Št. 4. Leto X. 1912, Spisi se morajo poslati do lO., dopisi do 15. prejšnega mesca. „ v Kftkor hrepeni jelen po sfutJeiKrtici, ^ko hrepeni moja po kV\}o Boj! Izdaja Katoliška bukvama Tiska Katoliška tiskarna Stane: za celo leto K 2--; za Nemčijo K 2-50 ; za Ameriko in vse ostale zunanje kraje K 3--. Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu; naročnina in darovi pa upravništvu Bogoljuba v Ljubljani Izhaja začetkom vsa kega mesca Suaji k SUDjim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, uerižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 3661 ex 1911 Liubliana. Kopitarjeva ulica 4. L. lfiiliar, arar. nnr^ntnirnn^rTinninnnnnrinnrinrine-int-ir-inr-it-inrannr jt innnnnnn Haše gospodinje!!! I I □ □ 733 0 □□□□□aDanDanDcnncnannnannaaannDnnnai Kollnsko kauino primes D □ v korist obmejnih Slovencev. D □ □ □ D □I i Denarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. registrooana zadruga z neomejeno zaveza en sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4 In pol ods:o:!iov brez kakega odbitka, tako da prejme vlo:nik od vsakih vloženih 100 kron čistili K 4*50 na leto. Lastna glavn. K 608.996-84 i Lpdska posojilnica 3 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo \ 1 Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoCi raCun ter daje istim posojilo proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredt (proti poroštvu) n ziastavi vrednostnih papirjev.Menjicesenaj- Iaruin trS- kulant. eskomptirajo. Fran Povše, komercijaini svetnik, vodja, grašCak, državni ir. deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik Odborniki: Hnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu 11 Ljubljano Dr. Josip Dermastia. Hnton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p B. Karol Rauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. inobrt. zbornice in hišni pos. v Ljubljani Fran Leskovlc, hišni pos.in blagajnik .Ljudske posojilnice". Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani Gregor Šlibar, župnik na Rudniku »SLOVENEC", sobotna izdaja, stane 7 kron na leto. NMa češka tvrdka»»-^»le cenej« postellnesa psrla! 1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, šako w."p.enischT^s^a^e^f trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 110 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K. z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. — Pošilja proti povzetju od 12 K više ranko. S. BEKISCH v Dešen ioi 766 S umira, Češko. - Zameniava in frankovrnitev dopuščena, za 2411 neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. Velik uspeh ima vsako krojaško podjetje z lepo opremljeno, bogato sortirano in zelo priljubljeno ZBIHKO suknarne = Lužnij & Trlicn = Brno Zahtevajte takoj doposlatve zbirke zastonj in franko. — Vse potrebščine za krojače Ostanki po izredno nizkih cenah. 440 3—1 HS&s »Katoliška Tiskarna" priporoča vizitke, kuverte in druga dela. Rudolf Foukal Jagerndorf, Češko. Razpošilja sukno krojaškim mojstrom. Omenjena tvrdka razpošilja krojaškim mojstrom, ki imajo veliko odjemalcev, najnovejše, najtrpežnejše in najlepše vrste sukna tudi na metre po tvorniški ceni. Bogato zbirko vzorcev pošilja zgorajšna tvrdka poštnine prosto na ogled. a 279 Pri nakupu gvantnega blaga v LJubljani najdete veliko zalogo za moške In žens e obleke, kakor tudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šerpah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah kjer vsakdo dobro in prijazno poslrežen E. lita Stritarjeva (Spitalska) ulica št. 3 Pri Škofu Pogacarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev Pri Miklavžu Medena ulica zraven loterije 2682 15 m d n g m m ttolni bliki a 10 vin., na 10 izvodov eden povrh. Dobiva se oboje v Katol. bukvami ali pri Ničmanu. Hplliillllllllllllllillllll Naročajte in priporočajte Petra Barbariča! Nevezan 1 K, vezan 1*50K, lepše 1'90 K. II BI 1 H Koledar in nameni apostolstva molitve. I. Namen molitve od sv. Očeta odločen za mali traven: Ohranitev sv. vere med poljskim narodom. II. Posebni nameni za vsak dan: Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Hugo škof Frančišek Pavlan Abundij Veliki četrtek (Izidor škof) Veliki petek (Vincencij Fer.) Velika sobota (Sikst papež) Družba sv. Mohorja. Malodušni duhovniki. Ljubezen do bližnjega, posebno do revežev. Društva presv. Rešnjega Telesa. Spreobrnjenje trdovratnih grešnikov. Ohranitev sv. vere, — vse mlačne duše. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika nedelja Vstajenje Gosp. Velikonočni ponedeljek (Albert) Marija Kleofa - Ezekijel prerok Leo I. papež Zenon škof muc. Hermenegild muč. Povzdiganje naših misli k nebeškim željam. Naši obrtniki in njih pomočniki. Prava pobožnost ženskega spola. Ljudski misij oni. Naši visokošolci. Prava krščanska umetnost. Vladarji, njih družine in vsa svetna .gosposka. 14 15 16 17 18 19 20 Nedeljd Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Bela nedelja (Justin muč.) Anastazija dev. Kalist muc. Rudolf muč. Elevterij škof Ema, vdova Marcelin škof Zatiranje slabih časopisov Naši posli in vsi delavski stanovi. Sibe potresa reši nas o Gospod. Mir in sloga narodov. Spreobrnjenje krivovercev in judov. Delavci in delavke v tovarnah. Zidanje potrebnih cerkva. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Anzelm škof Soter in Kaj papeža Adalbert (Vojteh) Jurij Marko Klet papež Peregrin Angleški katoličani. Poboljšanje postopačev okoli cerkve. Ponižanje sovražnikov sv. vere. Naši vojaki. Blagoslov polja in vrtov. Pomirjenje nasprotnikov in sovražnikov. Naši rojaki v daljnjem svetu. 28 29 30 Nedelja Ponedelj. Torek Varstvo sv. Jožefa Peter muč. Katarina Sijenska Povišanje sv. kat. ccrkve. Naši učitelji in učiteljice. Ženski zavodi; vsi v tem mesecu umrli. Odpustki mesca aprila 1912. 3. Sreda. Sv. Benedikt filadelf-s k i. Popolni odpustek tretjerednikom. 4. Veliki četrtek, prvi v mesecu. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratrvski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) tistim, ki danes eno uro molijo ali premišljujejo v spomin, da je ta dan Jezus postavil zakrament presv. Rešniega Telesa; spoved in sv. obhajilo danes ali pa drugi teden; c) tistim, ki danes ali jutri obiščejo »božji grob« in molijo v namen sv. očeta; spoved in sv. obhajilo danes ali na velikonočno nedeljo; d) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi ška-pulir; f) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva. 5. V e 1 i k i petek, prvi v mecsu. Kdor danes popoldne od 3. ure naprej ali jutri od 11. ure dopoldne žalostni Materi božji vsaj pol ure dela druščino z molitvijo ali premišljevanjem, dobi popoln odpustek tisti dan, ko opravi velikonočno spoved in gre k sv. obhajilu. 7, N e d e 1 j a , prva v mescu, Velika noč. Popolni odpustek: a) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; b) udom rožnivenške bratovščine trije odpustki v. bratovski cerkvi in razen tega še en popoln o«! pustek; c) udom škapulirske bratovščine kar melske Matere božje v bratovski in farni cerkvi; d) udom bratovščine naše ljube Gospe presve-tega Srca v bratovski cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi ali črni škapulir; tisti, ki nosijo črni ška-pulir Matere božje, pa morajo poleg navadne molitve v namen sv. očeta moliti še sedem o--, našev in sedem češčenamarij za duše v vicak' f) udom družbe krščanskih družin; g) udom bra tovščine presv. Srca Jezusovega: dalje vsem vernikom, ki pridejo k spovedi in sv. obhajilu $ premišljujejo nekoliko dobrotljivost presv. Src in molijo na namen sv. očeta. — Tretjeredniko1! vesoljna odveza. 24. S r e d a. S v. F i d e 1. Popolni odpu tretjerednikom. 28. Nedelja, zadnja v mesen. ženi Lukczij. Popolni odpustek: a) tretf0 rednikom; b) vsem, ki trikrat na teden sktt; molijo sv. rožni venec. Leto X. Štev. 4. Križi in znamenja ob potih. Vesela spomlad je zopet prišla v deželo. Vse se oživlja in prenavlja. Kmetic nanovo orje svoje polje, vrtovi se preurejajo, drevje očiščuje, živa meja se prirezuje, plotovi popravljajo. Tudi zidarsko delo, ki je čez zimo počivalo, se je spet pričelo: novim poslopjem se koplje temelj, stare stavbe se popravljajo, ometavajo, snažijo, belijo, slikajo. Menda je ravno ta mesec najpriprav-nejši, da spregovorimo enkrat o križih in »znamenjih« ob potih, — teh očitnih spričevalih vere našega ljudstva, ki pa tudi marsikje prav glasno kličejo ali po tesarju ali zidarju, krovcu, slikarju ali kiparju. Križi in znamenja ob potih so — enako kakor lepo nasejane cerkvice po naših gričih :— javni dokazi, da je ljudstvo naše verno, krščansko. Živoveren kristjan vsem krajem, kjer ima opraviti, in vsem opravilom, s katerimi ima posla, takcrekoč pritiska pečat krščanstva; povsod hoče videti znamenja sv. vere: križ in podobe svetnikov. Obenem s temi vnanjimi verskimi znamenji stavi te kraje in ta svoja opravila pod varstvo božje in svetniško. To je brez dvoma zelo lepo in veselo. Saj "avno nasprotni znak modernega, vedno bolj ^rodirajočega brezverstva je pa ta: odprav-jati znamenja in sledove vere povsod: po hišah, po javnih prostorih, tudi po pokopališčih, v občevanju, govorjenju, pozdravih, raznih šegah in običajih. Povsod se mora Bog umikati; povsod namesto vere in nadnarave sama gola natura. Nobene višje misli, nobenega pogleda navzgor, nobenega nad-zemeljskega ideala. Vse drugače pa dela verno ljudstvo. Po-vsod vidi Boga, — ne samo v cerkvi, kjer biva v vidni podobi, — ampak tudi v hiši, na sredi polja in na vrhu griča. Povsod mu stopa pred oči tudi končni cilj, naš večni namen; posebno če se primeri kaka nesreča, mu je prva misel na Boga, na sodbo, na molitev, In tako je prav. Saj je res Bog povsod, »v njem živimo, se gibljemo in smo«. Veseli moramo biti, da je še toliko vere med nami, da ljudje cenijo in čislajo take verske reči. Zato se menda imenujejo ti križi in kapelice »znamenja«, ker so znamenja ali znaki, priče in dokazi naše vere v Boga in zaupanja v njegove svetnike. To je lepo. — Samo nekaj je treba pri tem pomniti, namreč: da v same vnanjosti -ne smemo imeti preveč vere in staviti prevelikega zaupanja. Če bi nas kak tujec samo po »znamenjih« sodil, bi mcral reči, da smo Slovenci in posebno še Kranjci — ker toliko znamenj in toliko cerkvic po gričih ni menda nikjer kakor na Kranjskem — torej da smo mi najpobožnejši ljudje na svetu. Nevem pa, če nas bo tudi Bog sodil samo po številu znamenj. Sv. pismo pravi: »Pravični iz vere živi «. To se pravi: vera se mora kazati ne samo v »znamenjih«, ampak še bolj v življenju. Zakaj je treba to poudarjati? Zato ker nekateri le preveč drže samo na take vnanjosti, premalo pa na notranjost. Marsikdo, ki se želi Bogu malo prikupiti, ne ve drugega, kakor kako znamenje postaviti, in misli, da je s tem že vse storil; ne zaveda se pa, da bi se Bogu bolj prikupil, ko bi malo svoje življenje poboljšal: pijančevanje opustil, s sosedom se spravil, z ženo ali s »ta starimi« lepše ravnal, za otroke bolj skrbel ali kakega siromaka se usmilil. — Lepo je, če je lepo znamenje sredi vasi; nelepo pa je, če okoli tega znamenja pijanci kolovratijo, moški preklinjajo, ženske se kregajo, fantje pretepajo, otroci kamnajo. Če bi nas pa kak tujec po takih junaških činih sodil, nevem kakšna bi bila njegova sodba o nas . . . Torej zunanja znamenja vere moramo ceniti; preveč vere in tipanja pa v same vna-njosti ne smemo staviti. Lesen križ ali zidano kapelico postaviti, kdor ima dosti denarja za to, ni težko; — križe, ki nam jih Bog naloži, voljno nositi, živ tempelj božji, ki je človeško telo z dušo vred, prav uravnati, to je pa malo težje, zato pa tudi zaslužnejše. To je eno. Druga stvar, na katero moramo pri znamenjih paziti, je pa ta-le: Kdor postavi kako znamenje, hoče to storiti gotovo Bogu, Mariji ali svetnikom v čast, ne pa v sramoto in zasmeh. — Ali pa niso naša znamenja pogostokrat Bogu bolj v zasmeh in sramoto, kakor pa v čast? Poglejte — kakšen križ! Deblo že trohni in preti, da bo padlo, barve, s katerimi je bil nekdaj križ pretegnjen, že ni nikjer več, streha je preluknjana ali celo napol podrta; poglejte telo Gospodovo samo; kakšen obraz, kakšno celo telo, kak »mojster« je to delal?! In vrh tega morda še roka Kristusu odpadla! Tako visi Gospod in njegov križ, nanovo ranjen in zasmehovan, morebiti leta in leta. In ljudje hodijo mimo in gledajo to, pa nikogar v oči ne zbode in v srce ne zaboli, da bi to potvaro odpravil. — Ali zidana znamenja, kaka zanemarjenost se časih vidi! Ograja podrta, streha raztrgana, omet odpadel, slike okrašene, zamazane, zastarele. In to naj bo Bogu v čast? Zatorej le stavimo in imejmo ob potih znamenja, ki so priča naše vere, — ali rajši malo manj, pa tista v resnici lepa in častna, kakor pa prav veliko in večino zanemarjenih! Časih je teh znamenj silno veliko, pa eno bolj revno od drugega. Ni treba, da ima vsak posestnik na koncu svoje njive svoje znamenje, ker en sam redkokdaj zmore kaj res lepega postaviti. Bolje je, da se jih vzame več skupaj in naredijo res nekaj, kar je okolici v lepoto, njim samim pa v čast! Kadar hočete napraviti novo znamenje, preudarite dobro, da ne boste postavili nekaj, česar se boste potem kesali! Posvetujte se vselej z duhovnikom ali drugim izobraženim in vernim možem! Dajte si napraviti od pravega mojstra skrbno izdelan načrt, ki ga potem pokažite veščim ljudem! Delo samo izročite zopet izvedenim rokam, ne kakemu mojstru-skazi! Posebno pa pazite na naprav-ljanje slik in kipov! Poiščite si res pravih mojstrov in ne glejte samo na to, kdo bo ceneje naredil ali kje se bo ceneje dobilo. Ne dajajte slikat znamenj kakim nesposobnim ljudem. To so lahko dobri in častni ljudje, a za slikanje podob nimajo zmožnosti. Oni lahko slikajo na panjove razne vesele in žalostne prikazni, kako zajec na boben ropoče itd., tam naj se le izkazujejo s svojo umetnostjo; za svete podobe morate pa dobiti res umetnega slikarja. Če pa takega ne dobite, pa nikar ne dajati slikati svetih podob; ali če kaj čednega sploh ne zmorete, je bolje se ne lotiti takega dela! Postavljena znamenja se pa morajo tudi popravljati, drugače razpadejo. Pa ne šele takrat popravljati, ko že vse skup leti, ampak o pravem času, ko se na njih začne opazo vati zob časa, ki jih je le nekako oglodal. — Pravzaprav bi se morji, vsaj če se dela kako večje znamenja, že pri napravljanju noveg-i znamenja založiti kapital, iz