se je odstopila deželnemu odboru, da napravi primeren nači t.
zaplače, a Ivanka, mlada dobra Ivanka ostala je mrtva na veke. Njena duša je živela že tam v neskončnih neba prostorih.
V daljavi pa so se zopet oglasili zvonovi in oznanjali •Gospod je vstal!« —
Dva dni pozneje pokopali so mlado dobro Ivanko na pokopališču farne cerkve sv. Janeza Krstnika. Tužno so peli zvonovi in njih glas trgal je srce bolnemu tužnemu možu. Poleg njega v zibelki zaplače dete, kakor da sluti, da pokopavajo njegovo jedino ljubečo, zlato mamico. Krčevito sklene mož ranjene roke in polglasno goreče moli za večni pokoj nje, ki ga je ljubila, tako odkrito in srčno. Solza porosi mu izmučeno oko.
* *
Mladi Soišek se ni več ženil. Ostal je zvest nepozabni Ivanki. Upanje, da se še kdaj snide ž njo v večnosti, polnilo mu je dušo. —
Solze zalivale so mu oči, kadar je vodil za velikonočno prori si jo malega Marka. Toda vodno se ponavljajoči refren pevcev »Gospod je vstal!« napolnil mu je dušo z blaženostjo. —
*Tudijaz bora vstal*, mrmral je sedaj že osemdeset-letni starček, stiskajoč roko razposajenega pravnuka, «tudi jaz bom vstal, pozabljeno bo trpljenje, pozabljeno bo vse.» — — ■
V šesti seji dne 7. raalega travna se je vnela živahna razprava pri točki: «Agrarne razmere*. Poročevalec dr. Tavčar je izborno posegel v debato in pojasnil, kako se vlada nedopustno vtika v razne volilne boje v kmotskih občinah, in sicer na korist klerikalne Stranke v deželi. Sedaj hoče celo našo izborno kmetijsko družbo, ki spada glede svoje delavnosti med prve v našem cesarstvu, potisniti na stran in ustvariti nek deželni kulturni svet». v katerem bi jej bila osigurana klerikalna večina. — Ali je to zahvala za neumorno, nepristransko in nepolitično
I   delovanje stare kmetijske družbe?
Za gorenjsko stran jako važno je bilo tudi poročilo poslanca Ivana Šubica o novi cestni zvezi med Kranjsko in Primorsko, ki se ima izvršiti skozi Selško dolino in skozi Železnike. (Jovornik je povdarjal. kolike koristi bi bila nova cesta za imenovani trg, ki je danes v tako slabem položaju in omenjal koristi za Skoljo Loko, ki se kljub svoji prijazni legi ne more povzdigniti do zažoljenega prometa in boljšega
j blagostanja. Zadeva se je izročila deželnemu odboru, da napravi že do prihodnjega leta potrebne načrte in poizvedbe. Isti poslance jo poročal tudi o prošnji županstva Šenčur pri Kranju, da bi se Kokra regulirala v tamošnjem okraju rrr o sprejemu nekaterih cest te občine med okrajne' ceste. Lna prošnja je bila žalibog premalo utemeljena, glede drugih pa je dobil deželni odbor nalog, da čimpreje pošlje deželnega
I   inženerja na lice mesta in izvrši vse potrebne priprave, da
i   se prebivalcem v tem oziru Ugodi.
Prihodnjič nadaljujemo. -— Na zdravje!
_ Gost z galerije.
V Kranju, <Jne 14. malega travna.
Deželni zbori bodo zborovali do f>. velikega travna, nato se snide državni zbor okrog H>. ali 21. velikega travna. — Spravne konference se bodo nadaljevale v presledku od r>. do 12. velikega travna. Delegacije se snidejo na dan 12. velikega travna. Proračun za vojne svrhe se zviša letos za deset milijonov kron.
Praznovanje prvegarnajnika prepoveduje ministrstvo, ki je že izdalo dotično naredbo na deželne predsednike.
V češkem deželnem zboru se je razpravljalo o jednakopravnosti češkega jezika pri sodišči h iti ostalih državnih uradih. Nemcem seveda to ni po volji. Predlog o znižanju vojaške službe na dve leti se je sprejel v prvem branju. — V moravskem deželnem zboru se je sprejel predlog glede jednakopravne rabe obeh deželnih jezikov. Zahteva, da se ustanove druge češke državne obrtne šol<£ iir češke šole za delovodje, se je odkazala šolskemu odseku.
Naš cesar pojde dne 5. velikega travna v Berolin, kjer bo prisostoval slavnosti, ko cesarjeviča proglase polnoletnim.
Premog&rski štrajk. Zadnji ponedeljek so se vrnili v Kladnern vsi delavci na delo. S tem je premogarski štrajk v Avstriji dokončali.
Bolgarski knez Ferdinand se poroči z veliko rusko
vojvod i njo Heleno. Nevesta ima šele IS let, ženin pa oiHet. Ferdinand je vdovec in ima iz prvega zakona čvetero otrok.
V Ameriki je zavladalo v zadnjem fiašu veliko sočuvstvovanje za Bine. I )eniokratiška stranka hoče pokazati svoje simpatije do Hurov s tem, da bo uvrstila posredovanje južnoafriške vojne kot glavno točko pri predstoječi volitvi predsednika Zjedinjeilih drŽav. Učenci in učenki! javnih učiteljišč v Nevvjorku in Filadelfiji bodo odposlali sočuvst veni adresi s 12.000 podpisi na predsednika Knigerja. < >b jedriem pa so volili tovariša izmed sebe, ki bo tisto osebno izročil predsedniku Krfigerju v Pretoiiji.
Vojna v južni Afriki. Bojna sreča seje obrnila zoj I I   proti Angležem. Kar SO pričeli Zadnjih štirinajst dnij, vs • se
iim je ponesrečilo. Angleži niso izgubili samo Seal kimonov, kakor smo bili omenili, temveč enajst, pel kompanij pa so ,¡111 Buri ujeli. Angležem jako manjka konj. Zima, ki nastopi tekom prihodnjih tednov, jim dela hude preglavice. Umski general Olivier seje vrnil s 0000 možmi h glavnemu tnbOrjii v Kronstiitu, ne da bi ga bili Angleži ustavili. Zatrjuje se, da so Buri zavzeli mesto Maleking. Južno od Hrandforda so Fhiri ubili Ih ranili Angležem 000 mož, 800 pa SO jib ujeli. _
Dopisi.
Iz Kranjske okolice. Cenjeni gospod urednik! .Miren človek sem in tudi /.a domačo politiko se le toliko brigam, iadikor se pač" mora tudi kmet. če hoče imeti svoje lastno mnenje in si he pusti veepljevati prepričanja po kakem gospodi!*, kakor se večinoma godi pri nas po deželi, posebno ¡1.1 še v nameni okraju. --Kmetovalcev mi je dušna paša. a tudi druge lisle rad prebiram, kadar mi pripušča čas. Gospodarske članke v Vašem Gorenjcu' čitam s posebno slastjo, zlasti takrat, kadar prerešotu jele tistega • Narodnega gospodarju*. Dejal sem Vam, da sem miren človek: redkokdaj me kaj razburi. saj kmetovalec je navajen razočaranj. Ko sem pa prebral v ponedel jskem «Slovenskem Narodu uvodni članek: »Vlada in naš boj«, zavrela je še v meni kri in UŠla mi je iz Usl robata, prav gorenjska kletev čez str;uiko. ki hoče bil i knlet ii prijateljica, pa namesto da bi /. vsemi močmi podpirala piekoristno našo kmetijsko družbo, po svojih državnih poslancih izpodkopuje Ugled imenovane družbe in ntlfl obsipa s konzumi in drugimi dobrotami, tako da nas bo samih dobrot že skoro konec. Pa čiijnio. kaj piše   ^Slovenski Narod*:
VI.nI,i je vezana, d.i v nusnih kmetijskih zadevah vproša c. ki. kinciij>kn iIim/.Imi. kni strokovna organizacija kmetijstva, zn njeno mnenje, kakor vpriiPuje \ obrtnih in trgovinskih zadevah trgovsko m rdirtno Klwrnico. V sadnjeiu flnmi |ia aahteva poljedelsko m i n i s t is i \ h, il.i tie \ taci h za il e v a li ne v|on:a ver Sntno r. ki. k m tU i j-k h družbo m iijiiin mnenje, nego zahteva, iJh  -i-  v|H.i-;i       iiijli'  in   utinute!        hid      1 i o s |i < hI ¡1 rs k o
/vcz11 .
Brez dvoma je zlegel to jajce zopet <kmetski prijatelj* dr. Sušteršjč, in njegovi zvesti sluge, klerikalni državni poslanci, so poskrbeli vse potrebno pri vladi, da se na ta način oškoduje kmetijska družba in podpre vsaj za nekaj časa »Gospodarska zveza*, ki vidi v kmetijski družbi najhujšo nasprotnico. In to je v resnici kmetijska družba, če tudi liez namenom. I h'ajsel let selil deluje ona na polju poljedelstva, živinoreje, sadjarstva ¡11 vinarstva tako blagodejno za kmeta, da je ljubezen do te družbe prešla v meso in kri ubogemu kmetovalcu. Pravijo, daje ena prvih takih naprav v Avstriji. Slovenci na Koroškem. Štajerskem in Primorskem bi na kolenih hvalili Koga, ko bi imeli podobno tako družbo. Z zaupanjem se obračamo kmetovalci v to družbo in hvaležni smo ji za njeno plodohosno delovanje. Bila ni nikdar ne liberalna, ne k le rika I na, pospeševanje kmetijstva je bil vedno in je edini njen nesebični namen. In »Gospodarska zveza »'V Ko so klerikalci uvideli, da ni vse več tako lepo mirno po deželi, da se tudi kmet počasi zaveda, da se čez nekaj lol tudi kmet ne ho vec pustil koinandiiati k volitvam, kakor ubogljiv kužek. so začeli snovati koiisuinna društva, katera bodo najpoprej uničila samostojnega trgovca na deželi, ki po njihovem mnenju »zapeljuje« ubogega kmeta. Klerikalne posojilnice, s katerimi naj bi se zadolženi kmet izročil na milost in nemilost goto Vi m gospodom, SO rastle kakor gobe po dežju. To jim še ni bilo zadosti. Dobro so vedeli, kako ceni poljedelec svojo kmetijsko družbo, spoznali so kako imenitno agilaeijsko sredstvo bi bila ta družba v njihovih rokah. Pripravljali so se skrivnostno na naskok in
; komaj so pričakovali trenutka, ko jim pade kmetijska družba kot zrelo jabolko v naročje. No, dali smo jim lansko jesen odgovor, katerega ne bo lo tako hitro pozabili. Sedaj so le še bolj uvideli, da na deželi hi vse tako. kakor bi po njihovem mnenju moralo bili. Začela se je divja gonja, osnovali so »Gospodarsko Zvezo*i ki naj bi kmeta odtujila kmetijski družbi in ga s takoiineiiovano zadružno organizacijo dovedla v popolno odvisnost kranjskega klerikalstva. »Gospodarska, zveza« je tedaj pristransko klerikalno podjetje, ustanovljeno v pivi vrsti kot konkurenčni zavod kmetijski družbi. Posebno je kmetijska družba klerikalcem radi tega najhujši trn v peti, ker ona mor«! prodajati kmetijske potrebščine za svojo ceno, tako da »(gospodarska zveza« ne more delali obilnih «kšel'tov». Vsak se se spominja tiste grde baranlije z umetnimi gnojili! Naravno je tedaj, da ti «kinelski prijatelji- rujejo, kjer morejo, zoper kmetijsko družbo. Ker niso ničesar opravili, ne z agitacijo in tudi ne z vero. so se zatekli k slavni vladi. Najpoprej so priberačili 0000 kron podpore »Gospodarski zvezi% potem so i/.poslovah pri vladi, da bi predložila načrt, na podlagi katerega bi se kmetijska družba tako preustrojila, da bi prišla klerikalcem v roke in slednjič so še povzročili zgoraj navedeno zahtevo poljedelskega ministra. Kadar bi tedaj bolela deželna vlada zvedeti strokovno mnenje o kmetjjskih zadrugah, takrat se ne bo vprašalo samo pik nepristranski kmetijski družbi, temveč tudi pri klerikalni pristranski »Gospodarski zvezi": ki snuje ko ns um na društva, s katerimi uničuje naše trgovce in navaja kmetovalce k potrati iu pijančevanju; ki ustanavlja ničvredne posojilnice, katerih računski zaključki (če jih sploh imajo) so naravnost grozni: ki pripravlja s svojo nepremišljeno in ditetansko organizacijo polom in drugo banko "Slovenijo«; ki je z ono umazano manipulacijo z umetnimi gnojili pokazala pravo svoje lice. in ki sedaj izdaja »Narodnega gospoda rja čegar člankom se pri nas po deželi, kakor pravimo »smejejo krave«. Slavna vlada se bo zal ekala tedaj I je v p isarno, « Gospodarske zve/.e», kjer sede dobro plačani mladi »strokovnjaki«, ki pa z dr. Suš le rši če m v re d • 11 i m a j o pojma o narodnem gospodarstvu, ki so razumejo na kmetijstvo tako. kakor zajec na boben! Človek res m- ve, aii bi se jokal ali smejal. Da. prav ima «Slovenski Narod», v takem slučaju ne pomagajo papirnati protesti! Mi na deželi pričakujemo o tej zadevi prav ostre interpelacije v deželnem zboru. Gorenjski kmet. Z Bleda. Gospod urednik, brali ste gotovo že v
I »Slovenskem Narodu« o naših blejskih razine.ah iu o našem preganjanem gospodu nadučitelju, zategadelj ne bom tega ponavljal v Vašem cenjenem listu. Da pa tudi Vaši čitatelji vsaj nekoliko zvedo, kaj ji; pri nas novega, hočem Vam le ob kratkem napisati par vrstic. Pri nas na Bledu imamo več društev, in sicer naprednih in nazadnjaških, cerkvenih in posvetnih. Med napredna društva spada tudi tukajšnje bralno društvo, ki ima močan pevski zbor, čegar vodja je naš velezaslužni gospod nadučitelj Fran Rus. 'Pa gospod si je znal pridobiti S svojim neumornim delovanjem in neskaljenim življenjem spoštovanje doma in pri tujcih. Nič ni pomagalo, akoravno sla naša dva gospoda delala na to, da se ugonobi bralno društvo iu njega pevski zbor prej ko mogoče. Ponujalo se je našim dekletom-pevkam celo po deset kron in obleko, ako odstopijo od društva, a bilo je zaman, ker pevski zbor se je celo pomnožil in je boljši, kakor kdaj poprej. Iu kaj so si na to izmislili naši dobri gospodje. Učitelja bomo zatožili, da dela pri h,IS zgago, in ga tako pregnali odtod, potem bo zmaga naša. Pripoveduje se, da je naš kaplan spisal založnico, na katero je nabiral podpise.