katerega obres! se bo znamenje vzdrževalo. Prav potrebno in hvaležno delo bi bilo ko bi se enkrat po vseh župnijah naše sloven ske zemlje vzeli skupaj, da bi vsa znamenja pregledali in potrebna popravili če pa nikogar ni, ki bi jih hotel popraviti, pa odstranili, da se Bogu in svetnikom božjim ne dela ž njimi nečast, da niso v po smeh malovernim in brezvernim ljudem, ki hodijo mimo! Morda bi bilo dobro v ta namen osnovati nekak »olepševavni odsek«. Po me stih imajo olepševavna društva, po deželi naj bi imeli vsaj odseke. Kaj, če bi se tak odsek osnoval v Marijini družbi? Ali bi ne bila tudi to lepa naloga družb? Seveda odsek sam ne bo mogel veliko popravljati, ampak naj bi le opozoril, vzbudil in vzdignil tiste, ki so po klicani in zmožni popraviti: ali posamezne posestnike ali cele vasi in potem tudi s sve tom in dejanjem pomagal delo izvesti. Smo radovedni, če se bodo kje zganili in nam tudi kaj sporočili, »Kakršne so rože po oknih, taka so de kleta v vasi,« tako sodijo ljudje. Lahko pa sklepamo tudi: Kakršna znamenja v fari, taka gorečnost za čast božjo. — V novejšem času imajo po nekaterih vaseh res lepa, okusna umetna znamenja. Če rastejo tam okoli še kako cvetje in zelenje, ki ga goji skrbna roka Bogu in Mariji v čast, se potniku oko in srce razveseli, ko zagleda kaj takega in si mora nehote reči: Tu morajo biti verni, go reči in izobraženi ljudje! Še eno besedo o pozdravljanju pri križili in znamenjih. Navada je, da se pri znamenjih moški odkrijejo, ženske pokrižajo. Bodi naj prej povedano, da to ni ravno cerkvena za poved, ampak le lepa pobožna navada. Torej nima še nobenega greha, kdor tega ne stori ako ne opusti pozdrava iz kakega zaničevanja. Vendar bi bilo znamenje mrzlega in malomarnega kristjana ali pa prevzetnega človeka, kdor bi pri nobenem znamenju Kri-žanega ne pozdravil. Pa tudi samo mrzlo odkriti se, ni kaj poseben pozdrav. Pozdrav mora priti iz srca! Če so že sicer pobožni vzdihljaji med dnevom priporočljivi, naj bi — če že drugokrat ne -— vsaj takrat kak vzdih-Ijaj poslali k Bogu, ko pridemo mimo svete podobe. Pri križu se lahko reče: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo . ..«, pri znamenju Marijinem se lahko na tihem vzdihne k Mariji za srečno zadnjo uro ali zmoli tudi češčena-marija, ne da bi te kdo opazil. Če se pelješ po polju in vaseh, posebno pozimi, in srečaš znamenj toliko, da se ti zdi že težko pri vsakem se odkriti, v srcu vsaj lahko pozdravljaš Boga in svetnike, ne da bi te kdo opazil, in ne da bi te zadrževal mraz ali dež in solnce. Ali torej smemo pričakovati, da se bo — tam kjer je potrebno — že letošnjo pomlad v tem oziru kaj storilo? Da se bo, ko se vse prenavlja, tudi v tem oziru lice naše domovine prenovilo in pomladilo? Potem pa naj se pazi na to vsako leto, da se sproti popravi, kar je potrebno, Na ta način bodo poljski križi in znamenja v lepoto naši domovini, bodo priča naše vere in gorečnosti, pa tudi mimoidočim — kažipoti proti nebesom. S Kalvarije na Na gori Kalvariji je umiral Gospod kot žrtev za naše dolgove, na Oljski se gori je dvignil odtod v nadzvezdne nebeške svetove. Na gori Kalvariji vrh strmih višav križ zmage i nam je pripravljen; gojimo tu v srcu do križa ljubav, da v večno nam čast bo postavljeni Oljsko goro. Pot h križu nas vodi strmo navzgor, tam v višku oblita je z zarjo; privede nas srečno v večni odmor, a vodi čez goro Kalvarijo, Kdor vdano na gori Kalvariji trpi. ko žalost mu srce pretresa, na Oljski se gori mu čelo zvedri, tam dvigne se v večna nebesa. Limbarski. Bog med nami". Živimo tudi mi za Jezusa! (Dalje.) Sramujem se, izreči te besede tu pred oltarjem, medtem ko Jezus, skrit v njem, živi in misli le za nas. Nam mrzi živeti zanj, — njega pa ljubezen zadržuje v sveti hostiji. Toliko premore ljubezen v božjem Srcu! In ljubezen v našem srcu ni zmožna, da uredi naše življenje po volji božji? Jezus je za nas vse, in njegovo veselje je, bivati pri nas; njemu so ljube tudi revne, neokrašene cerkvice. Ako le more bivati med ljudmi, je zadovoljen; njegovo življenje ljubezni je poplačano, ako le najde ljubezen. In mi? Dočim neprestano gori ognjena peč ljubezni v tabernakeljnu, dočim Srce samega Boga zdihuje in koprni po nas, se damo mi le s težavo ganiti. Mi ga hočemo pač ljubiti, a pod pogojem, da ga ljubimo samo malo ,.. On sam nam ni zadosti, mi hočemo poleg njega ljubiti še nekaj drugega, — ljubiti same sebe. Mi ga hočemo Pač ljubiti, a le toliko, da ga ne žalimo, da nam pri tem ni treba izgubiti in pozabiti sebe. Bojimo se, da bi ne napolnil našega življenja s težavami in bridkostjo, ako se zatajujemo in mu prepustimo vodstvo svojega življenja ... A kdor se tega boji, ta ni še nikdar skusil, kako dober gospod je Bog; ta se ni še nikdar v resnici odločil, služiti samo Bogu. Naša neodločnost, živeti krepostno, ne prihaja od ničesar drugega kakor od slabotne volje, s katero pričenjamo. Odtod prihaja, ker išče ubogo srce še nekaj drugega razen Boga. Zato posluša zahteve strasti, slabih navad in čutne narave. Ako pa bi bilo na to stran gluho in bi poslušalo le Boga, bila bi služba božja mnogo ložja. Zato se zgodi, da hočemo v skušnjavah, v težavnih okolnostih in vsakdanjih nevarnostih z Bogom glihati, mu nekaj dopustiti, a ne vsega, staviti mu gotove meje, katerih nočemo prekoračiti. Zato ne dosežemo nikdar one nenavadne moči, s katero se vrže človek na kako podjetje, odločen, da ali življenje pusti, ali ga dobro dokonča. To edino je vzrok, zakaj mnogi nosijo svoj križ s tako težavo, se dvigajo in zopet padajo, ter omahujejo sem in tje med pobožnostjo in mlačnostjo. Vidi se jasno boj med naravo in milostjo, med svetom in Bogom — in edini vzrok tega je, ker manjka odločnosti in hočemo skopariti z Bogom. O, kdor z Bogom tako skopari, tega plačuje on z enako mero, Ono notranje veselje, ki vse težave olajša, ono svežost, ki človeka na perotih dviga kvišku, to podeljuje Bog le velikodušnim dušam . , . . Gospod, tu sem, le zate hočem živeti! Kaj naj storim, da ti bom ustregel? Domine, qui me vis facere? Gospod, kaj hočeš, da storim? Ta prvi skok moramo narediti in z mečem presekati vse vezi, ki nas vežejo. Vidiš, to so vrata v notranje življenje! Ako so zaprta, sunite močno vanje, če hočete, da se odpro; in ko so enkrat odprta, ne bodete več šli, ampak leteli. Vprašajte one duše, ki so si v resnici Boga izvolile in v kateremkoli stanu so živele, pustile so za sabo svetel žarek prave pobožnosti. Vprašajte jih, če se niso čutile mnogo ložje, če niso veselo in z velikimi koraki šle po tistem potu, kjer se mi le s težavo naprej vlečemo. Poglejte jih, če so tako malodušni, če postajajo vsak trenotek in se ozirajo nazaj, kakor bi se ke-sali, da so se posvetili službi božji. In vendar se več trudijo nego mi, si bolj silo delajo kakor mi. Svojo naravo krote s pritrgovanjem in si ne spregledajo niti najmanjše stvari. Vedno željni napredovati, se ne izgube v zunanje stvari. Prizadevajo si za čvrste čednosti, ponižnost, potrpežljivost, krotkost in zatajevanje. Križ, veliki križ Nazarenca je tu; tega so si naložili na rame. Ne vem res, kako je to, nam se zdi velikansko breme, a oni ga nosijo z lahkoto, vedno pripravljeni, vedno veseli . . , Vzrok temu je, ker so se enkrat odločili, živeti za Boga; in ta odločitev je z enim udarcem strla vse verige, zavrnila vse pritožbe, zravnala vsa pota, olajšala vse težave. In Bog jim daje vedno zgled, kako naj izpolnjujejo svoje dolžnosti, kako naj prinašajo darove, kako premagujejo skušnjave, Bog vodi njihov glas, daje njihovim ukazom milobo, njihovi poslušnosti veselje. On jih uči, kako naj se oblačijo, k a ko naj jedo, kako naj delajo in kako naj se obnašajo, Da, Bog živi sam v njih, kajti njegova svetloba jih vodi, njegova ljubezen jih ogreva, njegovo veselje jih napolnjuje. Njegove časti iščejo, njegova gorečnost jih razjeda, njegova razžaljenja jih ža-loste. Glejte tu, moji ljubi, resnično notranje duše, v katerih je vžgan božji plamen; glejte pravi način, kako Bogu v duhu in v resnici služiti! Glejte prave častivce, ki mu darujejo v celici svojega srca svoje veselje in zdravje; glejte kraljestvo božje, zasnovano v dušah; glejte dušo, katera živi za Boga! Sv, Terezija je hodila nekdaj kmalu po prejemu svetega obhajila okoli popolnoma sama s svojim dragim Jezusom v srcu. Naenkrat vidi, da ji prihaja nasproti neki otrok poln veličastva: Kdo si ti, jo vpraša smehljaje, kdo si ti? — Jaz sem Terezija Jezusova, in sedaj mi povej, kdo si pa ti? — Jaz sem Jezus Terezijin . . . Tako je živela Terezija vsa za Jezusa, a Jezus ves zanjo. Ona vsa njegova, — on ves njen. 0 srečno razmerje! O presrečna duša, ki živi v neprestanem združenju božjem, v nepretrganem objemu z Jezusom! Duša, o kateri velja obljuba Jezusova; »Ako kdo mene ljubi, ga bom jaz ljubil in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla in pri njem prebivala.« Duša, ki sloni na prsih Jezusovih in pije iz njih potoke sladkosti. Sedaj pa vprašam: Kaj nas ovira, da se ne povzdignemo nad nas same in se ne posvetimo za božjo službo pred svetim Zakramentom? Ali mar Bog ni zadosti ljubezniv? Ali ni on edini, ki zvesto ljubi? Edini, ki je zmožen, da osreči onega, kateri njega ljubi?! O, ponoviti moram ono bolestno besedo sv. Jederti: »Ljubezen ni ljubljena, Jezus ne najde ljubezni!« , , , 0, da bi se dobilo tudi pri nas nekaj duš, nad katerimi bi imel Jezus svoje popolno zadovoljstvo in veselje! Duš, katere bi govorile iz srca: Kaj imam v nebesih in kaj maram na zemlji; Bog mojega srca in delež moj je Bog na vekomaj! — Veliko se trudimo za malce zemeljske dobrine: za pest denarja, mrtve grude, za malo dima časti in slave, ki se danes dviga in jutri razkadi, — trudimo, pa ;e še ne dosežemo! In vendar je le Jezus in njegova ljubezen oni skriti zaklad v njivi, za katerega je vredno, da gremo in prodamo vse, da ga kupimo, kajti v njem edino je vsa naša sreča. O da bi se mi posrečilo, vam danes v božji službi nekoliko naprej pomagati! Pota sijonska žalujejo, ker ne ljubimo Jezusa, ker mu ne služimo, kakor zasluži! Celo pobožne duše iščejo bolj sebe kakor Jezusa; izgubljajo se v tem, da opravljajo z veliko natačnostjo nekaj zunanjih vaj. Če pa pogledamo natanko v srce, ne najdemo duha Jezusa Kristusa, ampak njih lastnega duha, ker jim manjka življenja ljubezni. Kdaj bomo premagali samolju-bežen, ki nas spremlja pri vsakem našem koraku in ki je naše prave sreče največji sovražnik, ter jo nadomestili z ljubez- nijo božjo, v kateri obstoji vsa naša resnična sreča! Kako torej, ali naj brezdelno stojimo in zapravljamo svoj čas?! Tedni in meseci potekajo, vsak dan premišljujemo kratkost življenja in ničevost pozemeljskih stvari. Vsak dan čutimo, da se naše srce nanovo razširja in najdemo novih vzrokov, da ljubimo Boga. Vsak dan se zdi, da se nam razprostirajo krila k poletu v notranje življenje — kdaj se bomo vendar v resnici dvignili? Kdaj bomo nastopili ono trdno in stalno pot dobrega kristjana, ki sicer hodi po tej dolini prognanstva, ki pa ima zemljo pod svojimi nogami., večnost v svojih mislih in Jezusa v srcu? Kdaj bomo stopili v stopinje Jezusa Kristusa in ločeni od sveta in samih sebe živeli le zanj? Pogum, duša moja, odloči se k novemu življenju! In če te skuša svet zapeljati, če čutiš, da pešajo tvoje moči — pridi k nogam Jezusovim, vrzi se na njegove prsi, potopi se v brezdno njegovega božanstva, tam najdeš novih moči, tam se naučiš vsega. V življenju Jezusovem najdeš pravo življenje, življenje ljubezni, katero je studenec notranjega življenja. In to notranje življenje je — raj na zemlji . . , Evharistično leto. Pridi, pridi, vigred zlata preko logov in dobrav, vencev in cvetlic bogata, pridi kmalu iz daljav! Evharistično je leto, pridi, vigred, čez ravni; dahni v brstje, da nešteto cvetov novih se vzbudi! Tabernakelj pričakuje limbarjev iz tvojih rok, in oltar se že raduje vencev, ki jih zvil bo log. Cvetki vsaki, ki bo vzklila, odpri letos lepši cvet, da dostojno bo krasila njega, ki je večnosvet. Žarneje naj letos sije zlato solnce pred oltar, v tabernakelj vsak naj zlije najjasnejše luči žar. Reci slavčku, naj se vrne, v cvetje se bo gaj odel; strune mu navij srebrne, da bo »Lauda Sion« pel. Petja, cvetja, zvezd žarečih, vigred, nam prinesi v dar; vzbudi tudi src ljubečih, duš gorečih za oltar! M. Elizabeta. Šola krščanske popolnosti. Troje odprtih pisem naši inteligenci* Tretje pismo. Iz vsega, kar smo dosedaj povedali o po-božnosti v prvih dveh pismih, lahko razberete, da je pobožnost pristna inteligentinja in aristokratinja. Ni se rodila iz nekega neznanega plebejskega verskega čuta — v smislu nemške protestantovske filozofije — ampak pod jasnimi in životvornimi žarki božje milosti iz samega umnega duha: prava nebeška hčerka, ki hodi po večnoresničnih potih •Večnega in ki ima namen, voditi človeka k Večni Inteligenci in ga ž njo najtesneje združiti. Kdor tega ne izprevidi, nima potvorje- nega samo pojma pobožnosti, ampak ima po-tvorjen in okrnjen tudi pojem inteligentnosti. Odlomek iz filozofije! Človek ima dvoje dušnih zmožnosti, um in voljo. Vi oboža-vate skoro edino le um, njegove vrline in njegovo izobraženost. Ali s tem obožavanjem ste zelo pristranski: nič manj plemenita zmožnost človeškega bitja ni tudi njegova volja. Torej spoštovanje, gospoda moja, tudi pred drugo zmožnostjo našega inteligentnega duha, pred voljo. Za enkrat zadostuj ta opomba! In resnica, okoliš našega razuma se deli na dvoje, recimo: na spekulativne in praktične resnice. Spekulativna resnica n. pr. je, da ima vsak učinek svoj vzrok, je Pitagorov stavek, so resnice logike, fizike, psihologije itd. A poleg teh resnic spoznava naš um še drugačne, n. pr.: Bogu se mora verjeti, starše moramo spoštovati, jezi, nečistosti, nezmernosti se ne smemo vdajati itd. Pri teh drugih resnicah spoznava naš um dvoje: prvič, da je prav, da odgovarja resnici, da odgovarja našemu taktičnemu razmerju do Boga, če mu verjamemo, kar je razodel, če verujemo; drugič pa, da smo dolžni Bogu verjeti. In ker se te resnice nanašajo na naše delovanje, ker nam um z njimi osvetljuje pot, po kateri moramo nujno hoditi, če hočemo živeti »po pameti«, po resnici, jim velimo v filozofiji praktične resnice. Praktične resnice so torej zato, da jih spoznavamo, a tudi, drugič in posebno, da jih izvršujemo, kar je naš Zveličar v svojem aramejskem