231105
80
Kaj JO vse notri zapisal, tega sicer ne vemo, ker eden, ki je podpisal to založnico, pravi, da. jo je zategadelj podpisal, ker SO mu drugi narekovali, in da ne vé, kaj je bilo zapisanega; dfUgl pa zopet, da je podpisal nekaj zaradi zadruge, ki se ustanovi na Mlinom itd. Nihče torej ne vé nič gotovega. Večinoma so obtožnico zoper učitelja podpisali ljudje, ki znajo le slabo ali pa celo nič brati. Vsled te ObiOŽnice t,e prišlo pri nas do takega razpora in sovraštva, da ga Vam ne morem popisati, in Hlod takega uajbiž še ne pon.ni. Sejali so prepir, a želi so vihar, ki je malone podoben zgodovini francoske prikucije. Tukajšnja duhovščina je vsled tega izgubila ves ugled iu spoštovanji; med preprostimi ljudmi. Kmetje kar zaporedoma odstopajo od njihove kramarske zadruge, iu če pojde tako naprej bo v kratkem polom pri naših svedrcih. Ako se vprašamo, kdo je vsega tega kriv? Mar niso tega krivi naši gospodje kramarji, ki so se zarotili, da bodo uničili v šestih letih vse trgovce, češ, potem bo na Bledu en sam hlev in en sani pastir. Kakor pa se blejski trojici ni posrečilo našega gospoda nadučitelja pognati po svetu kot rejonea, tako jim najbrž tudi ne bo mogoče, v šestih letih spraviti vse Hlejee med svojo čredo in v svoj hlev.
Iz radovljiškega okraja. (Bohinjska železnica in razne okolnosti). Kakor kaže, bomo vendar dobili tako željno piičakovano bohinjsko železnico. Večkrat se bomo potem lahko popeljali odtod po najbližji poti v (¡01 ico pogledat, kako tam vročekrvni Lahi ošabno in predrzno pometajo s potrpežljivimi Slovenci, in nekako tako daleč od tukaj bode skozi predor pod Karavankami v Celovec, kjer brabii :u mogočni Germani nočejo več vedeti in slišati o jeziku naših ondotnib rojakov, katerih predniki so bili prvotni prebivalci koroške dežele. Tudi ti naši ljubeznivi mejaši bodo potem češče obiskovali naše lepe kraje in še bolj se jim bodo cedile slii.e po divnem blejskem kotičku, kar sedaj svojim «gospodom» brezmejno udani kmetic pii obdelovanju koruze in krompirja prepeva pobožne cerkveni' pestniŠe vedno v slovenskem jeziku, ker mu stara latinščina mč kaj rada ne gu; v glavo in ker se ga prijemlje nemščina le počasi. Tudi tam gori v senčnem Bohinju bode postalo zivahueje, in < ib jezeru bodo začele rasti letoviščniee in palače, kakor gobe po dežju. Bogati tujec si je že lansko leto dal postavili \eiiko leloviščuo hišo na honicu nasproti jezeru, od koder ima lep razgled na jezeio in tu bode menda v poletnem času snoval načrte, kako bi dobil v last Še Bohinjsko jezeio. Ce se mu to ne posreči, pokupili bodo drugi tujci ob jezeru kos za kosom ter si dali tam zgraditi lipe domove, pohlevni domačini pa naj si bodo šteli v vi liko čast in milost, ako bodo smeli s klobukom v 11 ki približati se tem imenitnim naseljencem in jim opiavljati najslabša dela. Pa kaj si hočemo, mei.ua že moia biti tako! Saj smo že viekiat slišali od naših državnih varuhov, da naj Slovenci ostanemo to, kar smo, namreč sužen in nezaveden narod, da nas bodo tujci lažje podvrglijn uničili. Zraven lega moramo biti tudi verni in pokorni cerkvenim in trnovskim oblastim. Zato ne snu mo hrepeneti po premoženju in samostojnosti. Premožen in nezavisen človek posi. ; e uaVtdro uporen, prevzeten in rad pozablja na dolžl osti, katero ima do sveih »gospodov«. Ti priletna Bohi. jI.a, ki imaš še mlaj c\enka zavezanega v stari zakrpani ruti ter skritega v postelji pod plevnico, ali ne veš, ^a je denar in sploh vsi' posvetno življenje - - niče-uitunost?! Hitro izvleci iz postelje tisto svojo skrivnost ter jo nosi naravnost v srcih je\uško posojilnico, nato pa izroči vložno knjižico gospodu Antonu v last s pristavkom, da sme z naloženim denarjem razpolagati, kakor mu drago. Un je blaga duša, in smeš se nadejati, da bode tudi tvoj
denar iz same krščanske dobrotljivosti prevzel v svoje oskrbovanje in ga bo porabil za take dobre namene, da bodeš lahko vesela. l)a ne boš morda o tem v kakem dvomu, naštel ti bom o prvi priložnosti nekaj prav lepih njegovih vzgledov. Z denarjem se bodeš iznebila tudi tistih moreČih skrbi, ki ti večkrat ne puste ponoči mirno spati in tako bodeš rešena še večje morebitne nesreče. Gotovo
I ti je še znano, da so pripovedovali, da seje zmešalo dvema Bohinjkama, kateri dobro poznaš, samo zaradi tega, ker
j sta imeli svoj denar skrit in sla ga prepozno izročili gospodu Antonu. Ko hi bili to storili preje, bi se jima najbrž ne pripetilo kaj takega. In vidva; bohinjski trgovec in gostilničar, ki imata doma kopico nedoraslih in nepreskrbljenih otrok, pa nikakih dohodkov več, ker se vsi ti sedaj iztekajo v »gospodovo« prodajalnico, zakaj je jezita na naše ljudske  osrečevalce  in posebno še na našega
j vzornega gospoda Antona. Sama sta kriva svoje nesreče, ker se nista lotila kakega drugega poslu! Prej se je vama menda godilo predobro, pa sta izgubila vero, da sta nezadovoljna sedaj, ko vama gre slabo. Še vesela bi morala biti, da je ta gospod vaju spravil v nadloge, v katerih sedaj lahko kaj storita za nebesa, ako voljno trpita! Izgovor, da morata skrbeti za svoje otroke, je prazen! Poglejta ptice pod nebom in cvetlice na polju — in potolažena bodita! Upirati se »gospodom«, poskušati drugače misliti, kakor li uče in zabavljati čez nje, pa je velik greh, in kdor se drzne brati od njih «prepovedane« liste ali celo pisati vanje, tisti ne bode dobil odveze in trpeti bode moral
1 večne muke tudi po smrti. Ne kaže vama torej drugega, kakor da mirno čakata v Bohinju, da bodo začeli delati železnico. Do tedaj pa pridno nosita v davkarijo svoje prihranjene vinarje, a za hrano požirajta s svojo družino vred slastne dišave, ki se blagodejno razlivajo iz farovške kuhinje po bohinjski dolini. V tem času se tudi naučita vihteti težko kopalnico in kladivo ter si s solnčno vročino pobarvajta bledi obraz in bele koščene roke, da vaju bode delovodja rajši sprejel v družbo zagorelih in razcapanih
I  delavcev. Ko bode prišla sobota, dobila bodeta od njega
1  za svoje delo že toliko, da ne bodeta šla domov brez evenka
'< in potem se bodeta tudi vidva rada vpisala v «Kmetijsko društvo«, ker tedaj v Bohinju ne bode več nobene proda-jalne in nobene druge gostilne. V nedeljo popoldne pa se bosta težkih korakov in težkega srca pomikala s svojo sestradano družino proti »katoliški« gostilni, da bi se ondi vsi skupaj z «gospodom» zopet poravnali ter ga prosili za
i zamero. Velik strah bode vaju obšel, ko bodeta zagledala razgretega gospoda Antona pred seboj, a ta strah bode
1  hitro prešel, kajti naš gospod Anton so res blaga duša. Ze
I sedaj lahko zagotovo trdim, da bodo vama takoj prijazno loko podali ter z milim glasom rekli: Nič se ne bojta, je že vse pozabljeno in sedaj bolita vesela z nami! Hej. Špelca,
j jeden cel Štefan najboljšega; zakaj izgubljene ovce so zopet najdene in pridobljene za nebeško kraljestvo! Sele pozno ponoči se bodeta smela začeti počasi odpravljati domov iz blaženih prostorov in še takrat se bode na izrecno gospodovo povelje izza skrivnih vratic vama približala postrežljiva, nam uže znana Podstudorka ter izvlekla izpod predpasnika in pred vaju na mizo postavila pol litra najfinejšega rdeče-pobarvanega špirita za <<šlaftrunk»!
_ Se nadaljuje,
Novičar.
Na Gorenjske na.
Vesele velikonočne praznike vošči vsem naročnikom, dopisnikom, podpornikom iu prijateljem uredništvo. Nedeljski počitek.  Pišejo nam: Gospod urednik! I   Gotovo Vam je znano, da obstoji postava, ki določa, da
morajo vse prodajalne ob nedeljah med glavno božjo službo /a pit <•. V Kranju seje začel leta 1899. izvrševali 1.1 zakon, po katerem so se začetkoma trgovci tudi ravnali. Sedaj si pa Oglejte, gospod urednik, kako se la postava izvršuje! Oprostile v-aj Vam tudi ni treba. Spomnil sem se. da imamo v Kranju mnogo «OČl postave«. Le-te bi pa lahko Vidite, daje sedaj med deseto mašo mnogo prodajalni«- odprtih, in sicer na škodo tistim, ki se drže postave. Pozor torej, -oko postave»! Lbožna v resnici nbozna blagajna je tudi v Kranju in potrebuje mnogo denarja: zategadelj naj bi se nekoliko tpuScalO» vsem tistim, ki imajo l:i čas odprle svoje prodajalne.
.Nedeljski pohajkovalec
Obôni zbor tukajšnjega « Olepševalnega društva« se je vršil v nedeljo S. t. m. kakor običajno ob prav pičli
udeležbi. Po primernem pozdravu predsednika, gospoda
F. Dolinza poda blagajnik, gospod K. Sajovic svoje poročilo, iz katerega posnamemo, da ima društvo I2.*>0 K s vin. premoženja. Pregledovalcciii računov se izvolita soglasno gospoda Karol Florian in M. Booss; istotako na predlog gospoda K. Floriana iznova ves stari odbor (gospodje: F. Dolenz. C. Pire. K. Sajovic, .1. Steinbauor, dr. F. Šavnik, K. Šavnik in dr. J. To m i usek ). Odobré se nova, po gospodu prof, dr. Tonhnšekii skrbno sestavljena pravila. Slednjič se sklene uvaževati nekatere po gospodu M. Roossu podane nasvete. Prepričani smo da bo odbor, kakoi' prejšnja leta, tako tudi letos vršil svojo dolžnost in mnogo storil v otep-sanje mesbl. /eleli hi le. da bi se lotil kakega večjega dela in ne preveč kopičil denarja, kar naj raje prepusti mestni hranilnici. Obžalujemo, da se člani tako malo brigajo za to prepotrehuo društvo.   Naj bi se v večjem
številu udeleževali občnih zborov in z izvedljivimi predlogi
bodrili sicer marljiv odbor k novemu delu.
Za lovce. Te dni ustrelil je gospod Bukovce iz K a 11 jo prvega divjega petelina v tej sezoni na Gorenjskem.