materinem jeziku povedal z izrazito besedo, da moramo resnico delati (Jan. 3, 21.). Glas našega praktičnega uma: Bogu moraš verjeti, krivičnosti, nečistosti se moraš varovati itd., je namreč adresiran na našo prosto voljo, ki ima pred vsem namen, praktične resnice izvajati in oživotvar-jati, Kedarkoli torej naša volja udejstvuje resnice, ki jih ji kaže spoznavajoči um, tedaj hodi po potu resnice, tedaj dela resnico. Dobro. Zdaj pa vzemimo inteligenta, ki so mu praktične resnice — humbug ali pa vsaj zelo postranska stvar, in čigar volja se noče ravnati po ukazih praktičnega uma, koliko delov njegovega duha je izobraženih? Samo spekulativni del njegovega uma, dočim vlada v praktičnem delu njegovega uma velik kaos in dočim mu je volja tako slaba, ohromela, odrvenela, okorela, krnjava in nerazvita, da se ne zna in ne more in celo noče ustavljati nasilju nerednih strasti in da noče hoditi po potih resnice. Ali ni tak inteligent vkljub svoji intelektualni izobraženosti res pravi polizobraženec? Dobro, živela intelektualna izobraženost, ali živela tudi in pred vsem posebno izobraženost volje, izobraženost srca! Zelo modro stoji tiskano že v naših beri- lih za ljudske šole, da ima človek u m in voljo. Toda vi, ki ste varili naše moderne šolske vzor-postave, kje je bila tedaj vaša logika, vaša doslednost, da niste nič gotovega določili tudi za izobrazbo volje in srca? In vi, moderni pedagogi, tukaj imate še široko polje v ljudski duši, in to polje je od vaše strani še skoraj popolno neobdelano. Spoštovanje torej pred pobožnostjo ali — stvar je ista, le beseda je druga — pred etično izobrazbo, pred izobrazbo volje in srca! Glejte, če vidim inteligenta, kako z aparatom mnogolike učenosti rešuje moderne probleme in prodira čedalje globokeje v kraljestvo resnice, — klobuk z glave pred takim možem! Toda če vidiš ti, dragi inteligenc, sicer preprostega človeka, ki nima bogve-koliko znanja nagromadenega v svoji glavi, ki pa vendar jasnega uma kraljuje nad svojimi nerednimi človeškimi strastmi in je iz prepričanja, morebiti po mnogoterih junaških borbah, blagega srca, dobrih rok, prijaznega in potrpežljivega vedenja, pravičen do vseh, zvest v svojih dolžnostih, kolikokrat se boš čutil, če hočeš biti sam pred seboj odkritosrčen, zelo zelo majhnega pred takim krepkim krščanskim značajem! Da, klobuk z glave tudi pred takim možem! »Ali kaj ima vse to opraviti z molitvami, z mašami, z zakramenti, z eksercicijami in bogsigavedi kaj še vse zahtevate od krščanskega človeka! Saj je vse to prav in potrebno, priznavam, ali vse to sem lahko brez molitve in vseh drugih vaših pobožnih vaj! Koliko mož poštenjakov poznam, ki so po vaših mislih mrzli in mlačni, indiferentni v veri in pobožnosti, ki se ne menijo dosti za nedeljsko mašo, za molitev in za večkratno prejemanje svetih zakramentov, pa so vendar skozi in skozi izvrstni in moški značaji, zvesti in natančni v izpolnjevanju svojih dolžnosti, sploh poštenjaki prve vrste!« Gospoda moja, če bi ne bilo tegale vašega ugovora, bi že danes sklenil to pismo. Ali v tem ugovoru tiči toliko napačnih podmen, in sicer glede najbolj temeljnih resnic, da se moram s tem ugovorom še posebe pečati v prihodnji številki. Dr, Ant. Zdešar. Pogovori. IV. Kakor sred polja popotnik ob nevihti varne strehe, iščem jaz v trenotkih burnih duši ranjeni utehe; iščem, Jezus, je pri tebi, ker imaš srce ljubeče in vsakomur rad pomagaš, ki le k tebi se zateče. O pomagaj tudi meni, združi zopet se z menoj! Vrni leta mi deviška, vrni sladki mi pokoj! In jaz spet bom srečen, srečen, kot sem otrok bil nekdaj, ko sem v svojem srcu nosil milost božjo, zemski raj. V. Ko sem potopljen v bridkosti vzdihoval proseče k tebi, si me kot ljubeči oče milostno povabil k sebi: Pridi, pridi, draga duša, pridi v moje spet naročje in povej mi zaupljivo kakor otrok po otročje, vse težave, vse skušnjave, vse, karkoli te teži, in nemirno tvoje srce, se pri meni vpokoji. V vseh nadlogah sem človeštvu bil in bom tolažbe vir; pridi torej in pri meni najdeš spet zgubljeni mir,1 VI. Koliko jih je tolažbo že na mojih prsih pilo, kolikim sem v vročih bojih jaz edino bil hladilo; ali svet ljubezen mojo vedno le prezira ter oddaljen proč od mene dan za dnem nesrečno umira. Zapuščen sem bil na križu, grenka mi je bila smrt, ali bolj sem zdaj, ko v smrti, v tabernakeljnu potrt; saj zavržena ljubezen bolj boli od smrtnih ran, če pomislim, da umiral za tisoče sem zaman . . . VIL 0, da bi spoznali vendar krivih potov temno zmoto in okusili prav kmalu mojega Srca dobroto! Kak' bi jaz drhtel veselja in sprejemal jih z radostjo, kakor če bi starček zopet z davno se sešel mladostjo! Dal v iskrenem bi objemu vsakemu poljub miru, da bi novo pot življenja nastopili brez strahu. — In potem bi v čistih dušah iz najskrivnejših globin zaplamtela vsa ljubezen tja do rajskih visočin. VIII. Ne tajim, da marsikteri tabernakeljna ne mara in se, ne da bi te ljubil, z leti tudi v grehih stara; vendar je še mnogo takih, ki bi radi te ljubili in prijateljstvo zvestobe radi bi s teboj sklenili, a ne morejo, ker niso še svobodni vseh strasti, in njih srce za odpoved nima še dovolj moči. Ko jim bo pa tvoja milost podelila blagoslov, oprostijo se junaško težkih zemeljskih okov. IX. Glej, kako sem jaz obljubljal ti pokorščino do groba in kolikokrat sem rekel: Zdaj začne se nova doba! Ali predno se je solnce za gorami poslovilo, vseh obljub in trdnih sklepov gledal tužno sem gomilo. Kaj sem hotel? Spet sem k tebi s solzo v žalostnih očeh se približal in potožil v vsej ponižnosti svoj greh ter zahrepenel po grobu, kjer neznan je nepokoj, in po raju, kjer bi združen celo večnost bil s teboj. X. Tam, kjer večne solnce ljubko blaženost krog se razliva, duša utrujena od bojev najprijetnejše počiva. Tam v nebeških zlatih dvorih sredi tvojega veličja gledal vekomaj bi tebe od obličja do obličja. Daj mi torej drzna krila, duši čilih daj moči, da v višine jasne vsplavam prost minljivih vseh stvari, kjer poslušal bodem petje milih angeljskih glasov, ki me vabijo prijazno, naj povrnem se domov. XI. »Tvoje želje, tvoje prošnje niso mi povsem prijetne; ker so le po lastni volji, radi tega so prevzetne. Glej, ni prav, da rad postal bi kmalu oproščen telesa, in brez trudov in brez bojev pohitel bi rad v nebesa! Ali sem bil jaz na zemlji brez trpljenja, brez težav, ali nisem nosil križa oslabljen in ves krvav? Kdaj si ti bil že v življenju v prah na cesti poteptan, Kdo je tebi kdaj toliko kakor meni sekal ran? XII. Če z menoj v kraljestvu hočeš biti večno poveličan, bodi še z menoj s sovraštvom in zaničevanjem bičan! O, nikar na svoje rame križev vzeti ne odlašaj, naj so tudi kakor svinec, z močnim upom jih prenašaj! Kadar bo dovolj pokore in trpljenja kelih poln, popeljam v zavetje varno tvojega življenja čoln. Prej pa moraš še v poskušnji se čistiti kot zlato, kajti ozka pot v nebesa pelje črez Kalvarijo.« Fr. Mavricij. V službo k nebeški Kraljici! (Klic bi. Grinjona Montfortskega.) Pred dvesto leti je na Francoskem živel in neumorno deloval veliki apostol Kristusov in Marijin — bi. Grinjon Montfortski. S svojo pravo pobožnostjo do Marije je — sam in po svojih misijonarjih — priklical in privabil neizmerne množice pod žezlo nebeške Kraljice in po njej h Kristusu. Poslala je tega izrednega moža očividno božja previdnost francoskemu ljudstvu in tačasni dobi; a božja previdnost ga v nekem oziru pošilja tudi celi katoliški Cerkvi za naše čase. Ko ga je sveta Cerkev leta 1888. prištela med blažene, je postal sveti mož nekaka last celega katoliškega sveta; postal mu je učenik s svojo pravo pobožnostjo do Marije. Že zdavnaj so umolknila njegova zgovorna usta, ki so s tako vnemo klicala v službo k nebeški Kraljici. Toda tudi v naših dneh kliče njegova »zlata knjiga « po raznih deželah neštete duše k Mariji in po Mariji h Kristusu. V laški izdaji njegove »zlate knjige« iz leta 1908., ki so jo potrdili sv. oče sami, beremo v predgovoru: Čudovito hitro se širi Grinjonova prava pobožnost. Številne kongregacije jo imajo kot vodnico v dušnem življenju. Mnogi škofje jo nosijo vedno pri sebi ter jo prebirajo vsak dan z velikim pridom. Drugi, n. pr. kardinal Vaughan, so jo priporočili svojim duhovnikom, naj jo bero in širijo. Na Francoskem je »zlata knjiga« doživela že 30 izdaj. Marijanski kongresi — n. pr. v Friburgu, v Rimu, Ein-siedelnu, v Saragosi ter v Solnogradu — so Grinjonovo pobožnost z zgovornimi besedami priporočali katoliškemu svetu. Dne 25. marca 1899 je Duhamel, nadškof v Otavi (v Kanadi) ustanovil »bratovščino Marije, Kraljice src«, katera bratovščina ima namen, širiti Grinjonovo pravo pobožnost med ljudstvom. Leta 1907. je bila ustanovljena »Duhovniška družba Marije, Kraljice src«; njeni člani — duhovniki — se zavežejo, da bodo sami pravo pobožnost Grinjonovo negovali ter jo tudi širili med ljudstvom. Na Španskem je v to duhovniško družbo vpisanih nad 2000 duhovnikov, ki zelo vneto delujejo za kraljestvo Marijino; Povsodi po semeniščih, v samostanih in po farah se oznanja prava pobožnost do Marije. Ako se številni narodi zavzemajo s tako vnemo za Grinjonovo pravo pobožnost, je očividno, da mi Slovenci, katerih ljubezen do JSlarije je znana, ne smemo zaostati. Na solno-graškem marijanskem kongresu zbrani Slovenci smo se vneli za to pravo pobožnost ter sklenili, ugladiti ji pot med našim ljudstvom. »Bogoljub« s svojimi članki kliče že dalj časa v službo k nebeški Kraljici. V Celju v misijonski hiši pri sv. Jožefu so goreči gg. laza-risti ustanovili podružnico »Bratovščine Mafije, Kraljice src«. Dobro bi bilo, da bi vodstvo te celjske bratovščine od časa do časa poročalo v kakem listu, morda v »Bogoljubu«, kako si Marija, Kraljica src, res pridobiva slovenska srca. To bi bilo zelo spodbudno. Prepričani smo pa, da je že precejšno število Slovencev in Slovenk v službi pri nebeški Gospe. Naj to število vedno narašča; raste naj pa tudi zvestoba v tej tako vzvišeni službi! V spodbudo njim in novim služabnikom Marijinim sklepam dosedanje razprave »Bogoljubove« o pravi pobožnosti do Marije z bs-sedami bi. Grinjona samega: »Srečna duša, ki razsvetljena od Sv. Duha, to pobožnost prav spozna; srečnejša pa je še duša, ki si je to pobožnost osvojila ter jo zasadila v srce; prinašala bo najdragocenejše sadove. Pobožnost ta je v resnici podobna evangelskemu skritemu zakladu ter dragocenemu biseru. Ako si našel ta zaklad v njivi Marijini ter odkril ta dragoceni biser, moraš prodati vse, da si ga prisvojiš, t. j. izročiti se moraš z vsem, kar si in kar imaš, Marijinim rokam, da v Mariji in po njej najdeš Boga in srečo svojo. Prava pobožnost je drevo življenja, ki ga more le Sv. Duh vsaditi v naše duše. Ako je pa to drevo življenja pognalo korenine v naših srcih, je pa naša sveta dolžnost, da ga skrbno negujemo in varujemo; nikakor se ne sme posušiti zaradi naše malomarnosti; le tako bo ob svojem času prineslo sadove življenja.« Toda čujmo nasvete bi, Grinjona, kako naj skrbimo za to drevo življenja! 1. Duša, v katero je vsajeno to drevo, mora nanj paziti ter ga negovati kot skrben vrtnar. Pogostokrat premišljuj veliko odliko, ker te je Marija sploh hotela sprejeti med svoje služabnike; predočuj si tudi svete dolžnosti, ki ti jih naklada ta služba! Tako boš ostal zvest nebeški Gospej! 2. Odstranjevati moraš trnje in osat, da ne bosta dušila drevesne rasti in rodovitnosti; 1- j. prizadevati si moraš, da z neprestanim samozatajevanjem porezuješ izrastke nepotrebnega razveseljevanja ter ne živiš le po svoji počutnosti, temveč križaš svoje meso, se vedno premaguješ, vadiš v molčečnosti ter ogiblješ nepotrebnega občevanja s svetom. 3. Skrbno moraš paziti, da gosenice ne Poškodujejo drevesa. Take gosenice so: samoljubje, nagnenje do zložnega in mehkužnega življenja, uživanjaželjnost. One razjedajo cvetove in zeleno listje ter končavajo krasno sadje, ki bi ga drevo prineslo, ko bi bilo negovano. Samoljubje je največji sovražnik prave ljubezni do Marije. 4. Dopustiti ne smeš, da bi se približale drevesu nevarne živali. To so razni grehi, ki lahko zamore drevo, ako se ga le dotaknejo; škoduje mu celo njihov strupen vzduh, to so mali grehi, ki so zelo nevarni zate, ako jih lahkomiselno ponavljaš, 5. Pogostokrat moraš prilivati temu božjemu drevesu; to se pravi: skrbno in zbrano opravljaj svoje pobožne vaje in molitve; na sv, zakramente se dobro pripravljaj, sicer drevo ne bo rodilo povoljnega sadu. 6. Ne bodi potrt, ako razni vetrovi ma-jejo ter pripogibajo drevo; kajti treba je, da pridrve nanj viharji skušnjav, da ga zagrnejo sneg in led, kakor bi ga hoteli končati; v viharjih se to drevo še bolj ukorenini; le stanovitno nadaljuj in se oklepaj te pobožnosti, kljub sneženim silam, ki bodo le povečale tvoje zasluženje. Izvoljena duša — tako sklepa bi. Grinjon razpravo o drevesu življenja — tako skrbi za to drevo, ki ti ga je v dušo zasadil Sv. Duh; potem te pa zagotovim, da bo visoko zraslo in se razraslo; ob svojem času bode rodilo žlahten sad milosti in naposled Jezusa, ki je bil in bo vedno edini sad Marije. Duša, bla-grujem te, ako je drevo življenja, Marija, v tebi zasajeno; še bolj te blagrujem, ako to drevo v tebi že raste ter poganja cvetove; srečnejša pa si še, ako že prinaša sad; najsrečnejša pa boš, ako ta sad obvaruješ ter vživaš do smrti in celo večnost. Ti pa, o veliki prijatelj križa ter veliki služabnik Marijin, bi. Grinjon Montfortski, prosi za sv. katoliško Cerkev; prosi za naše slovensko ljudstvo! Naj pride kmalu med nas kraljestvo božje — po Mariji! Amen. * * * Bog je pravičen. Pred nekaj leti so praznovali v neki župniji v Vendee praznik bi. Grinjona Montfort-skega. Verno ljudstvo se je pobožno udeleževalo slavlja. Le nekaj brezbožnežev je porabilo priliko, da so Boga in bi. Grinjona sramotili na ostuden način in to na javni cesti. Že prihodnjo noč jim je bila kazen za petami. Ob 9, ponoči se je oglasil zvonec v župnišču: Hitite, gospod župnik, N. je zadet od kapi. Ta človek je bil že eden onih sramotilcev, Duhovnik hiti, ga najde v nezavesti; v nekaj trenutkih je bil mrtev. — ' Ob enajstih so gospoda župnika zopet zbudili; tovariša ravnokar umrlega je zadela ravno taka žalostna smrt, — Ob 1. popolnoči so naznanili prestopnemu župniku novo žrtev. Ob 5. uri 1912 1 zjutraj so ga zopet klicali k četrtemu sramo. tilcu; ta pa se je mogel še izpovedati; grešil je le bolj iz slabosti, ker je bil zapeljan. Ta čveterna očividna kazen je zbudila med ljudstvom strah in grozo. Bog ne pusti sramotiti svojih svetnikov! Ne sramoti duhovnikov! Ni še dolgo tega, Marilley, škof lausan-ski in ge.ifski, je bil zaprt kot jetnik na gradu Chillon. V tem času so v mestu Lausanne napravili pustne šeme ter pri tej priliki po mestu vozili v železni kletki pijanca, ki je bil napravljen v škofovski obleki. Pijanec je uganjal med obhodom vsakovrstne neslane burke ter skušal buditi smeh. Toda nagloma je obmolknil ter nehal s svojimi burkami. Ker so mislili, da je bil preveč razgret zaradi zavžite pijače, so ga polili z vodo. Nato so v škofovo obleko oblečenega burkeža zopet porinili v kletko — toda opazili so v strah in grozo vseh, da je bil mrtev. Bog ne pusti sramotiti svojih služabnikov, Teotim. Iskre, 1. Kako se godi na svetu obema pr ncema? Častnik pl. A,: »Čemu si tako žalosten, prijatelj? Saj si ves obupan! Si li kaj bolan?