Okrajna cesta od Cirčič proti Smledniku in naprej se sedaj posiplj. . fo bi hilogolovo prav in dobro, če bi se • •■sla posipala z gramozom v to sposobnim, ne pa — Lakot se tu godi s kamenjem, debelim kakor «št ruklji». Opozarjamo na ta nedoslalek slavni cestni odbor, zlasti pa gospoda načelnika. Več voznikov,
p tpomhu uredništva: O tej zadevi prejeli smo še drug dopis, \ katerem dopisnik loži. da so voli vsled slabe ceste in ostrega kamenja tako obodeni, da jim teče kri i/, parkljev,   ta dopis priobčimo prihodnjič.)
Iz Škofje Loke nam naznanjajo, da je našla v nedeljo dne H. I. .¡1. opoldan žena mlinarja Štefana liomaiia na Suhi pri Skolji Loki zakopanega mrtvega otroka, katerega je nje dekla Katarina Benedik, stara lM let, doma z Dunaja, občina Selca, zakopala, Pri zdravniški preiskavi se je pokazalo, da je bilo dele živo rojeno. Katarino Behedik izročili so sodišču. Tica je že pred dvema leti zakopala enega svojega otroka, ki pa je bil mrtev rojen.
Iz Selc nam ' poročajo : V nedeljo, dne s. malega travna I. I. ustanovila se je v Selcih podružnica o. kr. kmetijske družbe za Selško dolino. Pri tej priložnosti je imel gospod ravnatelj Gustav Pire poldrugo uro trajajoče predavanje. K podružnici je pristopilo do sedaj .">!> članov vkljub si rast ni agitaciji z gotove strani, /a predsednika je bil Izvoljen gospod Franc llajnricher, posestnik v Selcih.
Ponesrečila se je,    ne pa kakor se je poročalo usmrtila bivša poštnaodpraviteljiea v Gradecu,gospodična Ana Thaller iz /.eleznikov.
V Kropi ji- umrla dne 1 1.1, m. ponoči gospa Marija Megušar, soproga po Gorenjskem znanega gostilničarja in posestnika Matija Megušarja. Lahka ji žemljica!
\
Odbori obrtnih nadaljevalnih šol v Kranju, Skolji Loki in Tržiču so se sestavili iz naslednjih gospodov: in sicer v Kranju: ces. svetnik Karol Šavnik, župan, kot predsednik; Andrej Zuumr, C. kr. okrajni šolski nadzornik, kol zastopnik učne uprave; Franc Omersa, trgovec, kot zastopnik deželnega odbora; Ignacij Fock, milar, kot 1 zastopnik trgovinske in obrtne zbornice; Ferdinand Sajovic, trgovec, kot Zastopnik mestne občine; Ivan VVbhigemuth, sedlar, kot zastopnik obrtnikov; v Škof ji Loki: Niko Lonček, župan, kot predsednik in zastopnik trgovinske in obrtne zbornice; Andrej Žumer, c. kr. okrajni šolski nadzornik, kot zastopnik učne uprave; Ivan Koceli, trgovec, kot zastopnik deželnega odbora; Lovrenc Sušnik, pek, kot 'zastopnik mestne občine j Jakob, Gašperin, ključavničar, kot zastopnik obrtnikov; v Tržiču: Kari Mally, župan, kot predsednik; Andrej Gassner, tovarnar, kot zastopnik deželnega odbora; VincencTheuer-schuh. ključavničar, kot zastopnik trgovinske in obrtne zbornice; Stanislav Pollak, strojar. kot zastopnik trške občine; Julij Goeken, tovarnar, kot zastopnik trgovinske in obrtne zbornice.
V radovljiškem političnem okraju se vrši nabor konj, in sicer: dne 10. velikega travna za občilu; Kropa Lancovo, Ovsiše, Hadovljica, Kamnagoriea in Predtrg v Radovljici; dne 11. za občino Mošnje v Mošnjah; dne 12. za občini Lesce in Begunje V Lescah; dne 14. za občini Gorje v Zgornjih Gorjah; dne 15» za občino Bled na Bledu; dne 16. za občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas v Bohinjski Bistrici; dne 17. ob devetih dopoldne, za občine Jesenice, Breznica, Koroška Bela v Mostah, ravnotisti dan ob treh popoldni; za občine Kranjskagora, Rateče, Dovje in Fužine v Kranjskigori.
Z Jesenic se poroča: Podobčina Jesenice napravila bode tekom letošnjega leta vodovod iz takoimeiiovanega potoka Lkova, da mori' preskrbeti mnogim, večinoma delavcem tukajšnje kranjske industrijske družbe spadajočim hišam potrebne pitne vode. Znano je, da je poleg Save nastala na novo cela vas Groblje. Oblastveno dovoljenje za to podjetje je menda že podeljeno. Vodilna cev bo napeljana tudi v delavsko bolnico bratovske skladnice I kranjske industrijske družbe, in se je vsled tega slednja izrekla, da hoče, ker je že ali posredno, ali neposredno pri tej stvari pvizadeta. s primerno 8V0to prispevati k napravi tega vodovoda.
Gasilno društvo na Koroški Beli priredi letos efektno tombolo s 1400 srečkami.
Oiebna vest. Naučna uprava je imenovala v odbor obrtne nadaljevalne šole za Kamnik c. kr. okrajnega komisarja Viktorja Parme in za Št. Vid pri Ljubljani župnika Gregorja Malovrha svojim zastopnikom.
Ulom. V noči od 2;$. na 21. m. m. je neznan človek vlomil v prodajahneo občinskega predstojnika Franca < lokjatija v Št. Golhardu, sodnijski okraj Brdo, in odnesel več papirnatih not, srebrnih goldinarjev, kron, več drobiža in tri kile sira. Ookjati ima škode 140 kron.
Nii P r rtu o r s k e m.
V Trstu so se minulo nedeljo vršile občinske volitve za okolico  in je  ta dan  zadel   tržaške   Slovence hud
i udarec. Slovenci so po Ijuteni boju zmagali s petimi svojimi kandidati, dočim so propadli z jednim. namreč v Skednju, kjer so imeli doslej vedno slovenskega zastopnika v občinskem svetu. Tu je prodrl Lah.
Križ e in  svet ¡1.
VKlapy, vasi na Češkem, se je te dni udi lo f>2 hiš. V nevarnosti je še 9 hiš. Vas Klapy šteje 100 hiš in SOD prebivalcev.