« Častnik pl. B,: »Pa še vprašaš! Pomisli, kaj se mi je danes pripetilo. Šel sem zamišljen po cesti, pa nisem opazil, da se pelje po cesti kraljevi princ in ga nisem pozdravil. Kar glavo bi si razbil. Kaj si bo princ mislil? Kaj bo reklo njegovo spremstvo? Vidiš, to je!« Pl. A.: »V resnici, to je smola; prijatelj, velika smola! — Pa, glej, pojdiva v to stransko ulico, ker tam gre duhovnik in nese popotnico. Morala bi pozdraviti. Glej, tercijalke že poklekujejo in pobožnjaki se križajo!« Pl, B.: »Imaš prav! Hitro se umakniva proč!« Tako se godi večkrat na svetu zemske-mu princu in princu večnosti — Jezusu Kristusu! 2, Edini odgovor na tri vprašanja. Nekega derviša je vprašal brezverec tele tri stvari: 1, Pravijo, da je Bog povsod pričujoč, toda jaz ga nikjer ne vidim. Pokaži mi ga in bom veroval! 2, Zakaj kaznuje Bog človeka za njegove grehe, ko vendar nima človek proste volje, saj se nič ne zgodi brez božje volje? 3, Kako more Bog satana s peklenskim ognjem kaznovati, ko pa pravijo, da je sam satan iz ognja ustvarjen; ogenj pa ognju ne more škodovati? Derviš je vzel veliko kepo trde prsti in jo z vso močjo zagnal brezvercu v glavo. Ta ga razžaljen gre tožit h kadiju, turškemu sodniku, Kadi pokliče derviša k sebi in ga vpraša, zak>j mu je vrgel kepo v glavo, namesto bi odgovoril na vprašanja? Derviš odgovori: »To ravno je bil moj odgovor in sicer najboljši, kar sem jih mogel dati! Mož pravi, da ga zdaj glava boli. Jaz ne vidim te bolečine, torej mu ne verjamem. Naj mi on pokaže glavobol in jaz mu pokažem Boga. — Prišel je k tebi mene tožit. S kakšno pravico, če pa jaz po njegovi trditvi nimam proste volje, saj je Bog kriv, da sem to storil! — Dalje, kako more zemlja zemlji škoditi? Mož je iz prsti ustvarjen, kakor je bila moja kepa prstena. Prst pa prsti ne more škodovati, če ogenj ognju ne more nič hudega storiti!« 3, Gledališče, — ovira izpreobrnjenja. Knez Gagarin je bil naučni minister na Ruskem pod carjem Aleksandrom I. On sam je bil pravoslavne vere, kakor so večjidel vsi Rusi; a ker so imeli takrat jezuitje na Ruskem najboljše šole, dal je svojega nečaka jezuitom v vzgojo v Peterburg. Toda prepovedal je strogo jezuitom, da ne smejo svojega gojenca nikdar siliti, da bi postal katoličan. Mladi kneževič Pavel Gagarin je silno ljubil svojega prefekta in hudo mu je bilo,da je njegov učitelj - katoličan v krivi veri. Hotel ga je torej izpreobrniti, da bi postal pravoslaven. Vsled prepovedi od strani ministra je kilo težko jezuitu resnico povedati, vendar končno reče mlademu gojencu: »Moj ljubi pavel, pojdi k arhimandritu (višji pravoslavni duhovnik) in ga vprašaj, kaj pomenijo besede Gospodove: »Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev«. In vprašaj ga še dalje, če je Kristus kdaj to ruskemu carju rekel.« Res, Pavel gre in isto praša. Arhimandrit je bil v zadregi. — Aha! misli si mladenič, tu ni vse v redu in trdno je sklenil postati katoličan. Zato ga je vzel minister iz zavoda, ga vtaknil v neki kazaški regiment in še dal na-pojnino korporalu, naj mu tudi s kaznimi iz_-bije misel, postati katoličan, iz glave. Mladi Gagarin je bil poldrugo leto pri regimentu, a ostal je stanoviten: »Katoličan hočem postati!« Sedaj je bil stric ves obupan in je šel vorašat za svet mohilevskega razkolnega nadškofa. Ta mu je v resnici dal prav sata-ski sklep. Rekel je: »Veste kaj, ekscelenca? Vodite svojega nečaka pridno v gledališče in v pol leta ne bo več mislil na katoliško vero!« Zgodilo se je. Pavel je zahajal pridno v gledališče, tam se zaveroval v neko gledališko plesalko in misel na izpreobrnjenje je izginila za vedno. 4, »Poberite se izpred mene . . .!« (Mat. 25, 41.) Pred tridesetimi leti je obiskal sloveči jezuit p. Henrik Abel norišnico v Halu na Tirolskem in sicer iz tega namena, da bi proučeval, kako pridejo ljudje ob pamet. Vodil ga je od sobe do sobe ravnatelj zavoda. Prišel je tudi v veliko dvorano, kjer sta dve imenitni dami sedeli pri klavirju in igrali, druge so pa sedele okrog velike mize in vršile vsakovrstne izdelke. Ob koncu mize je sedela deklica, tako krasna, da je še ni krasnejše videl. Stara je morala biti kakih 19 ali 20 let. Vezla je dragocen altarni prt. P. Abel nikakor ni niti od daleč slutil, da bi bila dekle slaboumna. Stopil je k nji in jo vprašal: »Gospi-ca, za katero cerkev je namenjen ta krasni prt?« — Nobenega odgovora. »Toda, saj ne vidim nobenega vzorca, po katerem bi vezli!« — Zopet nikakega odgovora. Pogledal sem ravnatelja, ki me je spremljal. Razumel je takoj moj vprašujoči pogled in zmajal je z glavo. Postalo mi je slabo in moral sem iz dvorane. »Kako je to pač mogoče, da je ta go-spica slaboumna?« sem zunaj vprašal. »Glejte, velečastni«, — odgovoril je ravnatelj, »ta deklica je bila zaročena z imenitnim gospodom iz Bočna. Malo pred poroko je obiskala svojega ženina. Ženin je stal vrh stopnjic v prvem nadstropju in ji je že naprej zaklical: »Poberi se izpred mene , , J ne maram o tebi ničesar več slišati, ne vedeti«. Edina ta beseda je zadostovala, da je prišla ob pamet.« Če je že ena sama sovražna beseda že-ninova bJa v stanu pripraviti ljubečo nevesto za vse življenje ob um, kakšen vtisek bodo naredile ob sodbi vesoljstva na pogubljene besede večnega Sodnika: »Poberite se izpred mene , , .«! 5. Pravljica in resnica. (Srajca srečnega.) Perzijski šah je ležal na smrtni postelji, hudo bolan. In šahovi dvorniki so sklicali vse vrače in mazače, vse modrijane in zdravnike pretkane iz širnega perzijskega kraljestva, da ozdravijo bolnega šaha. Prihajali so drug za drugim, z dolgimi, sivimi bradami, zamišljenih obrazov, resnih oči; prihajali so in se globoko klanjali pred šahom. Nobeden pa ni vedel zdravila za bolnega šaha in kralj je slabel, umiral. Naposled pride še čarodejec Ariman, se skloni do šaha in izpregovori: »Jasno nebeško solnce, luč mojih oči; le eno lečilo je: obleci srajco popolno srečnega človeka!« In šah je razposlal poslance po vsem širnem kraljestvu, da poiščejo med njegovimi podložniki človeka, ki bi bil popolnoma srečen. Odhajali so služabniki, vračali se, a prazni, ker v neizmernem kraljestvu niso našli človeka, ki bi bil popolnoma srečen. Šah pa je umiral . . . Naposled pride zadnji služabnik Juzuf in sporoči umirajočemu šahu novico, da je našel srečnega človeka. Tam daleč na jutranjem je našel v hribih pastirja, ki je veselo prepeval. Na njegovo vprašanje, če je srečen v svojem revnem stanu, odgovori, da je srečen in da bi ne menjal niti s perzijskim šahom, Juzuf ga zaprosi, naj mu da srajco, da ž njo ozdravi svojega gospoda. Toda pastir je bil tako ubog, da ni imel srajce ... Šah je v zadnjih zdihljajih poslušal to povest in umrl... To povest je brala neka mlada, lepa in silno bogata francoska gospica. Sklenila je poiskati na svetu srečnega človeka in dobiti od njega srajco. Hodila je, iskala je po svetu, a vse zastonj. Naposled pride na bojišče na Laškem. Po bitki so ležali, ječali in vzdihovali ranjeni vojaki. Videla je, kako so jim usmiljene sestre ljubeznivo stregle in obezo-vale njih strašne rane. Pristopila je k eni teh Samaritank, gledala njeno požrtvovalnost in jo vprašala, če je pri tem srečna. »Da, popolnoma srečna, ker delam vse iz ljubezni do Boga, Vedno sem bila vesela in srečna, ker križ in nesreča je le tam, kjer gre naša volja navzkriž z božjo voljo!...« \ Gospica jo poprosi za srajco; toda ta Gospica se je odpovedala svetu in bo. srečna, boguvdana usmiljenka ni imela srajce, gastvu in stopila v samostan usmiljenih ker jo je razrezala za obveze ranjenim voja- sester, kom ... Iskrice sv. Ignacija. 21. Kdor ima Boga v sebi, temu nič ne manjka, če mu tudi manjka vsega. 22. Kdor hoče kako delo srečno izvršiti, se mora ravnati po delu, ne delo po njem. 23. Kdor izrablja redovnika zoper njegova redovna pravila, četudi v dobre namene, tak poseka drevo, da obere sad. 24. Kdor ima milost za resnico in pravico veliko trpeti, ta prejme ž njo še nešteto drugih milosti. 25. Včasih se telo le s tem reši, da se gnjil ud odreže. 26. Če svojeglavnost zatajiš, je to več vredno, kakor bi mrliča obudil. 27. Pravičen do vseh, pristransk proti nikomur, to je zlato pravilo v občevanju z ljudmi, 28. Če ti Bog da velik in poln kelih trpljenja, je to poroštvo, da te je Bog odločil za velikega, svetega moža. 29. Kdor v službi božji na časne potrebe pozabi, za tega bo Bog veliko bolj skrbel, kakor bi mogel sam zase skrbeti, če bi radi časnih ozirov službo božjo zanemarjal. 30. Če hočeš reformirati svet, moraš z reformacijo pričeti pri sebi. 31. Ves med, ki ga po povrtnih rožah nabereš, nima toliko sladkosti, kakor žolč in jesih, ki ju okušaš v šoli Jezusovega križa. 32. Začetek pogovorov prepusti zmiraj posvetnim ljudem in pridrži si zase konec, da moreš železo njihovega govorjenja s svojimi besedami pozlatiti. 33. V Manrezi, kjer me je Bog sam učil, sem se v eni uri več navadil, kakor bi me vsi učitelji mogli naučiti. 34. Morska tihota je večkrat nevarnejša kot najhujši vihar: najhujši sovražnik je — imeti nobenega sovražnika. 35. Noben les ni pripravnejši, da užgeš na svojem ognjšču ljubezen do Boga, kakor les sv. križa. 36. Zaupanje v Boga se povzdigne najvišje, kedar je padlo človeško upanje najnižje. 37. Več kot vsi zakladi sveta naj ti bo vredno zveličanje enega samega človeka. 38. Vsaka stvar je toliko vredna, kolikor je vredna pred Bogom. 39. Veselim se, če so dobri zdravi in hudobni bolni; prvi lahko uporabijo svoje zdravje v čast božjo, druge priganja bolezen k Bogu. 40. Če bi ti bil Bog dal tudi samo psička za vodnika, vendar ga ubogaj, ker ti ubogaš pravzaprav le Boga. Ti si ga videla ... Pokojni M. Magdaleni Roggy, umrli 11. januarja 1912. Nebesa po lilijah so zahotela, ra zemljo je Jezus prišel jih iskat... stopinje njegove sem čula v bližini, čutila navzočnost njegovo takrat. Na cvetu nedolžnem, ki stal je tik mene, počivalo dolgo je božje oko ... »Izvoljenka moja!« je dahnil med cvetje, se sklonil in limbar odnesel v nebo. »Raboni!« si vzkliknila v svetem veselju, ko z Jezusom srečal pogled se je Tvoj ... »Raboni! Moj Jezus!« in on: »Magdalena!« in večnost odprla se je pred Teboj. O, Ti si ga videla! Srečna, presrečna! Je tak, kot si pravila večkrat o njem? Povej, si dosegla ga v blaženih sanjah? In kakšen je v raju bil prvi sprejem? In si izročila mu moje pozdrave? In si mu povedala mojo skrivnost? Kaj misliš o zemlji in njenem trpljenju zdaj, ko Te napaja nebeška sladkost? Molčiš, Magdalena? O ne, saj Te čujem, pretrgala smrt ni sestrinskih vezi — odprli so grob, ga zaprli nad Tabo, a Tvoja ljubezen še vedno živi. Kar videlo nikdar oko ni človeško, kar čulo uho ni na zemlji nikdar, kar v srcu nobenem doslej še ni bilo, To, sestra, je Tvoje, bo Tvoje vsekdar, 0 bodi mi, kar sem Te srčno prosila takrat, ko si rekla, da pojdeš od tod, o bodi moj angel in čuvaj nad mano dotlej, da še mene pokliče Gospod! M. Elizabeta. Častna straža Marijina ali ura presvetega rožnega venca. Na tri načine častimo Kraljico presvetega rožnega venca. Nekateri se zbirajo v dominikanski bratovščini, ki je prvotna in najbolj priporočljiva in tudi najbolj bogato obdarovana z duhovnimi dobrotami in obilnimi odpustki. Naj omenim samo dveh, katera so podelili sedanji sveti oče: Odpustek 100 let in 100 kvadragen vsak dan samo zato, ako nosimo pri sebi blagoslovljen molek. (Pij X., 31. julija 1906.) Udje dobijo obenem z bratovsko molitvijo še . takoimenovane križarske odpustke t. j, po 500 dni pri vsakem očenašu in češčenamariji. Seveda morajo imeti za te odpustke blagoslovljen molek (Pij X., 12. junija 1907.) Drugi način čcščenja roženvenske Marije je živi rožni venec. Tretji način je pri nas Slovencih nov. Udje te molitvene družbe si izberejo eno uro v mesecu ali letu in to uro nepretrgoma častijo z molitvijo svetega rožnega venca nebeško Mater. Kakor nebeški duhovi neprenehoma častijo troedinega Boga in mu prepevajo trikratni »svet«, tako skušajo častivci Kraljico svetega rožnega venca noč in dan, vsako uro v letu, proslavljati z rožnim vencem. Ker to enemu ni mogoče, tudi ne eni zupiiiji, zato se združijo razne župnije v celi škofiji, da opravljajo to angelsko delo na zem- lji. Hvala Bogu, da se je zbralo med nami Slovenci toliko Marijinih vojščakov, ki hočejo stati na straži vsako uro v letu. Morda se zbere še druga vrsta takih vojščakov, ki bi izpolnila vsako uro v mescu. Podpisani nabira tudi te nove bojevnike. Želeti pa je, da bi bili vsi ti udje tudi v dominikanski bratovščini. Mnogi so se oglasili, drugi so še povabljeni. Samo eno uro v letu, to je premalo za gorečega Marijinega častivca. Dosedaj so bili udje častne straže Marijine tako razvrščeni, kakor so se oglašali, Razni venci ene župnije so molili razne dneve med letom. Nasvetovalo se je, da bi razni venci ene župnije skupaj molili. Tako bi bilo manj nevarnosti, da bi udje pozabili na svojo molitveno uro. Zato so se razni venci ene de-kanije in ene župnije zbrali skupaj. Razvrstili so se tako, kakor so se oglašali. Upam, da bo tako vsem ali vsaj večini všeč. Nekaterim morda ne bo, ker so si zbrali gotove dneve v letu. Če se nikakor ne bi hoteli ukloniti novemu redu, naj to povedo. Pomislijo naj pa, da je samo eno uro v letu; ta se pa opravi, kedar je. Če je malo bolj težavno, je pa bolj zaslužno. Če ne bi mogel kdaj opraviti sam, dobi lahko namestnika. Udje dobijo v kratkem sprejemni-c e. Odobrene so od preč. knezoškofijstva. Te bodo že urejene po tem novem časovnem in krajevnem redu. Ta red potem ostane, dokler obstoji ta družba. V novih sprejemnicah bodo pisani prvotni udje. Ako je kak ud umrl ali odstopil, naj nove ude posamezni voditelji sami uvrstijo v vence in to spremembo sporočijo vsaj vsako leto enkrat podpisanemu. Podpisanemu naj pa voditelji tudi sporoče, če je kak ud umrl ali odstopil, ravno tako pa tudi novi udje, da jim pošlje sprejemnico. Ta družba se priporoča tudi čč. gg. sobratom, da se varuje pred razpadom. Razne župnije bi se vrstile po tem-le redu: I. Dekanija Ribnica. 