Nova iznajdba. Francoz M. Mercodiier jc iznašel sredstvo, s katerega pomočjo se lahko odpošlje po jedni in (isti žici ve:"; brzojavk.   Poskusi so se dobro obnesli.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 14. malega travna. Ministrstvo je odbilo vse rekurze, ki so bili podani proti izvolitvi nadučitelja J. Tomana župana v Moravčah in je izvolitev odobrilo. Deželni šolski svet je i azveljavil ukaz okrajnega glavarstva, i da se mora Tonian iz oziiov na šolo odpovedati župan-s!vu. Ker vse ni nič pomagalo, so se nasprotniški občinski možje vsi odpovedali.
Ljubljana 14. malega travna. Kakor se je sedaj izvedelo, je poslanec dr. Papež odstopil od načelstva kluba katoliško-narodnih poslancev, ker je klub sprejel posl. Žitnika. j
Dunaj 14. malega travna. Nadvojvoda Fran Ferdinand ne pojde s cesarjem v Berolin.
Budimpešta 14. malega travna.  Egvoteites trdi, da so kadeti v Pesti hoteli razstreliti tlentzijev spomenik.
Pariz 14. malega travna. Parisk i razstava je danes o!) treh popoldne otvorjena.
London 14. malega travna. Mepener oblega več tisoč Burov z s topovi. _
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Radovljici. Meseca sušca 1900. leta je 170 strank vložilo oK.120K 14 vin., 142 strank vzdignilo .'54.011 K 70 vin., 27 strankam se je izplačalo posojil 36.820 K, denarni promet 296.248 K 84 vin.
Cene govejega mesa so iznašale na Gorenjskem v minulem mesecu povprečno, in sicer: v Kranjskigori 1 K S vin., v TržičO 1 K 4 vin., v Kranju, Radovljici in na Plodu 1 K, v Kropi in na Jesenicah 96 vin., v Skorji Loki, Krašnji, Mengišu in Kamniku 88 vin.
Kmetski dolgovi rastejo! Na vsa kranjska posestva se je vknjižbo pictečeno leto 12.047.2SH K novih dolgov, dočim se je i/kiiji/.iio dolgov le v vrelnosti 0,822.:iHH K.
Listnica uredništva.
Gospodu Dorteju: Opiostile. da Vft^egU podlistka nismo nVOgli ponatisniti že v tej številki, dasijitvno l>i ga bili iaili. Obilo gradivo, ki se nam je, nauiomadilo za to številko, ni te^.i dopustilo. (iosp. dopošiljitelju spisa - Pouk o kmelijslve : Hvala ! Pii le na vrsto. (iosp. <!opisniku iz radovljiškega okraja : Prosimo, da nam kmalu pošljete konec j dopisa, ki je jako dober. Dospodu V Z.: Vaš podlistek je prikladen zi naš list, in ga priobčimo v kratkem. Dopis pa hotno izpustili, ktr je snov tistega že preveč" znana in pr gled Ptevitk za eitntelja | re-miiren. Prosimo, oglasite se £e verkrat! (JosjoiIii dopisniku iz (!.: Oprostite! Stvari, ki nam jdi pomnite, so pi eeej kočljive in bi se dale težko dokazati. Vpaiuo, da nam v kratkem zopet kaj pomnite.
- Gospodu x-y v Podlistka - ('.emu je dobei - kimpež* ne moremo ponatisniti .• ker je preveč |iosnet po življenju! Gospod O. D. v It.: S predstojeeo izjavo smo nstiegli Sf&\ želji.
Loterijska srečka dne 7. malega travna 1.1.
Trst:    liO      OD       20       74 SO
Tedenski sejem v Kranju dne :». t. m.
Prignalo se je 12)6 glav goveje živine. Otelet, 10prašičev, 0 ovac. 50 kg stane, in sicer: pšenice K S \')0, prosa K 7\>0, ovsa K 0\>0, rži K 8*—, ajde K 10'—, ječmena K 7 50, fižola K 11* /krompirja K 2 .)(). - Semena: jara rž K 10- -, čista grahora K 0"   . zgodnji oves K 7.60.
Proda ;e Uikaj  v Kranju dobro ohranjeno
,Styria'-kolo
z vsemi spadaj očimi deli za prav nizko ceno.  r,i ;t
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
Okrajna bolniška blagajna v Kraiju.
K št. r>«.
Ker je dveletna doba . delegatov okrajne bolni-ke blagajne v Kranju potekla, razpiše podpisano načelništvo z ozirom na $ 2U_ blagajničnih pravil in z ozirom na sklep v seji dne 10. aprila P.MK) nove volitve delegatov, ki se bodo vršile taki)-le:
Dne 22. aprila 1900
Ob II. uri dopoldne v Kranju za občino Kranj. Ob 2. uri popoldne v Stražišču za občino Strazišče, Ob 4. uri popoldne na Jami za obžino Mavčiče.
Dne 29. aprila 1900 ,
Ob 8. uri dopoldne v (lirčičah za občino Hrastje, Ob 0. uri dopoldne v Vogljah za občino Voglje, Ob 11. Uri dopoldne v Hrašah za občino Smlednik, Ob 2. uri popoldne na Lužah za občino Šenčur, Ob 4. uri popoldne v Cerkljah za občino Gerkljc.
Dne 6. majnika 1900
Oh S. uri dopoldne v Britotu za občino Predoslje, Ob 10. uri dopoldne v Predvoru za občino Predvor, Ob L uri popoldne v Naklem za občino Naklo, Ob 4. uri popoldne v Hesnici za občino sv. Jošt.
V izvršitev teh volitev - izvzemsi v Kranju — pooblaščen je v smislu sklepa načelniške seje z dne 10. aprila 15)00 blagajnik okrajne bolniške blagajne v Kranju.
Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Kranju dne 10. aprila 1900.
Ciril Pire, načelnik.
SteV. f>0. i »3—1
VABILO -
• k • , ■
rednemu glavnemu
zborovanju
okrajne bolniške blagajne
ki se bo vršil
dne 22. aprila 1900
ob enajstih dopoldne
v mestni dvorani v Kranju.
1 )i ievn i rt?< 1 : Volitev delegatov.
Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Kranju dne 10. aprila 1900.
CIRIL PIRC, načelnik.
Jernej Ručigaj
posestnik vMengisu in gostilničar v Kranju «pri ribi«
priporoča slavnemu občinstvu svoj       !" ■
konjak slivovko itd.
vse domačega izdelka po najnižjih cenah,
Pozor!       PredllO odidete v Ljubljano!
Emil Brandt
priporoča na veliko noč svojo veliko zalogo raznovrstnih
pimhov, honbonierov, zajčkov, jagnjet, pinc. potic itd.