113 dni; od 1. januarja do 23. aprila. Župnija: 1. Gora od 1. do 5. januarja; 2. Loški potok od 6. do 29, januarja; 3. Sodražica od 30, januarja do 16, februarja; 4. Sv. Gregor od 16, do 26, februarja; 5, Rob od 27. februarja do 8, marca; 6. Ribnica od 9. marca do 10. aprila; 7. Dolenjavas od 11. do 19. aprila; 8. Draga od 20. do 23. aprila, II. Dekanija C i r k n i c a, 84 dni; od 24. aprila do 16. julija. Župnija: 1. Bloke od 24. aprila do 23. majnika; 2. Babno polje od 24. do 30. majnika; 3. Sv. Trojica od 31. majnika do 3. junija; 4. Begunje od 4. do 19. junija; 5. Cirk-nica od 20. do 28. junija; 6. Grahovo od 29. junija do 3. julija; 7. Sv. Vid od 4. do 16. julija . III. Dekanija Postojna. 16 dni; od 17. julija do 1. avgusta. Župnija: 1. Postojna od 17. do 18. julija; 2. Hrenovice od 19. do 27. julija; 3. Stu-deno od 28. julija do 1. avgusta. IV. Dekanija Kranj. 21 dni; od 2. do 22. avgusta. Župnija: 1. Kranj od 2, do 3. avgusta; 2. Naklo od 4. do 8. avgusta; 3. Šmartno od 9. do 14. avgusta; 4. Križe pri Tržiču od 15, do 18. avgusta; 5. Št. Jurij do 19. do 22. avgusta. V. Dekanija Leskove c, 45 dni; od 23. avgusta do 6. oktobra. Župnija: 1. Sv, Jernej od 23. avgusta do 3. oktobra; 2. Cerklje pri Krškem 4 oktobra; 3. Kostanjevica od 5, do 6. oktobra. VI. Dekanija Novo mesto. 17 dni; od 7. do 24. oktobra. Župnija: 1. Prečna od 7. do 12. oktobra; 2. Mirna peč od 13. do 24. oktobra. VII. Dekanija K o č e v j e. 5 dni; od 24. do 28. oktobra. Župnija: Osilnica od 24. do 28. oktobra. VIII. Dekanija Radovljica. 6 dni; od 29. oktobra do 3. novembra. Župnija: Kranjska gora od 29. oktobra do 3. novembra. IX. Dekanija Žužemberk. 1 dan; 4. no. vembra. Župnija: Selo pri Žužemberku 4. novembra. X. Dekanija Vrhnika, 24 dni; od 5. do 28. novembra. Župnija: 1. Vrhnika od 5. do 19, novembra; 2. Rovte od 20. do 21. novembra; 3. Borovnica od 22. do 25. novembra; 4. Črni vrh nad Polhovim gradcem od 26. do 28. novembra. XI. Dekanija Loka. 2 dni; od 29. do 30. novembra. Župnija: Stara Oselica od 29. do 30, novembra. XII. Dekanija Idrija. 5 dni; od 1. do 5. decembra. Župnija: Žiri od 1. do 5. decembra. XIII. Dekanija Ljubljana. 7 dni; od 6, do 12. decembra. I. Koroško. 10 dni; od 13. do 22. decembra. 1. Zgornje Jezersko od 13. do 19. decembra; 2. Sv. Ilj-Rožek 20. decembra; 3. Sv. Janž v Rožni dolini od 21. do 22. decembra. II. Štajarsko. 9 dni; od 23. do 31. decembra. 1. Sv. Jurij ob Ščavnici od 23. do 27. decembra; 2. Sv. Jurij ob južni železnici od 28. do 31. decembra. V Studenem pri Postojni, 12. decembra 1911. Dominik Janež, župnik. V Galileji in Egiptu. (Spomini »Galilejcev«. — Piše Iv. Kogovšek.) 6. Pet dni v Egipta. Afrika, Egipt! Ali je mogoče? Dežela, ki smo sanjali o nji, ko smo še otroci poslušali čudovite zgodbe egiptovskega Jožefa, ko so nam pravili o Mojzesu, Faraonu, o izhodu Izraelcev iz Egipta in naposled o samem božjem Detetu, ki je bežalo semkaj pred grozovitim Herodom, ta dežela leži sedaj pred nami! Da, tudi ta dežela je posvečena s svetimi spomini. Nekam motno je bilo nebo, ko je obstala naša ladja zjutraj, 25. septembra 1910, pred mestom Port Said. Dasi še ni bilo vzšlo solnce, smo čutili neko nenavadno soparno gorkoto, pač pozdrav vroče Afrike in njenih puščav. Vendar smo si predstavljali vročino v Afriki hujšo kakor je bila tedaj v resnici. Tisti čas je strašila po svetu kolera. Tudi v Egiptu je bilo par slučajev. Zato smo morali, stopivši na breg, prestati zdravniško preiskavo, ki je bila pa precej po turško natančna. Vsi, kar nas je prišlo z ladje »Marija Terezija«, smo šli skozi veliko vežo. Tu je bila nekakšna pisarna. Vsak se je moral podpisati na neki papir. Seveda jih je vkljub kričanju turških uradnikov ušlo več kot polovica kar tako skozi vežo. Zapisal si seveda lahko, kar si hotel, ker mi turškega nismo znali, oni pa kranjskega ne. Zato je eden naše družbe napravil na ono polo baje Turk urednik, nekoliko potice smo Vam pa vendar spekli k novemu letu, četudi ne posebno veliko. Tudi duhovnih darov za svetega očeta boste nekaj dobili, predno romate v Rim. (Prih. leto.) Ribno pri Bledu. V nedeljo, na god sv. Neže je priredila dekliška Marijina družba predstavo s petjem in igrama »Sveta Neža« in »Namizni prt«. — Odkar smo dobili novega organista, ki zna spretno poučevati v petju in igranju, se je posebno oživilo društveno življenje. Poučevati začne dekleta takoj tudi v tamburanju. — Od 3, februarja dalje je bil pri nas sv. misijon, ki so ga vodili čč. oo. lazaristi iz Ljubljane. Št. Jernej na Dolenjskem. V proslavo desetletnice naše Marijine družbe smo že meseca decembra lanskega leta obhajali tridnevne duhovne a sedaj jih prihaja 150; veliko družabnic pa dobiva »Bogoljuba« pod svojim naslovom naravnost na dom. Pa nikar ne mislite, g. urednik, da so naročene samo zato, kot bi se baie, da jim bo treba v nebesih za vrati klečati, če ga ne bodo brale, kakor pravi tržaški agent, ampak so popolnoma prepričane, da jim to glasilo s svojimi vzpodbudnimi članki najbolj pomaga lepo in pošteno živeti. Tudi nekaj mladeničev se je osrčilo po duhovnih vajah. Vrgli so od sebe tisti neumni strah pred drugimi fanti in se dali zapisati v Marijino družbo. Sv. Gregor. V »Bogoljubu« opozarjate, naj se Vam ne naznanjajo vsakdanje stvari, temveč Marijina družba v Novem mestu ob desetletnici. vaje. Vodil jih je knezoškofijski voditelj Marijinih družb g. J. Kalan. Pa bote morda vprašali, zakaj nismo že prej poročali. Počakali smo, da vidimo tudi uspehe in sadove duhovnih vaj! Res, trud duhovnih vaj ni bil zastonj. Članice se sedaj veliko bolj zavedajo svojih dolžnosti in pa izredne časti, biti hčere Marijine. Posebno zanikanje pa je zavladalo po duhovnih vajah za druž-bino glasilo »Bogoljub«; kajti prejšnje leto je prihajalo na kaplanijo samo 69 izvodov »Bogoljuba«, kaj posebnega in splošno koristnega. V naši Marijini družbi imamo eno in drugo koristno na-rc-dbo. ki jih morda nimajo drugje, zato za danes o eni taki sporočam. Pri nas namreč pokloni Marijina družba vsaki članici na dan njene poroke spominsko podobo s primernim napisom in dnevom poroke. To vršimo zato, ker je to važno za vso hišo, v katero pride Marijina hči za gospodinjo. Vsak, kdor stopi v tako hišo, mora vedeti, da tu veje krščanski duh, da tu ni pro- štora za slabo časopisje in druge nerodnosti. Spominska podoba spominja gospodinjo na njena lepa mlada leta v krogu Marijine družbe in jo vzpodbuja, da tudi ona dobro vzgaja svojo deco. Kako mora pa šele ta podoba vplivati na otroke take matere! Kako spoštovanje morajo imeti otroci do matere, ki je bila v mladih letih dobra Marijina hčerka ali celo prednica, svetovalka ali nadzornica v Marijini družbi! Saj vemo, kako radi očitajo razuzdani otroci celo svojim staršem njihove mladostne napake, ako vedo za nje in ž njimi zagovarjajo svoje neredno življenje. V hiši Marijine hčere-gospodinje pa visi očitno na steni najlepše spričevalo mladih let, domače matere, katero mora navdajati z največjim spoštovanjem srca otrok in daje maternim naukom moč in veljavo. Seveda narasejo s tem družbi znatni stroški, toda razumne neveste in njihovi zavedni ženini s svojimi darovi obvarujejo družbo gmotne škode. To za danes, ako Vam je všeč, sporočim Vam prihodnjič še kaj drugega. (Prav! Ur.) Sv. Vid pri Planini. Naša Marijina družba že obstoji nekaj čez osem let. Dekliška šteje okoli 130 udov, mladeniška pa okoli 50. Nauk za Marijino družbo imamo vsaki mesec. Vsako leto imamo štirikrat skupno sv. obhajilo. Vsako leto gremo tudi na božjo pot v Zagorje, in sicer dne 24. majnika z zastavo in v belih oblekah z znaki. V taki uniformi nastopimo tudi pri vsaki domači procesiji sv. Rešnjega Telesa. Dal Bog in Marija, da bi naša družba bila za zgled tudi drugim faram naokrog, kjer še nimajo te prepotrebne družbe! Iz Metlike. Več takih shodov, kakor smo ga imele 19. januarja, bi si želele v naši družbi. Vodili so ga namreč č. g. župnik Suhorski kot dekanijski naš voditelj. Tudi na sv. očeta nismo pozabile; pred sv. mašo smo opravile skupno uro pred sv. R. Telesom, med sv. mašo pa pristopile v prav obilnem številu k sv. obhajilu v namen sv. očeta. Tudi se je v ta namen opravila ura od novembra skoraj vsako nedeljo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. In še bomo molile za vse duhovne voditelje, zlasti pa za sv. očeta in za razširjanje sv. vere. Ptujska okolica. Na Svečnico so imeli mladeniči Marijine družbe in Orli prvikrat to leto skupno sveto obhajilo pri pozni sveti maši. Pri procesiji po cerkvi z gorečimi svečami so tudi šli naprej družbeniki in Orli. Mladeniči so bili s križem, vsak na prsih cvetlico, z družbenimi in orlovskimi znaki, čez ramo pa opasan višnjev trak in v roki gorečo svečo. — »Vičavski.« Iz ptujske okolice. Mladeniška Marijina družba je bila pri nas ustanovljena leta 1900. Pet let potem je usahnila. Dne 8. decembra lanskega leta se je obnovila; udov prvotne družbe še je ostalo 7, nanovo sprejetih je bilo 9 mladeničev. Danes šteje Mladeniška Marijina družba 43 članov z novinci vred (27), ki bodo slovesno sprejeti 1912 okoli Velike noči. Vsi mladeniči Marijine družbe so v orlovski organizaciji — 9 telovadcev. Eden je popoln abstinent (prednik), vsi drugi so v II. stopnji. — Dekliška Marijina družba pa šteie okoli 110 članic in 14 novink. — Ustanovil se je tudi Marijin otroški vrtec za dečke (120 šolarjev) in za deklice, dozdaj priglašenih 44 deklic. Sv. Jedert (Štajarsko). Naša župnija se je pretečeno leto močno poživila v duhovnem življenju. Dne 5. oktobra smo obhajali celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa tako slovesno, kot še nikdar poprej. Dekleta Mar. družbe so napravile častno stražo pred Najsvetejšim. Dne 8. decembra je bil sprejem novih udov v Marijino družbo. Sprejetih je bilo 20 deklic v starosti od 14 do 15 let. — Na Svečnico se je tudi v Laškem ustanovila Marijina družba. Pristopilo je v družbo okoli 80 deklet in 20 fantov. Upamo, da se letos ustanovi tudi še »Dekliška zveza« in se najbrže v ta namen snidemo v Marija Lurd pri Rimskih Toplicah. Sv. Križ pri Litiji. V spomin umrli Neži1 Resnik. 20, februarja je umrla blaga Marijina hči Neža Resnik, stara 42 let. Njeno celo življenje je bilo spodbudno. Živela je zgledno tako, kakor zahteva deviška Mati od svojih hčera. Zavoljo njene ponižnosti in lepega življenja jo je vsak pameten človek visoko cenil. Goreče je ljubila Jezusa v sv, Rešnjem Telesu in pogosto je prejemala najsvetejši Zakrament. Prav otroško-zaupno je ljubila svojo duhovno Mater Marijo. Velikokrat smo jo videli pred njenim oltarjem. Ni je ustavila slaba in dolga pot, eno uro daleč, da bi ne šla v nedeljo popoldne k molitveni uri. 11 let je vsako nedeljo pevala na čast Jezusu in Mariji, pred sv. Rešnjim Telesom in pri Marijinih shodih. Bolehala je dalj časa. Bila je potrpežljiva. Rekla mi je, da bi rada umrla, — a ne bi rada ozdravela. Predno je umrla, je naročila, da ne smejo nikakih neumnosti uganjati pri njenem odru ponoči, ampak samo moliti in peti. Osp, Istra. Tudi tukaj v Ospu nismo prav med zadnjimi. Ravno sedaj o pustu, ko je bilo vse na nogah za ples in za maškar«, smo me vse to odstranile in nič se ne omajale. Na pustno nedeljo smo uprizorile igro »Lurška pa-starica«. Marijin oltar imamo lepo ozaljšan in upanje imamo za naprej, da bo še bolj. Zahvaliti moramo Boga in Marijo, da od toliko deklet smo izgubili samo eno; dal Bog zanaprej, da ne bi več nobene! O da bi vedno polne žive vere —J Marijine ostale zveste hčere! Harije (Notranjsko), Marijina družba v naši mali kaplaniji je »zmrznila«. Tako se je večkrat čulo od posmehujočih se ljudi. Res, ustanovljena je bila že leta 1901, ko so se harijska dekleta odcepile od glavne družbe v Trnovem in se združile v svojo Marijino družbo v Harijah, Isto so storili takrat tudi fantje, katerih je bilo takrat ceIo več ko deklet v družbi. Žalibog, da so zaspali in spe še vedno! Bog ve, ali se bodo šc kdaj zbudili!? Ne obupajmo, mogoče pride krnalu tisti čas! — Dekliška Marijina družba je imela svojo zastavo. Toda ob istem času, ko so zlikovci okradli domačo cerkev sv. Štefana, so obenem tudi pobrali kar je bilo dragocenega na zastavi, blago raztrgali raz palice in pustili samo golo palico in kosce blaga. Pa to še ni bilo tako hudo. Hujše je šele prišlo. Izgubile smo namreč svojega duhovnega voditelja, ker vsled pomanjkanja duhovnikov ni bilo nobenega v Harije. Ostale smo same brez pastirja večkrat v teh enajstih letih. Predzadnje leto smo se skoraj popolnoma razkropile, četudi je bila kaplanija zasedena. Po teh dogodkih je bila dekliška Marijina družba le bolj na papirju, v resnici se ni prav nič poznalo kako marijansko življenje. Bile smo res prave izgubljene ovce. Tako smo tavale, dokler ni prišel v Trnovo za kaplana č. g. Ivan Tomažič in prihajal vsako drugo nedeljo (oziroma praznik) - opravljat službo božjo k nam v Harije. Potožile smo jim, da smo reve same, in obljubili so nam pomoč. Na svečnico smo bile povabljene v izpraznjeno kaplanijo vse nekdanje članice Marijine družbe in tudi druga, dekleta. Starih članic se nas je oglasilo 17, novink pa 31. Takoj se je začelo resno delo. Volile smo predstojništvo, ustanovile polagoma tri odseke (evharističnega, za olepšavo družbenega oltarčka in treznost-nega). Ker smo pa ravno pred pustom začele, zato je bil hud boj s plesom, ki je tu pri nas precej vkoreninjen pri večini deklet. Pa č. g. voditelj so strogi in zato jih je nekaj odletelo, druge je pa kazen zadela, le malo jih je srečno brez vsega odšlo. Tekom enega leta smo izgubile ■ 3 članice in 3 novinke. Veselje do plesa se je zdaj nekoliko poleglo, ker kazen je huda in voditelj strog. Redno vsak mesec imamo shod in pred shodom sejo predstojništva in poleg tega