Najnovejše: pastile s konjakom, Eibisch-sladkor proti hripi. hx i
Pnnn TlnttmT Ljubljana
HI/III    llrllrl      na Starem trgu štov.«l. !
Prva in najstarejša   TA 4
zaloga šivalnih strojev, j
Tli se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam I svoj«- izvrstne s I a mo r e z n i e e in ml a til niče, katere so dobivajo vzlic njih Itboinosti eeno.      Ceniki zastonj in poštnine prosti.
priporoča
svojo trgovino z vsakovrstnimi pridelki različna semena
posebno
pravo večno deteljo (francosko lucerno)
potem
domačo deteljo brez predenea in najboljši mavec (gips) iz lastne jame na Jesenicah
nadalje
vsake vrste semenskega fižola, posebno pravega ribničana.
Ob enem priporoča tudi
banatsko psenieno moko
i/, valjčnega mlina n t Količevum pri Dornz*lah pod Ivrdko KRLUZBERGER & Co.
V tem mlinu se i zmelje na leto 200 vagonov najfinejše pšenice. Cenjenim naročnikom je torej možno najbolje posinci. (Jene so enake kianjFkim mlit.om, plačilni pogoji pa ugodj ejM. ; 4 i
to .rt
. . iS v
Vi
• ; >
« . 5p*
mnt,
o cr
C/J
<
© ^5
2 P
O.
co cr
o o
«3
0 s 2
—
2   < -
1 e o
— o, o S.
M
X
C/5
o
O
o
CD
00
2>
O <
O.")
1   .   . 1
•4-.fr>
na dunajski cesti v C j u G l j ci n l
pttpoioča »fiiuit.Mnu oGč t totim jvojo ptuo in naj u.vj o      levjo vs«t\ -»ist
q a f cm te č i j :> t\ ccjci^ h oz>i in Cv z
»ui*>ion^c^a in viiltau^a btacja t*c na ?*5«fo in 3to6uo.
v \atac
72-4
{ft Vi« Vft VH    fi Vit Vn Vft Vfi V^ ^ Vti,\fi Vii, \ ^(ikVlV&Vf
66
v Kranju (poleglekarne) in na Savi p. Jesenice
priporoča 47 7
bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih,
nikelnastih, žepnih in stenskih ur
(hiije
budilk,!ut|z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga.
št. 108. Srebrna cilinder-remont.,
cel« gravirana in jako modno M. 7-50
i* -r £L 0) S «
•M reS c
-- "1 iS
S n pr o
ras* Ji ji
bff" ~ 00.
(c
ŠtJJllJ?, Srebrna cilinder-remontoir, o" rabiš, gld. 6-50 Jako močna in lina, lo rubis, gld. 7'fto Zlata od gld. 16*    da 60* —
št. l<>7. Si tli na cilinder-remont.,
z dvema pokrovoma« jako močna gld. 7-75
Knaka Anker, lf> rnbis, o<l gld. 9*50 naprej
št, 136. Zlati laški uhani, 14 kar., gfd. 3-80 riatirani gld. 1-36
200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi.
Št. 121.   14 kar. z zlatom pl.-itirana broška, m Jima gld, 1'80, ve-ja ffld. 2'80, naj ve-ja gld. 380
št. ll!».  Zlati uhani, 14 kar.. }Ai I datirani od ifW, 1*60 naprej
480
Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. -*45 lini, nikelnasti, gfW. 1*35, v doni le-zlato vdelano gld.3'80 NOVO! V želvovino vdelani, prav lahki, gld. 180
št. ll.i. Zlat prstan, «> kar,
od gdd. 2*30 naprej;  14 kur. od gld. 4*    naprej; spravim diamantom od gld. 7* — naprej
Opomba. Kdor želi po ceni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko.
Razprodajam fine repasirane ure z enoletnim jamčenjem.     Zlatnina in srebrnina je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
— CENIKI na zahtevanje rranko. ——
št. 1. Srebrni cilinder-remontoir, 6 rul.is, gld. 6*50 Jako močna in fina gld. 7'60
Št. l(>f>. Ura s kukavico, fina, z lepo izrezano omarico, gld. 7*50
Dvojnati daljnogled (Feldstecher) v toki (Etui) gld. 5 5D; prav fini, z H lečami, Srni gld. 775, najfinejši gld. 13*—
Št. 124. Zlati murčki, mali par gld. 1-75 večje gld. 2'20, največje gld. 2*75
Za nakup v Ljubljani so priporočajo naslednje tvrdko:
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni        67 (
J. S. BENEDIKT na Starem trgu
,* ******************J6
« >f
I    Gričar & Meiač i
Prešernove ulice i) *
J) Prešernove ulice i)
£ Največja zaloga zgotov I jenih oblek S
+) za gospode, dečke in otroke
j     k on lekcije za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cen. h
■K -K
S     CeniU se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.       66   .r> 4.
mL. *
Šivalni stroji ?J ^ ^ in kolesi.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta St. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
(leiiiki   se   dopošijejo   na Kuhtevauje
zastonj.
A '   A J.
^
' A '   'i."  "V  'A.' i
A      A.      A      A A
:» .f •
m m
Tri nakupovanju
duknenega in manulaktui
blaga se opozarja na tvrdko
68
Spitalpkc ulico štev. ¿
'ka zaloga. ¿Jiíkneiuh r, ■
-t.  .t. .t.  ,t.,,t,"-„t. ;e   .t.  .t,  .t t.
•J/ -T/
T -.T/ & -.T,-
.t. „t.
* v.
02H
Najboljše vrste kolesa!
tu-  in inozemskih tovarn IV. PUCHA
Monarch, Nauman, Peugeot
francoska kolesa od 15C—230 gld. prve vrsto priporoča 00—6
tvrdka A. Putrich
V zalogi imam vedno 400   f>00 koles, katere prodajani po najnižjih cenah.
Eplilli§lilliBiiBi[gi[gj[BHBiiailI[BJ[BHBiiaiiBi[ana
m m 1
¡a ii 1 1
i
rat
lia!
Slavnemu občinstvu se uljitdno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju
v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 02—6
1'riporoeam slavnemu občinstvu prijazne suhe za prenočiš e a.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska  in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se Jamči.
Uospodoni posestnikom vosov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
§
I I i
m
m
i
raj
_ _      _____ m
Pravo
plzensko pivo
iz zadružne pivovarrie
vedno popolnoma sveže v sodili ¡11 sleklenieali
-j;
se doniva
Oif—o   ;,
v zalogi Ivana Goruca.
Telefon št. 90.