vsako nedeljo popoldne domač sestanek članic iz vsake vasi posebej, ki traja obvezno en četrt ure. Jeseni lanskega leta smo imele duhovne vaje, katere so vodili preč. g. dekan, naš goreči misijonar in buditelj lepega življenja. Trajale so od 19. do 22. novembra s štirimi govori vsak dan. To je bilo za nas in za vse Harije (smele so se udeleževati govorov le dekleta). Zadnji dan so prvič slovesno sprejeli naš č. g. voditelj 12 novih članic v Marijino družbo. — Da bi se pa tudi nekoliko poveselile, smo priredile majhno družbeno slavnost z deklamacijami, govorom, petjem in igro. Naša goreča želja je, da dobimo svojo uropano zastavo nazaj, in upamo, da se bo to tudi kmalu zgodilo. Samo slaba letina je, denarja ni. Pa bo že, le korajžo, dekleta! Ko bomo pa imele enkrat zastavo, potem bomo morale pa še bolj trdno držati in pridno delati. Zato na vsestransko delo! Vse! Leskovee pri Pinju. Naš Leskovec je pač malo znan. Dostikrat se primeri, da kako pismo, tudi. iz Štajarske, roma v Leskovac na Hrvatsko ali pa v Leskovec pri Krškem na Kranjsko. —• Ni čuda! Saj je malo slišati o našem Leskovcu v katoliških časnikih. »Štajerc« in sorodni listi že vedo včasi kaj povedati o njem! Upamo, da se bo sčasoma že obrnilo na bolje. Zakaj lep je naš Leskovee v Halozah in naše ljudstvo je dobrega srca. In zato naj tudi »Bogoljub« kaj poroča o Leskovcu! Že skoro eno leto nabiramo ude za mladeniško in dekliško Marijino družbo. In hvala Bogu, dekliška Marijina družba že šteje 147 članic; mladeniška pa 55 udov. Ni ravno veliko, a začetek je storjen, in pri tem ne bomo ostali. Imeli smo v celem že štiri dekliške in tri mlade-niške shode. In če Bog da, se bosta obe Marijini družbi lepo razvili. — Te vrstice pa naj navdušijo naše mladeniče in mladenke, da bo tudi število naročnikov ^Bogoljuba« pri nas začelo rasti! Nekaj naročnic že imamo. Naj bi se to število kmalu podeseterilo! Borovnica, »Bogoljubov« hodi k nam letos 98. Lepa številka! Pa če ga bodo prihodnje leto vsi tisti naročili, ki bi ga lahko in katerim bi »Bogoljub« gotovo nič ne škodoval, bi bila številka še lepša. Najmlajši naročnik, oziroma naročnica je stara devet let. — Na Svečnico je bil ustanovljen pri nas Marijin vrtec. Sprejetih je bilo 84 dečkov in 97 deklic iz vseh šolskih razredov razen iz prvega. Pa tudi od teh bo do konca šolskega leta večina toliko godna, da jo bomo presadili v vrtec. Nekateri starši, ki slišijo na ime liberalec ali socialni demokrat, so bili mnenja, da bodo njih otroci prej in bolj »zreli«, ako zorijo zunaj Marijinega vrtca; zato jim niso pustili, da bi vstopili vanj, čeprav so jih otroci večkrat prosili, naj jim dovolijo. — Zadnji čas so pa napovedali naši mali hudo vojsko opojnim pijačam, V tem boju niso ostali sami. 13, februarja so dobili med Orli krepkih zaveznikov. Sedem Orlov — ki so pa vsi tudi člani Marijine družbe — si je ta dan dalo moško besedo, da leto in dan ne pokusijo sploh nobene opojne pijače. Precej drugih telovadcev je pa vstopilo v II. vrsto abstinentov. Iz Hotiča pri Litiji, Imeli smo prvo postno nedeljo za župnijo Hotič zopet pomenljiv dan, katerega bodemo zapisali v tukajšno kroniko aii spominsko knjigo. V našo sredo je prišel č. g. Janez Kalan, predsednik Marijinih družb, ker se je tukai ustanovila mladeniška Marijina družba. Imenovani gospod je sprejel v družbo, kakor je sam rekel, 18 čvrstih, mladih, za tako priliko korajžnih fantov. Število res ni veliko, ali za tolikšno faro in za začetek povoljno. Gospod govornik je imel en dan tri govore. Po končanem popoldanskem opravilu je predaval o treznosti. Veliko poslušavcev je prišlo skupaj, da ni bilo prostora v župnišču za toliko število; šli smo na prostorni vrt in gosp. govornik je tako poljudno razlagal in govor s slikami pojasnoval, da so vsi z zanimanjem poslušali. Mavčiče, Naša Marijina družba obstoja že 10 let, pa je telesno tako krepka, da do 14. februarja noben ud ni umrl. Ta dan pa smo izgubili 23 letno Nežo Novak z Jame. Pogreb je bil veličasten. — Pa kako je z našo družbo? Z dekliško sploh dobro. Velika večina deklet se diči z imenom Marijinih otrok. Včasih res nekatero precej noge srbe na poskok — ali zadnji čas — zlasti od misijona sem (od 1. do 7. januarja) so se plesu popolnoma odpovedale, dobro vede, da bi jih neumno rajanje odtrgalo iz družbe Marijinih otrok. — Dekleta so srčne. Zato so pa — prav narobe svet! — naši fantje strašno zajčje na-tore. V družbi je majhno številce, dasi je mnogo dobrih fantov, tudi takih, ki hodijo mesečno k izpovedi v naši župniji. Če ga pa vprašaš, dobiš odgovor: »Ko bi se drugi, potlej bi se vže tudi jaz!« Fantje, ali niste podobni otroku, ki pravi, marna, jaz ne grem sam, me je strah?! Kje je Vaša korajža?! Jaz bi Vam nekaj svetoval. V vsaki vasi Vas je lepo številce dobrih mladeni-čev. Pogovorite se med seboj. Potem pa kar skupaj k gosp. voditelju! To bo veselje zanj in Vas bo ves strah minul, ker Vas ne bo malo! — Marijin vrtec med šolsko mladino se pa prav dobro razcvita, dasi je šele v začetku. Marijina družba naših ž e n se vrlo drži. Radovedni ste, kako je pri nas s treznostnim gibanjem? Pijancev imamo dosti. Posodimo jih lahko 10 {aram, pa jih bodo imele še preveč, ker odveč je tudi eden. Neko bolj veselo stran kaže dejstvo, da mladina vsaj žganje popušča, a med starimi jih je dosti, ki ga vlečejo, če ga le dobe. V prejšno bratovščino treznosti jih je mnogo vpisanih in tudi velika večina faranov ni pijanska — ali o pravi abstinenci pri nas še ne more biti govora. Začelo se je v šoli in prav lepo število se jih je vpisalo v drugo stopinjo, nekaj tudi v prvo. Polagoma se bo reč razširila tudi med odrašene. Ker imajo sploh vsaj dobro voljo, je upati lepih uspehov. Dolenji Logatec. Kot prva iz tukajšnje dekliške Marijine družbe je dne 6. marca t. 1. odšla v večnost Ivana Rozman, stara 26 let. Ne poročali bi o njeni smrti, če ne bi bila cel čas svojega življenja kazala posebno vnemo za čast božjo in nobene prijaznosti do zemskih stvari. Nje ni zadrževalo ne veliko deževje, ne obilen sneg ali občuten mraz ali kaka druga zunanja okolnost, da ne bi na vse zgodaj prihitela sleherni dan k sveti maši in ne bi prejela Jezusa v sv. obhajilu. V cerkvi biti bilo je njeno največje veselje, v cerkvi je preživela prav veliko časa svojega živ. ljenja, mnogokrat popustivša jed in prezebajoča od hudega mraza. V bolezni spočetka ni hotela popustiti od svoje hvalevredne navade, dokler je ni šiloma položila v posteljo, iz katere ni več vstala. Na bolniški postelji je razodevala izredno potrpežljivost; samo eno srčno željo je imela: »da bi mogla v cerkev, kjer bi prejemala Jezu-ščka!« To se ji ni spolnilo, pač pa je bila doma obhajana. Svoje starše je tako gorko ljubila, da je, kar je sama povedala roditeljem, pri vsaki sv. maši Boga prosila, naj jo prej vzame s sveta kakor pa starše, da ne bi imeli na zadnjo uro skrbi, kaj bo ž njo po njihovi smrti. Ko so ji v bolezni nekateri pripomnili, da se je morda v cerkvi, kamor je zgodaj prihajala in kjer je dolgo ostajala, prehladila in si svojo bolezen nakopala, je nekako užaljena odgovorila: »V cerkvi se ne more nihče prehladiti.« To je kazalo njeno nepokvarjeno preprostost in vzvišeno pojmovanje o hiši božji, češ, od te strani ni mogoča za človeka nobena škoda. Ker je bila njena duša le rahlo navezana na telo in zemljo, ločila se je brez vidnega boja, popolnoma mirno od telesa — sladko je zaspala Ivanka. — Res, blagor njim, kateri v Gospodu zaspe, ker njih dela gredo za njimi! Iz okolice Škofje Loke. Iz naše Marijine družbe je bila povabljena na ženitnino tudi ena Marijina hči. Rekla je: Na ženitnino bom šla, saj sta šla tudi Jezus in Marija, plesala pa ne boni. V cerkev je šla s svetinjo in jo tudi na ženitnini ni dala doli. Vsi so se trudili, jo silili, da bi jo pregovorili za ples, pa ona je ostala zvesta in stanovitna. Rekla je: Ker sem vedela, da pojdem v vojsko, sem se na njo tudi pripravila. Bog daj, da bi Marijine hčere ne zahajale na plesišča* in posnemale to dekle, ki se niti na ženitnini ni udeležila plesa, kjer je dovoljen. Bodi za zgled vsem drugim! Št, Ilj v Slov, goricah. Ustanovili smo štiri ! odseke, namreč: 1, abstinenčni, 2. e v h a -ristični, 3. časniški in 4. pevski odsek. V družbo treznosti se bo dala vsa Marijina družba vpisati, nekaj bo tudi abstinentk, ki se bodo pitju popolnoma odpovedale. Tudi evha- . ristični odsek ima veliko veselje, storiti za cerkev vse in za čast božjo. Tudi dosedaj, akoravno ni bilo odsekov, so storile družbenice mnogo. Marijinih družabnic nas je 120. Nekaj je tudi kandidatinj. SPOMINJAJTE SE UMRLIH SOSESTER: Frančiška Zavrl, 29. januarja, D. M. v Polju. Neža Resnik, Sv. Križ pri Litiji. Marija Dušk, Sv. Križ pri Litiji. Katoliški Bolgari v turški Macedoniji. (Dalje.) Kar so za Kranjsko zavodi sv. Stanislava, to naj bi bilo za katoliške Bolgare v Macedoniji bolgarsko semenišče v Zeitenliku, ki je oddaljen dobre pol ure od Soluna, torej tudi kakor Št. Vid od Ljubljane. Da, ta bolgarski zavod je za ondotne katoličane še veliko večjega pomena, zakaj tu je edina katoliška srednja šola; edino deško in bogoslovno semenišče v celi Macedoniji. Brez tega zavoda bi zategadelj ne bilo v deželi ne le nobenega katoliškega bogoslovca, marveč tudi nobenega katoliškega dijaka; vsi izobraženci v Macedoniji bi bili razkolniki ali mohame-danci. Sedanje poslopje se je postavilo 1, 1884., in sicer na izrecno željo sv. očeta Leona XIII. — Stavba je moderna, velika, prostorna in lična, da dela zelo ugoden in najboljši vtis na Bolgare, ki tudi le preradi sodijo po zunanjem licu notranjo vrednost zavodov. Tako-imenovano »društvo za ustanavljanje katoliških šol v orientu« je spočetka obetalo prispevati za to zgradbo vsaj 30 tisoč kron, toda prišle so nad to društvo nenavadno »slabe letine« in misijonska družba sv. Vincencija Pavljanskega je morala sama pokriti vse ogromne stroške. Učni načrt privatne gimnazije v tem zavodu je skoraj do pičice isti, kakor ga imajo v Bolgariji javne gimnazije. Obsega zemlje-pisje, zgodovino, matematiko, naravoslovje, fiziko, kemijo, risanje, glasbo itd. — Poleg bolgarskega jezika se vsi dijaki uče še treh jezikov: s "t a r o s 1 o v e n s k e g a, ki je njih cerkveno-obredni jezik; turškega, čigar znanje je na Turškem izomikancu še bolj potrebno, nego našim dijakom nemščina, in slednjič tudi francoščine, ki še vedno prevladuje v Solunu in nekaterih drugih macedonskih mestih. Tudi je skušnja pokazala, da se dajo dijaki brez znanja francoščine veliko hitreje zapeljati v razkolniško pravoslavno vero, deloma zato, ker morejo potem brati le od bolgarskih razkolnikov spisane zgodovinske in druge knjige, ki večkrat kar mrgole najgrših obrekovanj in napadov na katoliško Cerkev, deloma tudi zaradi tega, ker bi brez francoščine težko dobili po dovršeni gimnaziji primerne službe in bi se že vsled tega skoraj ne mogli ustavljati skušnjavi in sladkim vabilom razkolniških škofov, da se izneverijo svojemu prepričanju ter vstopijo v cerkvcno službo razkolnikov. Seveda vsega obsežnega učnega dela misijonarji sami ne zmagajo; nastaviti so morali v zavodu, in sicer za drago plačilo še nekaj pomožnih učiteljev in tri svetne profesorje. Misijonarji lazaristi žrtvujejo v tem zavodu bolgarskemu ljudstvu v prid res zelo veliko moči, denarja, truda in skrbi, pa sadovi so tudi lepi in uspehi zadnjih let zelo tolažljivi. Poprej je bila v Macedoniji katoliška vera in Cerkev skrajno zaničevana in sovražena. Skoraj neverjetno in naravnost smešno je, kakšne budalosti so natvezili ubogemu ljudstvu razkolniški grški in bolgarski popje zoper katoliško Cerkev, da so mu vcepili v srce gnus in sovraštvo do nje. Postati katoličan je veljalo zato v očeh mace-donskega ljudstva vse kaj hujšega, nego postati mohamedan ali pogan! Zdaj pa sinovi dežele, bolgarski dijaki v zeitenliškem zavodu občujejo leta in leta s katoliškimi profesorji in redovniki ter imajo priliko opazovati od blizu apostolsko požrtvovalno življenje in delovanje, občudovati njih vsestransko znanje ter spoznati vedno bolj nauke katoliške Cerkve in njih resnico in lepoto in blažilno, kulturno moč, Naziranje in prepričanje misijonskih gojencev pa prehaja polagoma vedno bolj med preprosto ljudstvo, gorostasni predsodki zoper katoliško Cerkev ginejo leto za letom in ko bi danes dobilo tam ljudstvo na deželi dosti domačih, sposobnih in vnetih katoliških duhovnikov, bi se kmalu ovce trumoma vračale k oživljajočemu Srcu dobrega Pastirja v naročju sv, katoliške Cerkve. Žetev bi bila torej v Macedoniji že to pomanjkanje prepotrebnega duhovskega zrela in velika, toda — stokrat bodi Bogu naraščaja, o tem Vam bo prihodnjič poročal potoženo! — delavcev je vse premalo. Odkod »Bogoljub«! Misijonski sadovi vsakdanjega sv. obhajila. Ak-Bunar. lejmon živi samo v molitvi, premišljevanju in Katoliški misijoni v okolici Odrina na v spokornih delih. Izvedelo se je, da se strogo Turškem in v sosednji južni Bolgariji so nam posti in samo enkrat na dan užije košček priča, koliko moč ima vsakdanje sveto obha- suhega kruha. Radovedno ljudstvo je opa- jilo. Vsakdanje obhajilo je pred petdeset leti žilo, da Pantelejmon včasih ob reki Marici pripeljalo pobožnega bolgarskega meniha izmiva krvave rane, ki si jih je sam zadal s Pantelejmona v naročje katoliške Cerkve. Z hudim bičanjem. Ljudstvo se je začelo zbirati njim vred se je izpreobrnilo veliko razkolnih okoli Pantelejmona in ga takorekoč prisililo, Bolgarov, ki so Pantelejmona spoštovali kot da je postal apostol krščanskega življenja, svetega moža. Katoliški misijoni so takrat Tudi prebivavci iz Ak-Bunarja so pri- zelo napredovali. Po Pantelejmonovi smrti hajali poslušat Pantelejmonove svete govore (leta 1868.) so ti misijoni prestali marsikatero in gledat njegove čednosti. Ko je Pantelej- težko poskušnjo, posebno zavoljo pomanjka- mon leta 1863. postal katoličan, so šli za nja misijonarjev. Upamo pa, da se bodo ti njim vsi najboljši ak-bunarski vaščani. Še se- misijoni, ki so sadovi pogostega obhajila, zo- daj živijo v Ak-Bunarju nekateri Pantelej- pet povzdignili zdaj, ko se po vsem katoli- monovi učenci. Ti radi pripovedujejo o čudo- škem svetu tako razširja pogosto obhajilo. viti svetosti pobožnega starčka. Njegova Lansko leto smo popisali tri misijonske preprosta beseda je imela toliko moč, da se postaje, ustanovljene od Pantelejmona, nam- ji ni mogel nihče ustavljati. Vrhutega je imel reč Mostratli, Derviško Mogilo in Sudžak. Pantelejmon tudi dar čudežev. Večkrat je Ostaneta nam še dve misijonski postaji iz zastaranim grešnikom začel v uho pripove- Pantelejmonovega časa, namreč Ak-Bunar in dovati njih grehe, ki jih morajo obžalovati in Gadžilovo. Danes obiščimo Ak-Bunar. se jih izpovedati. Poznal je preteklost in Ak-Bunar je najlepša in najuglednejša skrivnosti popolnoma tujih ljudi, ki jih ni ni- vas v odrinski okolici, od Odrina oddaljena koli prej videl ali o njih kaj slišal. Ozdravljal štiri ure proti severovzhodu. Vaščanom se je tudi telesne bolezni. Vse te stvari so izpri- že nazunaj pozna, da so bolgarske narod- čane po zanesljivih katoliških pričah. Gospod nosti. Po veri so pa razdeljeni; med približno župnik Ivan Bonev nam je obljubil, da nam 1000 prebivavci je polovica katoličanov, po- bo vse natanko popisal, naj bi tudi drugod lovica pa razkolnikov. K župniji Ak-Bunar spoznali čudovita dela služabnika božjega, spada še okoli 200 katoličanov iz sosednih ki še sedaj z nebes dol blagoslavlja delo apo- vasi, tako da šteje cela župnija nad 700 duš. stolov bolgarskega naroda. Vse kaže, da se bode število katoličanov v V Ak-Bunarju imajo lepo urejeno kato- kratkem še precej pomnožilo. Katoličani so liško šolo, na kateri poučujeta en učitelj in si s svojo značajnostjo in z zglednim krščan- ena učiteljica. Tudi veliko razkolniških otrok skim življenjem pridobili spoštovanje razkol- obiskuje katoliško šolo. Sedanja cerkev, ka- nikov in Turkov. Pri tem ima največ zaslug tero prinesemo prihodnjič, je postala že pre- njih dobri dušni pastir Ivan Bonev, ta pa majhna. Sezidana je bila pred petdeset leti. svoje uspehe pripisuje posebnemu blagoslovu Takrat razkolniki in Turki katoličanom niso božjemu na priprošnjo služabnika božjega dovolili, da bi zidali cerkev, Katoličani so starčka Pantelejmona. morali po raznih ovinkih iskati dovoljenja. Izmed vseh vasi, kar jih je izpreobrnil Najprej so dobili od turške vlade dovoljenje, Pantelejmon, je Ak-Bunar še najbolj da so smeli sezidati mlin. Potem so dobili do- vztrajno v vseh nevarnostih in poizkušnjab voljenje, da so se smeli v navideznem mlinu ohranjal pravo vero. Ak-bunarski prebivavci zbirati k molitvi; tako se je mlin polagoma so poznali Pantelejmona še preden je postal izpremenil v siromašno cerkev in nazadnje katoličan. Pobožni služabnik božji se je rad so pri cerkvi zgradili še nizek zvonik. Kato- mudil v samotnih krajih okoli Odrina. Tukaj ličani so že lansko leto začeli pripravljati vse bi bil rad na skrivnem služil Bogu. A ljudstvo potrebno za zidanje nove cerkve. Od turške je kmalu izvedelo, kako spokorno in sveto vlade so že dobili dovoljenje za zidanje. A živi. Od ust do ust je šla govorica, da Pante- najpotrebnejše reči, denarja, jim pa še veliko manjka. Morebiti se bode med Slovenci nagel kak dobrotnik za to cerkev. Zdi se nam, Ja bode nova cerkev veliko pripomogla za napredek katoliške vere, ker bodo imeli katoličani dostojnejše zbirališče in se bode lahko več ljudi udeleževalo službe božje in poslušalo božjo besedo. Ak-bunarski katoličani so si s svojim zglednim krščanskim življenjem pridobili spoštovanje razkolnikov. Ko je turška oblast vprašala ak-bunarske raz-kolnike, če imajo kaj proti zidanju katoliške cerkve, so ti odgovorili, da nimajo vzroka nasprotovati katoličanom. Celo razkolniški pop spoštuje katoličane in njih gorečega dušnega pastirja; večkrat prigovarja razkolnikom, naj pošiljajo svoje otroke v katoliško šolo. Ak-bunarski katoličani so zelo goreči. Tudi ob delavnikih se radi udeležujejo službe božje; ob nedeljah in praznikih pa v obilnem številu pristopajo k svetim zakramentom, V postnem času molijo dvakrat na teden skupno križevpot. Meseca majnika pa imajo vsak dan popoldne šmarniško pobožnost: pobožno berilo o Materi božji, litanije, rožni venec in prepevanje Marijinih pesmi. V katoliških družinah molijo vsak dan rožni venec, dasi to sicer na vzhodu ni navadno. Katoličani radi tudi očitno kažejo svojo katoliško vero in zato radi nosijo male križce in svetinje. Gospod župnik Bonev nas je prosil, da bi mu poslali nekoliko rožnih vencev, križcev in svetinj. Za dobrotnike bo vsak katoličan iz-molil en rožni venec. Verska gorečnost ak-bunarskih katoličanov je dala že več samostanskih in duhov-skih poklicev. Šest deklet je vstopilo k zagrebškim usmiljenkam, ki imajo svoj samostan v Odrinu, ena pa k sestram iz reda Marijinega Vnebovzetja (misijonarji tega reda, Asumpcionisti, se največ trudijo za katoliško vero v odrinski okolici). Trije dečki se pa v misijonskem semenišču v Kara-Agaču pri Odrinu pripravljajo za misijonski poklic. Lansko leto je gospod župnik Bonev enkrat v cerkvi govoril o misijonskem delu. Katoliškega petnajstletnega mladeniča Nikolaja je župnikov govor tako navdušil, da je sklenil postati misijonar. Svoj namen je razodel svo- jemu razkolnemu tovarišu Ivanu, sinu zagrizenega razkolnika, Ivan je začel premišljevati o lepoti katoliškega misijonskega poklica. Oba mladeniča sta šla skupno v Kara-Agač pri Odrinu in tam prosila za sprejem v misijonsko semenišče. Misijonarji so ju z veseljem sprejeli, a videli so, da bode treba govoriti še s stariši obeh mladeničev, Razkolniški oče Ivanov je bil v velikih skrbeh, ko je pogrešil svojega sina. Po skrbnem poizvedovanju je izvedel, kam je šel Ivan; hitel je v Kara-Agač, da ga vzame zopet domov. Toda Ivan se ni dal pregovoriti; prepričan je bil, da ga Bog kliče v misijonski stan. Oče se je v zadregi zatekel h katoliškemu ak-bunar-skemu župniku. Župniku se je s pomočjo misijonarjev posrečilo mladeniča Ivana pregovoriti, da se je vrnil s svojim očetom domov. Vsa ta dogodba je pa na razkolniškega očeta tako vplivala, da je iz sovražnika postal najboljši prijatelj katoličanov. Ak-bunarski župnik Bonev je vsled svoje gorečnosti in spretnosti povsod spoštovan. Ko so se lansko leto bolgarski misijonarji odrinske škofije združili v duhovsko bratovščino sv. Cirila in Metoda, so župnika Bo-neva izvolili za tajnika te važne duhovske zveze. Župnik Bonev je zares apostolski mož in zato je tudi zelo vnet za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Po njegovem prizadevanju se je naše Apostolstvo vpeljalo tudi v odrinski škofiji. Najbolj se je razširilo v Ak-Bunarju. Župnik Bonev nam z veseljem sporoča, da se je takoj prvo nedeljo vpisalo žc 153 udov, a se še vedno novi oglašajo; za malo ak-bunarsko župnijo je to zares veliko število. Tako bodo torej tudi ak-bunarski katoličani skupno s Slovenci molili za razširjanje katoliške vere med razkolniki; upati smemo, da ta združena molitev ne bo brez uspeha. Vse prijatelje bolgarskih misijonov pa prosimo, da bi posnemali goreče ak-bunarske katoličane in po svojih močeh delali za razširjanje bratovščine in Apostolstva sv. Cirila in Metoda ter pridobivali novih dobrotnikov za bolgarske misijone. Misijonska poročila. V SPODBUDO! Odsek Šentpeterske moške in niladeniške •Marijine družbe v Ljubljani, ki ima nalogo skrbeti za prepotrebne misijone, je v zimski dobi (namesto plesnih veselic) v pošteni in brez alko- hola veseli družbi skrbel za pošteno zabavo, kakor petje, zanimivo pripovedovanje in igro domine. Zaigrani denar se je pa spravljal v nabiralnik za misijone. In danes Vam odsek z velikim veseljem izroča denar v znesku 40 kron, da se kupi en zamorček, krsti naj se na ime Peter Odrešen. V prihodnji sezoni sledi še zamorka. To se doseže z združenimi močmi. Marijine družbe in sploh vsi zavedni mladeniči in mladenke, posnemajte. — Odsek Šentpeterske Marijine družbe. Nemiri na Kitajskem in katoliški misijonarji. Revolucija na Kitajskem, ki se še ni docela polegla, ima brez dvoma slabe posledice tudi za niisijone. Protestantski misijonarji, ki so delovali doslej v notranjščini Kine, so si poiskali — kakor je povzeti iz nekega pisrna iz Šangaja — varna pribežališča, dočim morajo katoliški misijonarji vztrajati na svojih mestih. Nikdo jih ne more ščititi, ako bi se jeza domačinov vrgla na tujce. Vztrajnost katoličanov je vsekako občudovanja vredna; da bi se le ne povrnili časi boksarske vstaje! rajevu. Rusinski katoličani so velikega pomena za napredek katoliške vere v Bosni. V nekoliko letih se bodo bosniški Rusini pohrvatili in s tem se bode pomnožilo število hrvaških katoličanov v Bosni. Bosniški Srbi bodo pa pri katoličanih vzhodnega obreda lahko videli, kako katoliška Cerkev spoštuje vzhodni obred in morebiti se bode dalo polagoma doseči, da bodo Srbi postali prijaznejši nasproti katoliški Cerkvi, da se bodo začeli najboljši izmed njih povračati nazaj k pravi Cerkvi. V zadnji številki »Bogoljuba« se je bralo, kako napreduje ruski vpliv v sveti deželi. Kako lepo bi bilo, ko bi se Rusi povrnili v edino zveličavno sveto rimsko katoliško Cerkev! Med Rusi je mnogo globokovernih, zlasti se opaža med njimi češčenje blažene Device Marije. — Prosim, ali bi ne bilo umestno, da bi tisti, katerim je mo- Katoličani vzhodnega obreda v Bosai. V Bosni je naseljenih nad 10 tisoč katoliških Ru-sinov iz Galicije. Katoliški Rusini se strogo drže svojega vzhodnega obreda, zato je bila nevarnost, da bodo v Bosni zašli v srbsko razkolni-štvo, ako ne bodo imeli misijonarjev in katoliške službe božje v vzhodnem obredu. Dolgo so bili zapuščeni. Leta 1909 so pa v Rimu po dogovoru z bosniško vlado uredili misijonsko delo za katoliške Rusine v Bosni. Bosniška vlada je dovolila, da se je ustanovilo pet župnij za katoliške rusin-ske naseljence; misijonsko delo vodi rusinski generalni vikar (škofov namestnik), ki stanuje v Sa- goče, darovali vsak mesec enkrat sv. obhajilo v ta namen, da bi se ruski narod povrnil v sveto katoliško Cerkev? Katerim je mogoče, zlasti Marijinim častilcem, naj molijo tudi rožni venec k blaženi Devici Mariji, da bi ona, ki je tudi od razkolnih Rusov češčena in ljubljena, jim kaj kmalu izprosila spreobrnenje. A. J. Iz Janice v Macedoniji. Razkolni Grki in Bolgari se v svojih cerkvah med službo božjo zelo nespodobno obnašajo; cerkev jim je kakor nekak trg, kjer se snidejo znanci in prijatelji, da se med seboj pogovorijo, kako jim gre in kaj je novega. Tudi v nekaterih novoizpreobrnjenih Katoličani iz Ak-Bunarja. katoliških vaseh v začetka ni bilo veliko bolje, ljudje so se šele polagoma navadili lepšega obnašanja v cerkvi. V Janici so si morale usmi-Ijenke mnogo prizadevati, da so s pomočjo in z lepim zgledom otrok dosegle, da se ljudje spoštljivo vedejo v cerkvi. Res spodbudno je gledati, kako se preprosti ljudje, ki sicer ne znajo veliko moliti, vendar tako mirno in spoštljivo obnašajo n1ed dolgo službo božjo. Razkolniki v Janici in v okolici so že opazili, da je velik razloček med obnašanjem razkolnikov in katoličanov v cerkvi. Neki razkolniški pop je svaril vernike, naj se vendar lepše obnašajo in naj gredo h katoličanom pogledat, kako se je treba v cerkvi obnašati. Veliko veselje so napravili slovenski dobrotniki katoliški šolski mladini s tem, da so kupili bolgarske molitvenike vsem otrokom, ki znajo že dobro brati. Otroci so se molitvenikov zelo razveselili; z velikim veseljem hitijo z molitve-niki k sveti maši in tudi v šoli so zdaj še bolj sprejemljivi za opomine, naj se v cerkvi lepo vedejo. Tudi za druge vernike je zelo spodbudno, ko vidijo, da otroci tako pobožno molijo iz svojih molitvenikov. Usmiljenke iz Janice imajo do slovenskih dobrotnikov še eno prošnjo. V Janici in bližnji okolici so štiri cerkve, katerim usmiljenke oskrbujejo cerkveno perilo. Ker Bolgari ne znajo cerkvenega perila varovati, zato je treba velikokrat prati in perilo se hitreje trga. Tako je zdaj cerkveno perilo po treh cerkvah v zelo slabem stanju. Treba bo napraviti posebno novih alb in oltarnih prtov. Morebiti bi se našli dobrotniki in dobrotnice, ki bi preskrbeli platna in čipk za cerkveno perilo za siromašne macedonske cerkve. Sestra Agneza Golob sklepa svoje poročilo iz Janice z besedami: »Revščina in sila je velika; sila pa uči človeka moliti in beračiti.« JERUZALEMSKA ZASTAVA. Ko smo se jeruzalemski romarji vkrcavali na ladjo Tirolsko, je med drugimi vihrala na ladji tudi zastava jeruzalemska, t. j. na belem polju petero rdečih križev. Ta zastava ima mednarodni pomen, kakor vsaka katerekoli države. V Palestini vihra povsod tam, kjer bivajo frančiškani kot varhi svetišč, nad njihovimi poslopji. Izobesijo jo vsako nedeljo in praznik, potem kadar prihajajo romarji v večjem številu, ali kadar obišče svetišče kaka odlična oseba duhov-skega ali svetnega stanu. Ravnotako izobesi vsaka ladja jeruzalemsko zastavo, ako se na njej vozi kustos sv. dežele, ali jeruzalemski patriarh. Znamenito pri tej zastavi je tudi to, da ima jeruzalemski patriarh oblast, nekaterim ladjam, ki vozijo v Levanti, t. j. v Sredozemskem morju v pbližju Grške, Carigrada, Male Azije, Palestine ln Egipta, dati pravico, da izobesijo jeruzalem- sko zastavo, s čimer je združenih precej ugodnosti za dotično ladjo. Jeruzalemska zastava je pod pokroviteljstvom Francoske; le-ta država ima po berolinske pogodbe členu 62. iz 1. 1878. pravico in dolžnost, čuvati in braniti čast te zastave, enako kakor svoje trobojnice. Žalenje jeruzalemske zastave bi imelo kot posledico diplomatiške zapletljaje. Od kedaj ima jeruzalemski patriarh zgoraj omenjeno oblast, ni natančno znano. Da se pa zasledovati nazaj v zapisnikih, da je od 1. 1669. kustos Sv. dežel takrat, ko od 1. 1291. do 1. 1847. ni bilo patriarha v Jeruzalemu, dajal pravico ladjam, izobešati jeruzalemsko zastavo.. To pravico so dobivali seveda le katoličani, V pravnem pismu je bilo tudi natančno povedano, za katero ladjo in kateremu kapitanu je podeljena pravica, ki je veljala 25 let. Ugodnosti, združene s to pravico, so precejšnje. Najprvo je taka ladja pod diplomatiškim varstvom Francoske; potem je tudi prosta vseh pristojbin v pristaniščih, ki po večjih lukah znašajo ^mnogo tisoč frankov. Dolžna pa je, vsako leto plačevati majhen davek jeruzalemskemu patriarhu, voziti zastonj frančiškane, varihe svetišč v Palestini in tiste duhovnike jeruzalemske škofije, ki se izkažejo s posebnim patriarho-vim pismom. Ko je 1. 