FILIP FAJDIGA
l aiona m Listna tzdeLovattucu
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 60 priporoča svojo veliko       bi 5
zalogo sobne opralo
vsake vrste gartnt ;;• 1. t, r"
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
modroce na peieHib(Fe(Ieimatratze), stole in vsa v to stroko spadajo n rlela iz\ 1 i'-»• j• * 111 i"'iin i>o naročilu in po nizkih denab, Stoli za £ostilne ; 1 C5 ki.
•v z
Največja tovarniška zaloga sukna .1, GROBELNIK Ljubljana, Mestni trg 20
priporočil svojo veliko xhlogo vseh visi 77—4
S'.:knenega ulaga
jatrerndorfttkih, brnsklh in angleikili -lofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
um i ufakturnega bi ga
hlačovine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki štrlijo mnogo blaga, posebno
z n i I a ne <"e n e. ,
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja nn z ihte vanje.
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice it 10-14
pripor*     *vnjii veliko /.hIi>k" nn drobno in na dabalo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo:
i tacat Klic, navadnih i*ld. l-4<>, tntkih prid.5'AO l    ,     „   za kav«.     „ „      . t'W
1     „     no/1'V ali vilic   a   ti- —.
.ledna velika tlica ia mleko idd. —-so, km juho k'^- u- — Not] in vilice /. rottnlbi, koščenim ali tnlo-lcsenini ročajem: li parov navadnih od «1<I. 1*80 do (ild. .'c — u    v    boljtih     ,,   „  3T»o „   p "•.■.(>
Svečniki iz alpake visoki 21     24    2<>»/s cm
84-;i idd. 2-     2-:io 2»;o
DomaČa trgovina
Češnik & Milavec
Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice
se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in lei« ga blaga za obleke za ženske In moške
po najnižji cent hc, .1
O 3
S I
BT o
o
C OŠ
o
V.orci po pošti na razpolago.
R. LANG, Ljubljana (KollzeJ)
tovarna     modroee nu peresa in posteljno opr.ivo, zaloga pohištva,
pri poroča vnuke vrat o
modrocev, posteljne uloge, zrcal, pDrtob, otroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov ■ sofa, kanape, divan; in sobno opravo   77 4
po najnižjih cenah.
Oni k* * miki podobami poalj* (aatonj m poštnina proato.
Prodaja tudi na obroke. Kazpošiljanje točno.
G. Tönnies, Ljubljana
tovarna za strojef železo in kovinolivniea
priporoča kot posebnost vse vrste
M roje za slamoreznice in žage.
81 i
Prevzame  in  izvršuje stav-biiiHka i.i tesarska dela.
af*« cdiisfiatijia.
S?
vonja $flUz*ot
a na
82-4
i I ca o price       in iz-ctianifx t oen-t-u det
• i it  loa  v to itiilio 3|iti?iij pia ?c(<\.    c^tcjciiiiitn  viii licvtitnci
Gefa,  z- (a ta in ovitnata tečna
(monogt a m().
Bita M \»Otiwi#io točno in  po ni*f«il'i cenah.
HCltoČifa tOiTIlO.
on nania
sloji! j ¥®iij
74-4 izdelovalec
vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi.
Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča.
Lastna izdelovidnica :
ljubijana, Opekarska cesta St. 9 (veliki atradon).
Adolf Hauptmann i
7C 4
tovarna in lifcia
**. lhistrovani cenik brezplačno in poštnine presto. m
t
k>,
64
„Styria~Special
se takpj proda.     Cena po dogovoru.
Kje? izve se v npravništ vn «(Jorenjca». 86 2
Učenca sprejme takoj
;>o  >        AlOJZlj Gdtzl, solmi slikal'. Kranj.
POZOr! Prijatelj, kje si kupil svoje kolo (bicikelj), da se tako dobro in lahko voziš? V Kranju
pri Pavlu Bizjaku.
Tam se dobijo izvrstna kolesa, trpežna in tudi lepa. Jaz ga rabim že tri leta. pa se ravno tako teče. kakor nov.    (lene so tdd.85'-   do 160* lesa. 12 kil težka, iz angleškega jekla. Dobijo se vse ifruge stvari, ki se zraven potrebujejo. Stara kolesa od gld. 20'    do 80*
najl'ne tam
a k<
Ulli
Primož Košnik
izdelovalec opeke iz cementa in zidarski mojster v Britofu pri Kranju
izdeluje opeko i/, cementa vsake vrste in barve, strešnike in tlak ter se priporoča za mnogobrojna naročila. 25-4
Zahvala.
Dur 1. listopada sem jaz podpisani, zavarovan pri Dunajski zavarovalni družbi, pogorel in sem dobil vso zavarovalnino popolnoma izplačano. Pri   cenitvi   (šaevanju)   se   je   posebno gospod
Fran Ks. Sajovic iz Kranja zame potegnil in pripomogel, da sem vso zavarovalno vsoto prejel, zato se mu tu javno zahvaljujem.
Ob enem tö pošteno in dobro družbo, katero gospod Fran Ks. Saj o vi c („pri Mubiju") v Kranju zastopa, vsakemu gospodarju najtopleje priporočam. ;{. 4
V Srednji Vasi pri Št. Juriju.
Andrej Fende pi> domače -I urdek.
Potrjuje resnico:
Matevž Barle, župan. Franc Okorn, (svetovalec Jože Kristane
priča, priča. Tudi se naznanja, da ta dru/ha sedaj najceneje postreže, in da daje vse natanko svete gospod Franc Ksaver
Sajovic («pri .Mnliijn») v Kranju.
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,088.433 kron 16 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,415.490 kron 18 vinarjev. 86- 10
KAR0L FL0KIAN
trgovina s knjiga % galanterijskim blagom, muzikafijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga.
/radi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajani vse po najnižji ceni. 14-14
Gospodom učiteljem in prekupovaleem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
trgovina i mešanim blagom lik župnijske ccr<ve v Kranju s j£
priporoea
svojo zalogo raznovrstnili tkanin, zlasti S^-.— o  o  o  domačega platna  o o
slavnemu občinstvu v mestu in na ileželi. —-
14 rp Ob jednem opozarja na svojo
barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. ±1
1
Najstarejša in najrenomiranejša trgovina
FERD. SAJOVIC
poprej C. Pleivveiss v KRANJU
priporo"-a p. u. slavnemu občinstvu
svojo bogato zalogo ženskega modnega blaga in pa moških modnih kamgarnov, ševijotov in drazega blaga, kakor tudi vseh druzih v manufakturno stroko spadaj očih tvarin po najnižjih cenah.
j Za strogo solidno postrežbo in dobro hla^o j
JL__ ........-c * j
t
lzilaja in zalila konsoreij »Gorenjcu
Odgovorni urednik (Jasper Eržen.
Tisku tiskarna v Kranju.