1847. sv. oče Pij IX. zopet oživil jeruzalemski patriarhat, je starodavno pravico zopet začel izvrševati patriarh. Za časa berolinske pogodbe 1, 1878. je imelo osem kapitanov na svoji ladji jeruzalemsko zastavo. V nekaj letih pa je število takih ladij naraslo čez sto. Dogajalo se je večkrat v teh letih, da je morala Francoska poseči vmes in zahtevati zadoščenja za žaljeno jeruzalemsko zastavo. Turški vladi namreč ni bilo všeč, da toliko ladjam ni treba plačevati pristojoin po turških pristaniščih, turške oblasti so zato sitnosti delale kapitanom, ti so se pa seveda sklicevali na jeruzalemsko zastavo in francosko pokroviteljstvo. Konec so naredili tem razmeram s tem, da je francosko zunanje ministrstvo v sporazumu s patriarhom določilo: Jeruzalemsko zastavo sme sprejeti in izobešati le tista ladja, ki je po konzulatu svoje države dobila dovoljenje od francoskega zunanjega ministrstva. Patriarh pa ima pravico izdati petdeset patentov, in to samo štiri vsako leto. S temi določili je bila tudi turška vlada zadovoljna. P, I. K. Kaj je to sijonizem? Sijonizem imenujemo prizadevanje Judov, svoje rojake spraviti zopet skupaj v en narod, ki bi imel svojo državo zopet v Palestini z glavnim mestom Jeruzalemom. Počasi napreduje to prizadevanje. V gospodarskem oziru so Judje skoraj res že gospodje sv. dežele. V Jeruzalemu jih je okolo 60 tisoč. Tu imajo svoja sodišča, po celi deželi tudi že svoje poštne urade. Njihove poštne znamke imajo napis: »Če tebe pozabim, Jeruzalem, naj se posuši moja desnica!« Imajo tudi svojo zastavo, svojo glasbeno koračnico, ki se sliši pogosto ob njihovih praznovanjih. Turška vlada je postala pozorna; judovski denar, sveta vladar, tudi v Palestini dela čuda. Stavbeni prostor je vsled tega priseljevanja Judov s celega sveta v sv. deželo v ceni za 100—200 krat poskočil. Pred 20 leti se je dobil kvadratni meter za 8 vin., — danes stane okolo Jeruzalema 8—16 kron. Katoliški Grki vzhodnega obreda. Grki so najtrdovratnejši razkolniki. Vsi poizkusi, pripeljati jih nazaj v naročje katoliške Cerkve, so bili brezuspešni. Med Grki je samo kakih 20 tisoč katoličanov latinskega obreda na grških otokih, ki so bili nekdaj pod benečansko oblastjo. V Italiji prebiva okoli 60 tiscč nekdanjih Grkov in Albancev; ti so tudi kot katoličani ohranili grški obred in grški cerkveni jezik pri službi božji, sicer so se pa že popolnoma poitalijančili in so tudi prvotni grški obred že nekoliko izpre-menili. Zadnja leta se je na Turškem izpreobr-nilo nekoliko grških vasi in tudi v Carigradu se je ustanovila mala katoliška cerkvena občina grškega obreda. To so prvi čisto grški katoličani grškega obreda. Doslej še niso imeli svojega škofa. Letos je bila ustanovljena prva čisto grška katoliška škofija s sedežem v Carigradu. Prvi grški katoliški škof je postal misijonar Izaija Papadopulos. Novi škof je sicer sin raz-kolniških staršev, a se je kot 22 leten mladenič iz popolnega prepričanja izpreobrnil. Leta 1882. je postal katoliški duhovnik. Kot misijonar je veliko delal in trpel za katoliško vero, V začetku leta 1910. bi ga bili razkolni Grki skoraj ubili; surovi razkolniki so ga bili tako pretepli, da je več mesecev bolehal. Dne 21. januarja letošnjega leta je bil v Carigradu posvečen za škofa. Darovi. Za »Dejanje sv. Detinstva« so (do 14. sušca) poslali čč. gg. Ign. Nadrah, spiritual v Škofji Loki (notranje uršulinske šole) 60 K; Viktor Čadež, kaplan v Tržiču 92 K; Karel Rupnik, kaplan Preddvorom 20 K 20 vin.; Jož. Žagar, župnik, Peče, 10 K; Jan. Kepec, župnijski upravitelj v Selcih 30 K; M. Kralj, župnik, Tunice, 16 K; And. Rustja, kaplan v Solkanu pri Gorici 26 K; Jan. Zabukovec, duhovni svetnik in župnik, Križe pri Tržiču, 75 K; Fr. Bleiweis, župnik v Lešah 4 K 50 vin.; župnijski urad Št. Juri pri Kranju 10 K 50 vin.; Jos. Rogelj, kaplan v Kostanjevici, 8 K; gdč. Frančiška Pernič v Kranju 70 K; g. Katarina Starman iz Preske 9 K 32 vin.; č. g. Val. Zupančič v Ljubljani 90 K. Za Bosno: Župnik J. Podlipnik 2 K; Alojzija Dragan zbrala 5 K. Za Apostoistvo sv. Cirila in Metoda: Mari-jina družba na Trebelnem 15 K 85 vin. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mnogo pritožb je prišlo uredništvu zaradi nerednega dopošiljanja lista od strani upravni-štva. Uredniku je ta nered zelo neljub, ker imajo dobri ljudje, ki se za list trudijo, poleg truda še nevoljo. Ko bi nam bilo to že prej znano, bi bili že prej napravili red. A kak mal nered je ob novem letu pc izjavi upravništva skoro neizogiben; in tako smo mislili, da je tudi letos. Ko so se pa jele pritožbe množiti, smo stvar preiskali, in izkazalo se je, da nova »moč«, kateri je bil izročen »Bogoljub« in smo se nanjo zanesli, svoji nalogi ni bila kos. Ko smo prišli stvari na sled, se je takoj napravil red, in preskrbljeno je, da pride uprava »Bogoljuba« v zanesljivejše roke, da se take reči ne bodo več ponavljale. Našim prijateljem, ki so imeli sitnosti, ne moremo dati drugega zadoščenja, kakor da jih prosimo, naj te sitnosti oproste in Bogu na ljubo potrpe. Če bi bila še kje kaka napaka, prosimo: pišite eno dopisnico in takoj se bo ustreglo, — To številko dobe še vsi, tudi tisti, ki še niso plačali. Prosimo pa: Skrbite, da se bo v teku tega mesca plačalo, drugače bo prirastek naročnikov prav pičel! — Dekletom, ki so se oglasile za vstop v samostan v Ameriki, moramo naznaniti, da je prišlo iz Amerike poročilo, da odkar je nastopila v ondotnem samostanu nova prednica, ne sprejemajo nič več deklet iz Evrope. Torej ne morejo' tja; naj se pa obrnejo za sprejem na domače samostane, saj jih — če imajo pogoje za to — povsod radi sprejmejo. Glejte notico »Slovenska dekleta« na strani 128. Kakor šolske sestre, enako tudi usmiljenke in druge potrebujejo vedno novega prirastka. — Zahvale. Celih zahvalnih pisem ne moremo prinašati. Če enega, potem moramo vse, in potem se nabere preveč. To so bolj osebne zadeve, ki za javnost nimaio tolikega pomena kakor za dotičnika. Le izredno moremo kako tako zahvalo prinesti. Sicer je pa hvaležnost hvalevredna čednost, saj je redka — Nekaj dopisov je moralo zopet počakati; sa| jih je itak skoro šest strani. Urejuje: Janez Ev. Kalan. Darovi: C Za cerkev sv. Jožefa. Vič. g. svetnik Žužek Simon, vlč. g. Jurij Dernovšek, M. Obahar po 100 kron; f Viktor Z. 2000 K; Ana 30 K; Marija Pust, Ter. Gogala, vlč. g. Širaj, Mar. Tavčar po 20 K; Mih. Mihelčič 25 K; Jan. Zore 10 K; V. Ravnikar 5 K; z Vodic 387 K: več neimenovanih 32 K; A. M. Tmašek 15 K. Za cerkev Jezusovega Srca na Beneškem jeruzalemska romarica št. -417 K 7. Za bosanski misijon: Valentin Kos, Cerklje |Gor.) 50 K; dunajske Slovenke 3 K. Za bolgarski misijon: Antonija Kocjan 2 K; M Bobnar 50 vin,; Val. Kos 50 K. Za kruh sv. Antona: Jera Cuznar 2 K. I. Za misijone: Naročniki »Bogoljuba« v Sodra-žici 40 K. Za najpotrebnejše misijon«: Zbirka iz Trebnjega 6 K; Marijina družba v ? 6 K 30 vin. Za odkup poganske deklice (Marija): Marija Skrinjar 20 K. Za odkup poganskega dečka (Marko): I. Le-ban 20 K; Marija Kotnik 20 K. Za apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Marijina družba v Črnem vrhu 10 K. Za kitajske misijone: Val. Kos 50 K. Za airikanske misijone: Val. Kos 50 K. Za molitvenike v obmejne slovenske kraje: M. Gričar 2 K. Kraljici na Bledu. Tja daleč oziram v gorenjsko se stran in misli hite mi črez goro in plan; tja k jezeru, Mati, me kliče srce, do Tebe kdaj priti so moje želje! Saj upanje stavim le v Tebe vsak čas, da gledala bodem gorenjski te kras. Izpolni, Devica, mi vročo željo, iz duše Ti vdane Te prosim lepo!« Že k cerkvici ziblje čolniček se moj . . O, duša, zaukaj, veselo zapoj! Češčena Marija!« odmevaj okrog, da čuje nižava in neba obok. A komaj sem prišla, vrnila se bom, od svetega kraja spet idem na dom. Še enkrat, Devica, poklada pred Te najzadnje pozdrave Ti vdano dekle! Le sprosi mi, Mati, da vozim se kdaj jaz v onem čolničku, ki pelje me v raj; čolniček ta vodi Kraljica mi Ti, da pela Ti v raju bom slavo vse dni . . .! Ivanka Kocjan. Po sv. obhajilu. Čas slovesa je napočil, čas ločitve od oltarja; beli sveči sem naročil, naj s plamenčkom ga ožarja-Njemu v slavo naj žari, Njemu v slavo izgori. Mlado cvetje nežno belo, cveti v Večnega bližini, saj si ti Njegovo delo, On te je vsejal v ravnini. Kakor večne luči žar, dij mu tvoj vonjivi čai. Ti pa tajna misel moja tiho pred oltar se vračaj, tam je sreča, liada tvoja, tjekaj v stiski se obračaj; tam izvira lek hladan, čuj ob viru noč in dan. Limbarski. Ivan Bergant trgovec v Stariloki ima v zalogi i n naprodaj raznovrstne brezalkoholne pijače, j Priporoča se odjemalcem iz okolice in iz selške doline. 778 ] s-es esjes in modno blago za gospode in gospe prip. izvozna hiša PROKOP SK0RI0VSKY in SIN v Htnapolcu na Češkem. Zelo zmerne cene. Vzorci na zahtevo franko. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gosposke obleke. priredi že mali dodatek .,pravega Francka" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje neprekošene kakovosti nagel je pravi Franck" toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Spoznavaj sebe! Spoznavaj sebe, dušo svojo, slabosti svoje in strasti, in ti boš pravi mož napredka, deležen božjih milosti! Kdor le na druge vedno gleda, pezdir že v bližnjih zre očeh, a bruna v svojih le ne vidi, ima na vesti velik greh. Umetnik dela novo sliko, a vidi v njej premnogo zmot, že sliko vso je bil popravil, popravil ni je brez pomot. Dasi spoznal si svojo dušo, zatrl slabosti in strasti, si vendar grešnik in ostaneš, — popolnosti na svetu ni. Fr, Pavšič. Edina izborna prilika za nakup za trgovce in krošniarje. -: Pošilja se tudi zasebnikom. Francoski cefir za obleke, bluze in srajce. Pisana posteljnina v modernih barvah, I. kakovosti. Oksford, močna kakovost za moške srajce* Višnjeva tkanina za predpasnike in gospodinjske obleke. Belo platno za telesno :-: in posteljno perilo. :-: Ostanki so dolgi 5—15 metrov in zajamčeno pralni ter so brez hibe. Pošilja po povzetju in za neprimerno vrne denar. 643 S. STEIH, tkalnica, Hachod. Češko. Priložnostni nakup! Za vsako gospodinjstvo in za vsako perilo izborno porabilo: 1 kos 23 m Wernerjevega platna, zelo fina kakovost, 3 kosi rjuh prva kakovost, velikost 140X200 cm, vse skupaj le za 25 K. - Franko po povzetju na vsako postajo. Jan Werner, Dobruška 560 Češko, tkalnica za platno in bombaževino. Nova pomladna in poletna zbirka vzorcev zastonj in franko. 679 MOJA STARA izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stccken-pferd lili)ino mle'no milo Bergmanna & Co. Tešin ob Labi. Komad po 80 vin. se dobiva povsod. 448 10-1 Za dobo kašlfa. THVmOmEL SCIUHE preizkušeno, zdravniško toplo priporočeno, točno učiti, kujoče in prijetno dišeče sredstvo za otroke in odrasle! 1-steklenica kron 2 20. Zaloga v lekarnah, i Po pošti franko proti predplačilu K 2 90, 3 steklenica za K 7-— in 10 steklenic K 20— 3130 (10) Izdeluje B. FRAGNER, c. kr. dvorni založnik, Lekarna Praga 203-111. Grlčar S Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke in novosti v konfekciji za i :: :: dame. :: :: 1 kg sivega skubljenega K 2 —, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2-80, belega K 4'—, linega mehkega puha K o, prvovrstnega K 7 —, 8'— in 9 C0. Sivega puha K r, —, ;•—, belega finega K 10'—, prsnega puha K12'-, od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, hidečega modrega ali belega inlet (nan-king) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema vzglavnicama, vsaka ca 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 16-—, s polpuhom K 20—, s puh perjem K 24-— Posamezne pernice K 10-—, 12-—, li —, 16--. Posamezne vzglav-nice K 3--, 3 50, 4 -. Pernice 200X140 cm velike K 13 —, 15 — i 18--, 20-—. Vzglavnicc 00X70 cm velike K 4 50, 5 —, 5 50 Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje 180X116 c™ velike K 13'— in 15 —, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Bcrger DeSenlca št. 413 a Češki les. -Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustrovani ceniki vsega posteljnega blaga zastonj. 2U8 !POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION" ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čudim urarju in trgovcu v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Genovi in Bielu. Uhani, prstani brilianti. S vetovncznano najfinejšo blago po najnižjih cenah. 190(12) Bogata za 3 ©ga 162 (12) šiualnih strofeu, koles, pisalnih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 17. 3CS9T Priznano najboljši vrsti belega platna za perilo sta: ,Goren]sHo platno' po 52 i. Pri večjem naročilu popust. i Glavna zaloga v Ljubljani: £ ,Pri fiorenjki', PogaCarjev irg 3. i M OJ ■"3 O < u> o a. ContrheEinian točno boli lajšajoče vribalno sredstvo. Pušica 1 krona. Zaloga v lekarnah. Po pošti proti predplačilu K 1"50 franko 5 pušic „ „ K 5-— „ Izdeluje B. FRAGNER, c. kr. dvorni založnik, „ Lekarna Praga 20 MIL 3130 (10 o Nazdar! D 0 D Q D D 0 D D D D nnnnnnnnnnt ur ■ur-'? »f Slovenskim tovarišem priporočamo, da si na-roče bogato zbirko vzorcev tvrdke Rudolf Foiakal, Ta vsebuje najnovejše in najcenejše urste sukna in zato zasluži omenjena tvrdka, da dobi mnogo odjemalcev. Mnogo čeških in moravskih krojačev. Langen & Wolf, Ljiiana, BIeiweisova eesia 16. Najcenejši obrat. ti II Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. Kad 106.000 dobavljenih. motorji na surovo olje sistem Diesel. Najceneja uporaba kuriva ["zahtevajte prospekt štev. 568. | Za naše gospodinje, matere, žene In dekleta Blagostanje družine je odvisna od gospodinje. Skrbna gospodinja, verna in razumna mati, je prva in prava vzgojiteljica ljudstva! Blagor narodu, ki ima skrbne dobre in varčne gospodinje! Le narodi, ki skrbe za vzgojO dobrih gospodinj in mater, imajo prihodnjost. Tudi pri nas se v zadnjem času uvažuje skrb za umno gospodinjstvo, ustanavljajo se „Gospodinjske šole" in snujejo gospodinjski tečaji; manjkala pa je strokovna knjiga, ki bi služila objednem tudi gospodinjam, ki ne morejo v šolo. Vsaka slovenska gospodinja bodi torej vesela nove knjige: Gospodinjstvo Navodil© za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila Šolam in gospodinjam sestavila S. H. Lidvina Purgaj voditeljica „Gospedinjske šole" v Ljubljani. s Za to knjigo je deželni odbor kranjski, svest si, da je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil podporo, tako, da ima knjiga nizko ceno K 2'20 za broširan in K 2 80 za vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več. - Pisateljica sama je dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici .;