V Ljubljani, dne 25. avgusta 1928.
Posamezna številka 1 Din
Leto I.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
20 letnica Narodno-strokovne zveze
'bolj, ker je zadnji dan velesejma. Požurite se tedaj s prijavami.
Znaki. Izivrševailni odbor je naročil za Same 'NSZ prav lične kovinske znake. Znalki bodo stali po 5 Din komad. Naročiti jilh je pri lajnišiHm NSZ in je denar za naročene znake poslati v naprej. Znaki se bodo prodajali tudi na kongresu in si ga mora vsak naš član in pristaš nabaviti. Izdali se bodo tudi posebni kongresni znaki, ki bodo stali po 1 Din komad. Tudi ta znak si bo moral vsak; nabaviti.
Prihod. Vsi udeleženci se zbirajo po prihodu vflhakov na kolodvoru, odnosno na vrtu kolodvorske restavracije. Po prihodu jeseniškega vlaka se vsi udeleženci formirajo v povorko in odidejo z godbo in prapori na čelu na prostor kongresa. Podrobnosti dobijo vse podružnice v zadnji okrožnici, ki jo še dobijo.
Sprevod. Po končanem kongresu se uvrstijo udeleženci v sprevod1, katere-mu na čelu bo šla godba in prapori. Sprevod bo šel po mestu do Narodnega dbma, kjer bo razhod h kosildmt
Ogledovanje velesejma. Po obedu se bodo poisetniki velesejma zbrali pred Narodnim domom. Tam jih bodb reditelji porazdelili v posamezne skupine in jih odpeljali k ogledovanju velesejma. Po ogledu velesejma se udeleženci Zberejo ponovno na vrtu hotela Tivoli, kjer bo prijateljski sestanek.
Ogledovanje industrijskiih podjetij. Po kongresu, odnosno po obedu si bodo udeleženci lahko ogledali nekatera ljubljanska industrijska podjetja. Udeleženci se bodo zbrali ob 3. uri pred Narodnim domom. Za vodstvo so določeni reditelji.
Prapori. Podružnice, ki imajo prapore, jih morajo prinesti s seboj. Ravno tako tudi mladinske organizacije.
Opozarjamo ponovno vse podružnice in vse udeležence, naj se točno ravnajo po navodilih, da ne bo nobenih zmešnjav. Kdor rabi vabila, izkaznice za polovično vožnjo ah kakšne infor-
Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani
vabi na
Kongres
narodnega delavstva
ki se 'bo vršil
v proslavo 201etnice obstoja strokovne organizacije narodnega delavstva v nedeljo, dne 9. septembra 1928 točno ob 9. ure dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, na Miklošičevi cesti štev. 20.
Dnevni red:
1.	Otvoritev kongresa.
2.	Pozdravi gostov.
3.	Zgodovina našega pokreta. Referent: tov. Rudolf Juvan.
4.	Socialna zakonodaja in socialna politika pri nas in drugod. Referent: tov. Dr. Joža Bohinjec.
5.	Naša načela in cilji. Referent: tov. Ivan Tavčar.
6.	Resolucije.
Popoldne ogledovanje ljubljanskih industrijskih podjetij in velesejma.
V Ljubljani, dne 20. julija 1928.
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze v Ljubljani.
Rudolf Juvan, Dr. Joža Bohinjec,
predsednik.	tajnik.
Janko Grašič, Ivan Tavčar, Franjo Rupnik, Albin Tomc,
člani odbora.
maci j e, naj se obme na tajništvo NSZ, Ljubljana, Šelenburgova uh 7-11. ali telefonsko na štev. 20—77.
Važno opozorilo! Oni udeleženci, ki slučajno ne bi imeli izkaznice za polovično vožnjo, naj pri odhodni postaji kupijo cel listek in zahtevajo žigosanje z mokrim žigom. Ta listek se v Ljubljani ne odda. Na kongresu se dobi izkaznico, ki daje pravico., da se s pri odhodu kupljenim celim listkom vrača brezplačno domofv. če kdo tedaj nima izkaznice, naj ne ostane doma.
Haifl RMa do delo in zotlužlui
Veliko socijalno vprašanje našega delavstva. — Import tujega delavstva se mora regulirati z mednarodnimi dogovori, — Zaščita blaga in človeka.
Ljubljana, 25. avgusta 1928.
Na posledicah banditskega atenta: ta v Narodni skupščini je umrl Štefan Radič, voditelj hrvatskega naroda. Smrt Štefana Radiča je le še poostrila odnošaje med prečanskim delom naše države in srbijansko cincarsko kliko.
Radikali so se morali odreči mini* sirskemu predsedstvu. Seveda samo formelno, kajti nadomestek za navU dez izgubljeno politično pozicijo so našli v osebi dr. Korošca, ki je danes predstavnik najbolj zakrknjene cim carske politike. Radikali se boje pr e; vzeti z izrazito svojim strankarjem odgovornost za borbo proti prečam skemu ljudstvu. Izbrali so si zato slam* natega moža, ki naj krije njihovo dr: žavi škodljivo politiko. Politična ma: ska novega režima je pa preprozorna, da bi ne videli stare politike v drugi izdaji.
Koroščeva vlada hoče ustvariti vi: dez svoje stabilnosti. Navzlic straš: nim umorom je sklicala zasedanje Na: rodne skupščine, katera je nato brez Hrvatov, prečanskih Srbov in naprednih Slovencev sprejela nettunske kom vencije. Koroščeva vlada ni samo pri: vedla našo državno zajednico na rob prepada v notranjosti, pokvarila je tm di, kolikor se je še dalo, naš medna: rodni položaj in ugled.
Klerikalci, bivši avtonomisti, so po: stali sedaj avantgarda najobskurnej: šega centralističnega absolutizma. Ni čuda, če se v samih klerikalnih vrstah zgražajo uvidevnejši pristaši nad ne: srečno politiko svoje stranke, ki ni sa* mo v sramoto slovenskemu narodu, ampak tudi v škodo državi.
Režimovci se tolažijo, da bo po Radičevi smrti prav kmalu razpadla kmetskodemokratska koalicija in da potem najdejo možnosti, da privedejo Hrvate zopet v okrvavljeno Narodno skupščino. Račun režimovcev je \pa popolnoma napačen. Niti misliti ni, da bi kmetsko demokratska koalicija ne ostala enotna. Radičeva smrt je le še bolj strnila prečane v nerazdružlju vo bojno fronto, ki ne bo toliko časa položila orožja, da ne zmaga ha celi črti.
Inozemstvo gleda zelo skeptično na razmere v naši državi. Državniki v nam prijateljskih državah neprestano opominjajo Beograd k politični uvu devnosti in opozarjajo, da je obstoj države v resni nevarnosti, ako se bo nadaljevalo s sedanjo nesrečno politU ko hegemonizma in brezobzirne eks: ploatacije prečanskih krajev. Zaem krat prijateljski glasovi iz inozemstva niso še nič zalegli, kot so naletela na gluha ušesa vsa opozorila treznih in prevdarnih patrijotov v državi sami.
Zelo radi bi videli režimovci, da bi se kmetsko demokratska koalicija po= služila v boju za svoj idealni program nelegalnih sredstev. Komaj čakajo re: žimovci priložnosti in razlogov, da imajo povod nastopiti proti opoziciji z najostrejšimi merami: z bajoneti in glavnjačo. Toda kakor je prečansko ljudstvo pri kraljevskem pogrebu Šte: fana Radiča pokazalo brezprimerno disciplino, tako se bo v bodočnosti kmetsko demokratska koalicija izog: nila vsem izzivanjem in mirno ter pre: vdamo, zato pa tem bolj učinkovito nadaljevala boj za svoj ljudski pro> gram, ki je obsežen v zahtevi, da bodi ljudstvo vseh pokrajin v državi ena: kopravno, z jednakimi dolžnostmi in pravicami.
Klerikalci so se, dokler so bili v opoziciji, preradi zgražali nad davčno neenakostjo. Sedaj, ko pa imajo klerU kalci največjo oblast v državi, se pa prav v pogledu davčnih dajatev niso razmere prav nič izboljšale. Dokazano /e, da je samo Slovenija v letu 1927 Plačala skoraj 7 milijonov več davkov, -akor pa v letu 1926. Porazna je ta
Naše predpriprave gredo h koncu. 'Vsi, ki so bili določeni, da prisostvujejo našemu slavlju, so že dobili vabila. Vse smo že pripravili za sprejem mnogoštevilnih naših gostov in prepričani smo, da se bodo vsi počutili v Ljubljani kakor doma. V tej številki našega glasila navajamo zadnja navodila, po katerih se imajo ravnati vsi udeleženci, da 'bo poteklo zborovanje v kar najlepšem redu. Pri tej priliki se nam zdi potrebno, da se tudi na tem mestu zahvalimo vsem našim, podružnicam, ki so z nami vred podvzele vse potrebno, da bodo prav časitno zastopane na proslavi. Prijave zadnjih dni so nas presenetile. Upoštevajoč gospodarsko stanje naših članov, ki ponekod zaslužijo komaj toliko, da se skromno prežive, smo računali, da bo- naša proslava res skromna, vendar pa soi nas prijave uve-irile, da so tudi oni, ki so najslabše plačani in poleg tega še večino dha praznujejo, to so naši rudarji, razumeli naš klic in se odločili vzlic težkim razmeram priti v velikem številu na proslavo. In tako bo iz skromne proslave postala mogočna manifestacija narodnega delavstva. Prav je, da se nikdo ni ustrašil žrtelv in je sklenil pridružiti se naši proslavi. Nobenemu ne bo žal, da bo prišel v Ljubljano, kjer se bo navdušil im bo pomlajen in z novo močjo lažje nadaljeval započeto delo, ki je v današnjih dneh posebno težavno.
ZADNJA NAVODILA UDELEŽENCEM.
Polovična vožnja. Vsi udeleženci dobijo pri podružnicah ali pa iz tajništva NSZ izkaznico za polovično vožnjo. S to izkaznico kupijo na odhodni postaji celo vozno karto. Pazite, da bo na odhodni postaji izkaznica žigosana z mokrim žigom! Pri prihodu v Ljubljano je vozni listek pokazati, ne pa oddati. Na kongresu se bodo pri vhodu v dvorano izkaznice žigosale in s tem potrdilo udeležbo na kongresu. Z žigosano izkaznico im pri odhodu kupljenim voznim listkom bo udeležencem omogočen povratek domov. Zahtevajte takoj izkaznice za polovično vožnjo. Dobijo se brezplačno pri tajništvu Narodno strokovne zveze, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-IL
Prehrana. Odbor za prehrano je poskrbel za skupen obed, ki bo v hotelu Tivoli. Skupen obed bo stal 18 dinarjev in bo prvovrsten. Obstojal bo iz juhe, dveh prikuh, pečenke in močnate jedi. Po obedu bo istotam Prijateljski sestanek. Prijave za obede je postati najpozneje do 2. septembra t. 1.
Prenočišča. Stamdvanjski odsek je preskrbel nekaj brezplačnih prenočišč, vendar pa ne toliko, da bi vsi mogli dobiti taka prenočišča. Zato je poskrbel tudi za nekaj cenejših hotelskih sob, za katere je pa nujno potrebna prijava. Kdor se ne bo prijavil db najpozneje 2. septembra za sobo ali posteljo, utegne ostati brez nje, to tem-
ugotovitev za klerikalnd 'politiko, še prav posebno, če pomislimo na težav: ni gospodarski položaj Slovenije v zadnjih letih.
Klerikalni režim sedi na bajonetih. Dolgo se pa ne da sedeti na orožju. Slej ali prej se sproži kamen in takrat bo šlo s klerikalno slavo naglo na: vzdol. Stanje, kakršno je sedaj v dr: žavi, je nevzdržno. Ventil ljudske ne: volje se bo moral odpreti. Volitve so pred durmi in obračun z izdajalsko politiko ni daleč. V vseh prečanskih krajih bo le lista kmetsko demokrat: ske koalicije in se bodo režimovci iz: gubili med masami ljudstva, ki bo šlo na volišče za zmago poštenja in pra: vice.
Ko smo pričeli s svojim posebnim nacijonalnim strokovnim pokretom, je bila naša najpoglavitnejša zahteva: Na naši domači zemlji ima pravico do kruha predvsem naš domači delavec. V tem geslu je bilo izraženo veliko socijalno vprašanje našega delavstva, obenem pa tudi nacijonalna samo* obramba proti invaziji tujcev.
Danes ni več bojazni, da nas tuje delavstvo nacijonalno — v ožjem po* menu besede — ogroža. Imamo samo* stojno državo, kjer imamo sami bese* do. Nevarnost je pa še vedno, da nas tuje delavstvo ekonomsko ogroža, da odvzema našemu delavstvu zaslužek, da mora naše delavstvo v tujino radi importa delavstva, da naše delavstvo zavzema le slabša mesta, dočim so boljša mesta zasigurana importirane* mu delavstvu. Zato ni danes nič manj aktualen klic kot pred tridesetimi leti: da ima na naši zemlji pravico do kru* ha predvsem naš domači delavec. Te svoje zahteve ne postavljamo samo za ročno delavstvo, ampak tudi za du* ševne delavce: za komercijelne in teh* nične uradnike v tovarnah in podjet* jih. Na stotine dokazov imamo, da se našemu delavstvu v marsikaterem podjetju slabo godi ravno vsled tega, ker so vodilna mesta zasedena s tujci, ki so nad našim delavstvom postav*
Ijeni kot brezsrčni valpti, ki se z našim človekom niti pogovarjati ne znajo, ker ne razumejo jezika, kaj šele da bi se potrudili tako daleč, da bi se za* mislili v njegovo čustvovanje in po* trebe.
Kadar je postavljena pri nas zahte* va, da se mora omejiti import tujega delavstva, takrat je vedno čuti ugovor, da mora biti na delovnem trgu svo* boda, da lahko vsakdo vzame v delo kogar hoče. Posebno se pa poudarja, da je naša država emigracijska dežela in da s tistim trenutkom, ko zapremo vrata tujemu delavstvu, tudi naši de* lavci ne bodo mogli v tujino. Poleg tega je potreben import tujega delav* stva, ker nimamo doma dovolj kvalifb ciranih moči. Ako pa hočemo, da ustanavljamo nove industrije in vzdr* žujemo stare, moramo poklicati iz tu* jine visoko kvalificirano delavstvo.
Navedene pripombe so na videz razumljive in vendar so v svojih za* ključkih protivne interesom naših do* mačih delovnih moči. Posebno zato, ker se na podlagi navedenih razlag brez sistema importira tuje delavstvo in se ne pripušča nobenih garancij, da bi bila zaščitena množica domačih de* lavcev.
Industrijci radi zagovarjajo svobod* no izbiro delavstva in svobodno kon*
Stavke
Kdaj se posluži delavstvo zadnjega obrambnega orožja; stavke. — Slučaji treh stavk. — Klerikalni režim je dovolil, da priskočijo podjetju v slučaju stavke na pomoč železniški uslužbenci.
kurenco pri delu. Takoj bi pa isti in= dustrijci zavpili, če bi postavili mi za< htevo: da bodi po istem principu tudi svoboda za trgovino oziroma za pros izvode naše industrije. Industrijci bi rekli: naša industrija je mlada, pros dukcija se mora zaščititi z visokimi carinami, gospodarsko osamosvojitev dosežemo le tedaj, če ustvarimo lastno industrijo, neodvisno od tujine. Pri= znamo trditve industrijalcev. Le to ne moremo razumeti, zakaj se na isto sta= lišče ne postavljajo glede importa tu* jih delavcev in ravnateljev!
Velika je brezposelnost pri nas in ali ni čisto naravno, če zahtevamo, da se mora naš delavec zaščititi pred impor* tom tuje delovne moči. Industrija bo šele takrat res naša nacij onalna last, kadar bo razpolagala z domačimi kva* lificiranimi močmi! Ali ni zato naša zahteva popolnoma upravičena, ako zahtevamo, da naša industrija vzgaja tudi domače delovne moči, kot stremi za produkcijo lastnih industrijskih iz* delkov.
Kakor se* sklepajo s tujimi državami trgovinske pogodbe, ki urejajo blagov* ni import in eksport naše države, ta*
Komaj je bilo javnosti znano besedilo nove uredbe, ki ureja delovni čas v trgovskih im obrtniških obratovalnicah, že se je ,v vrstah delodajalcev dvignil vihar odpora, katerega namen je preprečiti izvršitev uredbe. Proti novi uredbi so protestirali tudi nameščenci. Nova uredba je mogoče napredek za nekatere kraje v državi, kjer vladajo še prave balkanske razmere, ne .upošteva pa nova uredba zahtev naprednejših; krajev in je zato še vedno urejen delovmi čas nesoči jalno in v duhu reakcije. Delodajalcem je uredba še premalo rafccijonama in zaihtiva jo zato njeno revizijo.
V časih, ko vlada v državi klerikalna komanda, so našli delodajalci za svoje zahteve v Beogradu takoj poslušna kompetentna mesta. Komaj je minulo dva meseca^ je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo dopolnila k prvotni uredbi.
Izpremamlbe, oziroma dopolnila obstojajo v bistvu v nastopnem:
Skrajna meja, ki je v njej določiti čas odpiranja trgovskih in obrtnih ob-iratovališč, se je pomaknila zjutraj za eno uro nazaj. Poleti bi se lahko odpirale obratovalnice ob 5. in pozimi ob 6. zjutraj. Nova določila so namenjena predvsem za pekovske in mesarske obratovalce, za javne kuhinje in pro-Idaljalriice novin.
Oblastni monopolski inspektorat v Zagrebu je obvestil velika županstva, da morajo biti prodajalnice tobaka odprte po leti od 6. do 21. ure in po zimi od 6. do 20. ure (Monopolska uprava ne priznava deveturnega delavnika in ugovarja, da bi bil za trafike uveden opoldanski odmor. Minister za trgovino in industrijo se je udal in ustregel za-h te vi uprave monopolov. Pričakovati imajmo, da bodo velika županstva predpisala za trafike petnajst, oziroma štirinajsturno delo.
Glede dela v pekarnah (pekovskih delavnicah) se na novo določa, da se sme v teh obratovalnicah delati ob nedeljah do 8. ure zjutraj. Sicer je re-čeno, da se mora delavstvu zagotoviti 36urni odmor, vemo pa iz prakse, da se ta odmor delavcem nikdar ne bo dal. Novi predpisi očividno kršijo načelo nedeljskega počitka. Nedelje pekovski Pomočniki ne smejo smatrati kot dela prost dan, če zapuste delavnice komaj ob 8. uri zjutraj, zmučeni od nočnega dela. Velik del nedelje bodo morali prespati, ako hočejo v ponedeljek zopet na delo. Naša prva zahteva je bila, da se v pekovskih delavnicah sploh odpravi nočno delo. Nova določila pa ponovno uvajajo, nočno delo ne samo ob delavnikih, ampak celo ob nedeljah. Znano in dokazano je, da razsaja med pekovskimi pomočniki tu-
ko bi se morali sklepati tudi dogovori, ki tičejo izseljevanje našega delavstva v tujino in priseljevanje tujih delav* cev k nam. Nikdar ne bi smeli dopu* stiti, da se uvaža k nam delovna moč, ki jo imamo sami na razpolago.
Zato se ne sme prepustiti ureditev delovnega trga svobodni volji podjet* nikov. Vprašanje importa tujega de* lavstva je vprašanje mednarodnih do* govorov. Ne sme ostati pri dosedanji praksi, da imajo podjetniki posebno veselje importirati tuje delavstvo, da s tem pritiskajo domače delovne moči. Mnogokratov se našega človeka na* ravnost odriva od dela, da bi se kaj naučil, mesto da bi podjetje samo skr* belo za to, da bo tudi naš domači de* lavec kar najbolj kvalificiran.
Naša je pravica, da v prvi vrsti mi domači delavci dobimo zaslužek in kruh na naši zemlji. Odločno ugovar* jamo enostranski rešitvi vprašanja o priseljevanju tujih delavcev in zahte* varno, da se tudi naše delavstvo vza* me vsaj v tisto zaščito, kot se je pa industrijske proizvode. Mislimo, da je človek vsaj toliko vreden zaščite kot — blago.
barku loza ravno vsled nočnega dela. Reakcijonarni režim noče preprečiti obolenj delavstva, ampak ga pospešuje s tem, da noče privoščiti pekovskim pomočnikom nedeljskega odpočit-ka. Naša država se naravnost trudi, da prednjači najbolj zanikemim socijalnim odredbam. Povsod na svetu je že obveljalo, da se v pekovskih obratih nočno delo odpravi — pri nas se pa nočno 'delo uvaja.
Kakbr smo Obveščeni, je n. pr. samo ljubljansko veliko županstvo prejelo od delodajalcev čez 25 predlogov za spremembo izvršilne uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratovalnic. Vsi predlogi so za delojemalce nesprejemljivi in po veliki večini v nasprotju z zakonitimi določili.
Najbolj glasni so nekateri brivci, ki zahtevajo, da se dela vsaj v Ljubljani tudi ob nedeljah. Pripomniti pa moramo, da postavljajo to zahtevo le maloštevilni brivski delodajalci, dočim je oficijelna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani za nedeljski počitek. Visi ihrivci-delodajalci so pa za to, da se uvede namesto deveturnega deseturni delavnik. Tej nazadnjaški' zahtevi pa velika županstva ne bodo mogla ugoditi, ker jim to ne dovoljuje ministrska naredba.
Izjemno stališče hočejo zavzemati tudi trgovci s papirjem, katerih zahteva je, da bi imeli trgovine odprte eno uro na dan več kot druge trgovine. Zahteva je neutemeljena in kaže le na nezrelost delodajalcev, ki nikakor nočejo slediti duhu modernega časa, ki priznava tudi nameščencem primeren od-počitek po težkem dnevnem delu.
Kakor je videti, borba za delavni čas v trgovskih in obrtniških obratovalnicah še ni končana. Na vodilnih mestih ni namena, že obstoječo reak-cijonarno uredbo zboljšati, ampak celo poslabšati.
Uspeh borbe je v veliki meri odvisen od zadržanja nameščencev. Z neorganiziranimi nameščenci ne dosežemo zboljšanja in ako bodo nameščenci še vedno po veliki večini stali ob Strahi, naj se potem nihče ne čudi, da zmagajo najbolj nazadnjaški elementi med delodajalci. Nujno potrebno je, da zavlada med trgovskimi in obrtniškimi pomočniki najpopolnejša organizirana solidarnost. Paziti pa moramo, da v organizacijah ne pridejo do odločilne besede demagogi, ki navadno ničesar ne vedo, veliko pa premlatijo prazne slame. V borbi z delodajalsko premo-č-jo moramo nastopati .skrajno previdno, preudarno in mirno. Vsaka naša zahteva mora biti podkrepljena z neovnžlji-vimi argumenti. Ako bomo tako postopali, potem lahko brez skrbi gledamo v bodočnost.
Stavka je zadnje in najradikalnejše legalno isredstvo, (katerega se delavstvo posluži z namenom, da izbojuje socijalne pravice z namenom, da si izboljša svoje mezdno razmerje. V zadnjih letih je malo stavk. Ne mogoče zato, ker živi delastvo o sijajnih razmerah, ampak zato, ker delavstvo dvomi v uspeli stavk.
Stavke imajo vedno konkreten cilj. Izvzete so le politične stavke, kadar manifestira delavstvo za gotovo idejo in je s Itako (Stavko izčrpan le moralni povdarek. Drugače pa prične delavstvo stavkati, da se zvišajo mezde, da se preprečijo redukcije, ali pa da se zboljšajo higijenske razmere v obratih. Pred stavko se pa poizkusa vse, da delodajalec prostovoljno pristane na delavske zahteve. Ako ta zadnji korak delavstva ne zaleže, potem se poseže po Skrajnem' sredstvu: stavki.
Kakor rečenoi, -se delavstvo danes ne poslužuje 'skrajnega orožja — stavke, ker živimo v izjemno težkih gospodarskih razmerah. Marsikateri podjetnik komaj čaka, da napove delavstvo stavko, da ima talko najljačji vzrok, da ustavi svoj pasiven obrat. Dalje se ne posluži delavstvo stavke zato, kar je preslabo organizirano. Brez močne organizacije ni mogoča staVka. Med delavstvom, ki prične s stavko, mora vladati popolna disciplina in enotnost. Ako tega ni, je že v niaprej bitka izgubljena. Z napovedjo stavke moramo tudi takoj misliti na to, kako zagotoviti za stavkajoče delavstvo življenjska sredstva. Delavstvo danes nima prihrankov in živi iz roke v usta. Z napovedjo štrajka morajo biti na razpolago fondi, ker brez njih ne vzdrži delavstvo. Le organizirano delavstvo ima za slučaj štrajka zbranega nekaj denarja, vse ostalo delavstvo in tega je največ v vsakem podjetju, pa nima nič. In prav od tega delavstva preti potem nevarnost, da spodleti akcija štrajka.
V zadnjetmi čaisu imamio v Sloveniji zaznamovati troje štrajkov, katerih potek je poučen za vse delavstvo.
INe govorimo o tem, ali so bili štraj-ki upralvičeni. Kajiti izven dvoma so bile povsod zahteve delavstva samo-olbsebi umljive in sploh ne more biti nobenega spora, da je bila pred naj-objefctivnejlšo kritiko pravica na delavski strani.
Najpreje so pričeli stavkati steklarji v Trbovljah. Stavka še vedno traja in ni nobenega izgleda, kdaj konča. Ravnatelj steklarne gospod Abel se je skril pred delavstvom in ne daje niti možnosti, da bi se lahko kdo z njim pogajal. Videti je, da je Združenim steklarnam naravnost dobrodošla stavka, da med tam časom urede svoj obrat in da konično prenehajo z obratovanjem v tehnično zastarelih obrato-
valliščih v Zagorju. Voditelji štrajka niso računali z dejstvom, da bo podjetju deloma dobrodošel štrajk. Stavka je bila pogrešena in trpe prizadeti delavci veliko škodo.
Druga večja stavka se je pričela v tovarni Titan v Kamniku. Kakor se je pričela stavka prenagljeno, bi vendar dosegla vsaj nekaj uspeha, ako bi bilo delastvo solidarno. Zgodilo ise je pa, da so še pred zaključkom stavke šli na delo ravno tisti delavci, ki so najbolj glasno zahtevali stavko. Se več! Delavci so vzeli celo podporo od svoje organizacije, takoj na to so šli pa na delo. Vspričo tako nesramnih stavkokazov ni čuda, da stavka ni mogla uspeti, in da so bili primorani voditelji delavstva preklicati stavko in napotiti delavstvo, da se vrne na delo praznih rok in v boju z delodajalcem poraženo.
Tretjo enodnevno stavko so imeli v vevški papirnici. Za stavko se je izrekla večina delavskih zaupnikov, ker se je nekaterim delavcem godila očitna krivica in ker je obratno vodstvo kazalo zelo malo razumevanja za kolektivno pogodbo. V vodstvo vevške stavke so se vrinili klerikalci. Napram naši močni organizaciji so se obnašali klerikalci skrajno nelojalno. Kakor so pa bili klerikalci napram nam nelojalni, prav tako so pa pokazali popolno nezmožnost; vaditi stavko. Klerikalci imajo danes vlado v svojih rokah in s tem sredstva, da z najvišje strani prisilijo podjetnika na kolena. Svoje vladne moči pa klerikalci niso vporabili za pomoč delavstvu. Klerikalna državna upirava je celo privolila takoj prvi dan štrajka, da da železniška direkcija vevškim papirnicam na razpolago delavstvo za iztofvarjanje vagonov. Tam, kjer je bilo podjetje najbolj občutljivo, je dobilo pomoč od državne uprave, ki je trenutnlo pod komando klerikalcev. Proti delavstvu v vevških papirnicah naj bi nastopili kot »štrajk-breharji« državni uslužbenci. Zopet je dokazana dvoličnost 'klerikalcev. Na eni strani so proklamirali klerikalci stavko (da se priljubijo delavstvu), na drugi strani pa so privolili, da se stavko zlomi (da se prikupijo velekapitalistom). Ni čuda, da se je pod temi razmerami moralo udati papirniško delavstvo in oditi zopet na delo.
Navedene tri stavke si mora delavstvo' dobro zapomniti in imeti pred očmi, kadar sklepa o stavkah. Koristna je stavka, če uspe, silno kvarna je pa, če se ponesreči. Kajti ponesrečena stavka ne škodi samo delavstvu, ki je direktno prizadeto, ampak vsemu delavstvu. Delodajalci v celi pokrajini dobe po ponesrečenih stavkah še večji pogum zatirati delavstvo in odklanjati njegove še tako upravičene zahteve.
Socijalna politika
POZIV RUDARJEM - RENTNIKOM.
Po neprestanih intervencijah naprednih poslancev, zlasti dr. Žerjava, se zdi, da se je vprašanje sklenitve vza-jemmostne pogodbe med našo državo in Nemčijo pomaknilo' bliže rešitvi. )Po tej pogodbi se ima zlasti urediti vprašanje izplačevanja rent in pokojnin onim rudarjem, ki so1 se ponesrečili ali bili upokojeni v Nemčiji, pa so se pozneje zopet izselili v domovino. S preselitvijo v domovino jim je Nemčija ustavila vsako nadaljnjo izplačevanje denarnih podpor, odnosno je to1 storila po prevratu, ker z novo jugoslo-vensko državo ni bila sklenjena nobena tozadevna pogodba. — Sedaj pa rudarsko Glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani objavlja razglas, v katerem poziva vse prizadete rudarje, da rnu do 20. it. m. pošljejo sledeče podatke: ime in priimek, bivališče, naziv rud-
nika, pri katerem so ponesrečili ali bili upokojeni, naziv in naslov zavarovalnice, ki je rento ali pokojnino' priznala itd. Dobro je javiti tudi številke odlokov, kdaj je bilo pošiljanje denarja ustavljeno itd. Našo organizacijo' in prizadete na 'ta' poziv opozarjamo', da ne zamude roka in ne izgube pravic.
VOZNE OLAJŠAVE ZA BREZPOSELNE DELAVCE.
V »Uradnem iistu» je v št. 65 objavljen pravilnik, ki' na novo ureja vozne olajšave za potujoče in dela iščoče delavce m otroke nad 10. let starosti. Pravico do ugodnosti za polovično vožnjo po železnici in pri vseh drugih državnih prometnih sredstvih imajo tako telesni kakor tudi duševni delavci obrtnih, industrijskih, trgovskih in rudarskih podjetij, pod pogojem, če se ugotovi: 1.) da so resnično vsaj tri dni
Reakcija dviga glavo
Novi predpisi k uredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratovališč, — Kaj vse zahtevajo delodajalci? — Ukine naj se nedeljski počitek in podaljša delovni čas.
brez posla in da dokažejo, da imajo zaposlitev kje drugje; 2.) da se ne more dobiti zanje dela v njihovih bivališčih; 3.) da z ozirom ma višino zaslužka ter rodbinskih razmer sami ne bi mogli trpeti celotnih prevoznih stroškov novega preseljevanja. Nakaznice za polovično vožnjo izdajajo potujočemu delavstvu javne borze dela, če po teh ni, pa odseki za socijalno skrb pri oblastnih samoupravah, oziroma županstva. Kadarkoli prosi delavec za polovično vožnjo, se mora izkazati tudi z delavsko legitimacijo s sliko. Dokler se te legitimacije ne uvedejo, veljajo izjemoma dosedanje delavske knjižice, ozroma legitimacije, ki so jih izdale policijske oblasti, županstva ali strokovne organizacije.
KLERIKALNI JURIŠ NA OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
Ljubljanski OUZD so si prilastili klerikalci. Svojo vladno moč so sedaj izrabili tudi v to, da so razrešili dosedanje slovenske člane Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Fran-cheitija, inž. zukljeta, Evgena Lovšina, Melhiorja Cobaia in Korošca ter imenovali mesto njih izključno le svoje politične pristaše: dr. Remca, Ahačiča, Mihaela Kreka, Josipa Gostinčarja, Gašperja Jesiha in Gajška. Klerikalci uhodo za svojo' 'brezobzirno Strankarsko strast bb pravem času dobili zasluženo plačilo.
ŠTEVILO ORGANIZIRANIH DELAVCEV IN DELAVK V NEMČIJI.
Nič več se ne čudimo uspehom delavcev in delavk v Nemčiji, če pregledamo število organizilrancev. Pravkar je bil v javnosti objavljen pregled, koliko so štele organizacije delavcev in delavk v letu 1926. članov.
Splošna nemška strokovna zveza (Allgemeiner deutscher Gewark'schafts-Bund) ima organiziranih 38 zveiz, kjer je bilo leta 1926. organiziranih 3,933.931 članov ( med temi 627.451 žensk). Leta 1925. je pa štela zveza 4,182.445 čla-mov (med temi 720.825 žensk).
Splošna svobodna mameščenska zveza (Allgemeiner freieir Angestellten-Bund) ima organiziranih 14 zvez, ki štejejo 402.555 članov (med temi 81 tisoč 838 žensk).
Splošna zveza krščanskih strokovnih organizacij (Deutscher Gewerk-schafts-Bund) ima organiziranih 19 zvez, k štejejo 531.558 članov (med temi 115.507 žensk).
Krščansko - nacijonalna namdščenska zveza (Gesamtverband deutscher An-geštellten-Gewerkschaften) je štela leta 1926. 429.700 članov (med temi 66 tisoč 559 žensk), leta 1925. pa 411.113 članov (69.325 žensk).
Zveza nemških strokovnih organizacij (Verband der deutschen Gevverk-vereine) je štela koncem leta 1926. 163 tisoč 451 članov (med temi 12.124 žensk) in leta 1925. 157.571 članov (med temi 12.061 žensk).
Strokovna zveza nameščencev (Ge-werkschaftsbund der Angestellten) je štela leta 1926. 275.352 članov (med temi 62.231 žensk) in leta 1925. 273.016 članov (med temi 61.640 žensk).
Komunistične strokovne organizacije štejejo 73.132 članov.
Skupno število vseh strokovno1 organiziranih delavcev in delavk je znašalo leta 1926. 4,988.000. Nameščencev je bilo organiziranih 1,345.000. Skupaj je torej organiziranih v Nemčiji delavcev in nameščencev 6,3 milijone. V Nemčiji štejejo vseh delavcv in name-ščncev 16 milijonov, torej je od teh organiziranih 40 odst. Socijalno-demo-kiratične organizacije imajo od tega števila 68.48 odst. organizirancev, krščanski socijalisti pa 16.94 odst.
Štrajki v Nemčiji.
Po Statistiki je naslednje število štrajkov in izprtij v Nemčiji:
Leta Število Priza- Priza- Izgubljeni
	štraj-	deta	deti	delovni
	kov	pod-	de-	dnevi
		jetja	lavci	
1919	3.682 32.825 2,724.907 32,463.620			
1920	3.693 40.803 1,915.581 15,444.349			
1921	4.093 52.244 1,817.637 22,595.969			
1932	4.348 41.775 2,241.281 23,382.593			
1923	1.878 21.484 1,751.944 11,146.052			
1924	1.591	17.427	969.956	13,427.296
1925	1.516 66.329		795.864	11,259.064
1926	316	1.903	84.759	885.908
1927	674	6.924	187.687	2,442.694
	Število' 'Prtea-		Priza-	Izgubljeni
	izpr-	deta	deti	delovni
	tij	pod-	de-	dnevi
Leta		jetja	lavci	
1919	37	1.015	35.860	619.154
1920	114	1.435	93.151	1,311.265
1921	362	2.993	218.433	3,278.483
1922	437	5.726	324.273	34,351.240
1923	168	2.691	165.321	1,331.660
1924	392	11.003	1,096.378	22,770.592
1925	224	8.826	329.936	5,845.798
1926	40	784	45.813	513.269
1927	96	1.918	213.611	2,176.142
Skrl a noie ttuntn v tujini
Naš izseljeniški problem. — Sklenitev recšprocitetne pogodbe z Nemčijo. — Neodložljivo je, da se vendar enkrat sklene reciprocitečna pogodba z vsemi državami, kjer se nahajajo naši izseljenci.
Znan je slučaj, da so nemške var* nostne oblasti našle v westfalskih goz* dovih delavca — našega državljana, ki je umrl od lakote. Povsod je iskal de* la in ni ga dobil. Potoval je iz kraja v kraj, dokler ni omagal v gozdu in umrl od gladu.
Po tej vesti je završalo v naši jav* nosti in izrečeno je bilo obilo opravu cene kritike na račun vlade, ki še do* sedaj ni poskrbela za to, da zaščiti naše delavstvo v tujini, kamor je od* šlo za zaslužkom.
Lansko leto so se pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Nerm čijo. Ugotovili smo škandalozno dcjs stvo, da ni dobila naša delegacija no« benih navodil, da pri sklepanju trgo* vinske pogodbe upošteva tudi soci j ab no zaščito naše emigracije. Vlada, v kateri so imeli besedo tudi naši kleru kalci, zopet ni pokazala prav nobene; ga smisla za potrebe delavstva.
Kakor posnemamo iz časopisnih po= ročil, se bodo letos pričela pogajanja med našo in nemško vlado o po; sebni konvenciji o zaščiti in zavarova; nju delavcev, ki so z nemške strani za; posleni v naši državi, in delavcev, ki so naši državljani in zaposleni v Nem; čiji.
V prvi vrsti se bo na teh pogaja; ujih reševalo vprašanje izplačila ne;
zgodnih in invalidnih rent za one de; lavce, ki se vrnejo v domovino. Vse polno imamo naših delavcev ki so de; lali v Nemčiji (Westfaliji) vse življe; nje, plačevali za slučaj nezgode in in; validnosti prispevke, a dajatev niso deležni, ker so se na stara leta vrnili v svojo domovino.
Ker je naše rudarsko zavarovanje tudi materielno enako nemškemu, ne bo zadržka, da se sprejme v konven; cijo določba: Nemčija in Jugoslavija se pogodbenoo zavežeta, da se bodo izplačevale rente, ki jih izdajajo v obeh državah bratovske skladnice za slučaj nezgode in invalidnosti — tudi v inozemstvo.
Velike važnosti je tudi reciprociteta pri dajanju podpor v slučaju brezpo; selnosti in ekonomske krize.
Nemška novela k uredbi o skrbi za brezposelne delavce predpisuje, da se dajo brezposelne podpore inozemcem le, ako daje njih domovinska država nemškim brezposelnim delavcem ena; kovredne podpore. Podpore, ki jih dajejo na podlagi uredbe ministrstva za socijalno skrb naše borze dela, ni; so enakovredne onim, ki jih daje nem; ški zakon. To vprašanje bo tem težje urediti, ker naše dajatve brezposelnim niso zagaratirane, temveč le obljublje; ne v okviru razpoložljivih sredstev.
Res je pa, da je naših državljanov de; lavcev v Nemčiji mnogo več, kot je pa nemških delavcev v naši državi. Ako prevzame naša država garancijo1, da izplačuje nemškim delavcem ono brez; poselno podporo, ki jo predpisujejo nemški zakoni, prevzame s tem mno; go manjše breme, ko ga prevzame Nemčija za naše delavstvo. Ako ima; mo v vidiku, da išče in bo iskalo mno; go več naših delavcev delo v Nemčiji, nego obratno, se bi na ta način z ma; limi sredstvi mnogo storilo za naše državljane v Nemčiji. Preprečeni bo; do žalostni slučaji, da naši delavci v slučaju brezposelnosti umirajo v Nemčiji od lakote.
V zadevi delavske zaščite se mora med našo državo in Nemčijo skleniti popolna delovna pogodba. Natančno bi se morala voditi evidenca o števu lu in načinu zaposlenih naših delavcev v Nemčiji in izseljeniški komisarijati bi morali paziti, da se naši delavci prekomerno ne izrabljajo.
Pri pogajanjih se mora tudi vstra; jati na tem, da bo za naše delavstvo v Nemčiji preskrbljeno za pouk v ma;
terinem jeziku in o domovinoznan; stvu. Ne smemo dopustiti, da se nam delavstvo v tujini nacijonalno odtuji. Kjer je zaposleno večje število naše; ga delavstva, morajo otroci teh delav; cev imeti možnost, da se tudi v šolah uče v našem jeziku.
Izseljevanja naših delavcev v tujino ne moremo ustaviti. ysled neurejenih gospodarskih razmer ne morejo naše delovne moči dobiti zaposlitve doma. Izseljevali se pa ne bodo naši delavci samo v Nemčijo, ampak tudi v Fran; cijo, Avstrijo in Madžarsko. Z vsemi temi državami moramo skleniti reci; procitetne pogodbe. Ako bi imeli pri nas vladajoči količkaj smisla za de; lavstvo, bi bile te pogodbe že zdavnaj lahko sklenjene. Tako pa visi vse v zraku. Upamo, da se razmere zboljša; jo. Prvi korak za zboljšanje položaja naših izseljencev vidimo že v namera; vanih pogajanjih z Nemčijo. Da bi se ta pogajanja že skoraj ugodno zaklju; čila in naj bi jim sledila tudi pogajanja z drugimi v poštev prihajajočimi drža; vami.	v
Borba papirniškega delavstva
Enodnevna stavka. — Klerikalna nelojalnost. — Pogajanja za kolektivno pogodbo se še vrše. Klerikalci v službi kapitalistov.
''Papirniško delavstvo' v Vevčah, Goričanah in Medvodah je dobro organizirano. Ima tri organizacije, v katerih so domala organizirani vsi papirničarji. V Vevčah imajo' Narodno strokovno zvezo in Jugoslovansko strokovno zvezo, v ostalih dveh krajih pa Strokovno komisijo1 in Jugoslovansko strokovno' zvezo.
V	zadnjem času so Združene papirnice d. d. odpovedale kolektivno' pogodbo. Prav bi bilo, da bi se delavstvo potom svojih organizacij sestalo in se pogovorilo o novi kolektivni pogodbi. Temu pa ni bilo tako. Krščanski soci-dalci so v svoji sllepi politični strasti šli sami na delo in izdelali osnutek nove kolektivne pogodbe ter ga vložili' pri podjetju. Šele po vložitvi se jim je zdelo potrebno, da obveste o tem tudi ostale v poštev prihajajoče strokovne organizacije in jih .pozovejo k solidarnosti. Medtem ko je bila kolektivna pogodba vložena, pa je .podjetje pričelo izvajati pritisk na delavstvo in je nekaj delavcev brez stvarne potrebe in popolnoma neupravičeno kaznovalo.
(Ponavljajoče se kazni so dale delavstvu povod, da je nastopilo v obrambo svojih pravic. V petek 10. t. m. so delavski obratni zaupniki sklicali protestni shod na dvorišču tovarne v Vevčah. Pred shodom so izastopniki organizacij intervenirali pri gen. direktorju Sel-lerju, naj 'delavcem, katere je v zadnjem' času krivično kaznoval, kazni briše. Ta intervencija je ostala brez-uspelšna in je delavstvo zato' proglasilo enourno protestno stavko ter se zbralo na dvorišču k protestnemu shodu. Na shodu je v imenu naše organizacije govoril strokovni tajnik tov. Kravos. Med govorom predsednika JSZ g. Žužka pa je delavstvo planilo proti pisarni in hotelo napasti generalnega ravnatelja. Le razsodnosti delavskih voditeljev se je bilo zahvaliti, da ni prišto do najhujšega in da so se delavci zadovoljili s tem, da je prišel ravnatelj Seller na njihov shod. Po končanem shodu, ki je potekel drugače docela mirno, so imeli obratni zaupniki z zastopniki strokovnih organizacij posvetovanje, na katerem se je sklenilo počakati do' torka, da se vrši razprava o kazenskih premestitvah in o 'kolektivni pogodbi.
V	torek 14. t. m. se je vršila pri Zvezi industrijcev razprava, ki pa ni uspela, ker ise je podjetje postavilo' na popolnoma odklonilno stališče. Po razpravi je Jugoslovanska strokovna zveza brez predhodnega sporazuma z 'ostalimi organizacijami vložila spomenico na Združene papirnice in zahtevala do' četrtka 16. t. m. ob 10. uri dopoldne zadovoljiv odgovor, ker 'bi sicer nastala v vseh obratih stavka. Po' vložitvi spomenice je šele smatrala za potrebno, obvestiti o tem njenem koraku tudi
ostale strokovne organizacije.
Ker je v četrtek 16. t. m. dobila JSZ odklonilni odgovor, se je vršilo v Vevčah posvetovanje obratnih zaupnikov ih 'delavskih zastopnikov ter se je na protestnem shodu sklenila splošna stavka. Delavstvo je disciplinirano šlo v stavko, stavkovni odbor pa je pod-vzel vse potrebno, da se je povsod ohranil mir in red. Klerikalna vlada pa je proti stavkajočim takoj poslala večje število orožništva, ki se je nastanilo v Vevčah in na Fužinah.
Stavka je trajala vse doi sobote 18. t. m., ker se je ta dan vršila razprava o kolektivni pogodbi, katero je sklical inšpektor dela. Na tej razpravi se je s posredovanjem inšpektorja dela, odnosno inšpektorja inž. Barage in tajnika Delavske zbornice Uratnika dosegel sporazum, ki je zadovoljil obe sporni stranki, na kar se je stavka proglasila za zaključeno. Združene papirnice so deloma popravile storjeno krivico delavcem in se izjavile pripravljene pogajati se o kolektivni pogodbi po osnutku, ki ga je predložila Jugoslovanska strokovna zveza.
V ponedeljek 20. t. m. je delavstvo šlo normalno na delo in se je popoldne ob 3. uri vršila prva razprava o kolektivni pogodbi. Razprave se bodo še vršile in 'bomo O' končnem rezultatu še poročali.
IK veivškemu pokretu imamo s svoje strani pripomniti sledeče: Jugoslovanska strokovna zveza se žeto' moti, če misli, da bo tudi v bodoče še lahko nastopala proti' naši organizaciji tako nelojalno kot to pot. Zahtevamo, da se nas pred vsako akcijo obvesti in povabi k sodelovanju, ker le tako se lahko računa na našo solidarnost. Če se nas bo še kdaj povabilo v zadnjem trenutku in šele tedaj, ko so bili glavni koraki že podvzeti, bomo odklonili vsako sodelovanje. Nesramno je, da krščanski socijalisti izrabljajo' mezdno gibanje v strankarske svrhe in to v trenutku, ko bi moral biti enoten solidaren nastop vseh delavcev proti reakcijonamemu delodajalcu. Klerikalci so* šli preko so-cijalistov in narodnih delavcev in so sami vložili spomenico zato, da je blestel na njej samo podpis klerikalcev. NI se potem čuditi, če je zastopnik Zveze industrijcev pri razpravi posebej vprašal zastopnike socijaliste v in naprednega delavstva, če se s pokretom klerikalcev strinjajo. Mi smo o tej priliki pokazali solidarnost, čeravno bi bili popolnoma upravičeni vrniti klerikalcem milo za drago in če bi ne imeli v vidiku predvsem samo' skupne interese delavstva. Klerikalci so se v Kamniku čutili tako razžaljene, ker jih socijalisti niso povabili k skupni akciji, da so se vezali s podjetnikom in šli proti stavki ter je »Slovenec» vzel tovarno v hran. Nam in socijalistom! so pa v vevškem slučaju hoteli kar diktirati, da se mo-
ramo pokoriti večini. Mi smo že ponovno povdarjali, da diktata ne poznamo, izjavljamo pa še enkrat: kdorkoli nas ne bi poznal iza sporazum, nam tudi ne bo diktiral solidarnosti. Krivda naj pade potem na onega, ki išče v delavskih pokretih politične doibičke.
Vevško delavstvo se je pri zadnji stavki prepričalo, da je najslabši zagovornik delavstva ravno klerikalec. Kakor se je zgodilo' v slučaju stavke v «Titanu», ko ie »Slovenec® pisal proti stavki in so se krščanski socijalisti izjavljali za stavko, tako je bilo sedaj. Krščanska Jugoslovanska strokovna zveza je šla v boj in pognala: delavstvo v stavko ter ga hitela prepričati, da bo dr. Korošec napel vse sile, da zlomi od-pod podjetja, na drugi strani pa so hiteli v svojem glasilu »Delavska Pravica® že v naprej prati Korošca, češ delavstvo so pognali v stavko liberalci in KDK samo zato, da nagajajo Korošcu in mu vzamejo vpliv, ki ga ima med ljudstvom. Korošec sam pa je podprl svoje zveste pristaše s tem, da je po-
slal večjo orožniško asistenco v Vevče in Fužine ter dal na razpolago železniške delavce za razkladanje vagonov. 'Na tak način so klerikalci zopet enkrat dokazali, da se vedno poslužujejo dvoreznega noža. Na eni strani so pognali v stavko’ delavstvo proti podjetju, na drug strani so podprli podjetje, da bi se mu ne zgodilo kaj hudega. Mi se moramo čuditi delavstvu, da še ni spregledalo. Mar ne vidi delavstvo, da imajo klerikalci, ki sede v vseh upravnih svetih naših tovarn, jačjo silo v kapitalistih, nego v delavstvu in morajo zato bolj ščititi kapitaliste nego pa delavca. Krščanski socijalisti bi lahko res mnogo pomagali delavstvu, če bi imeli količkaj volje. Zakaj n. pr. ne ure- , dijo razmer v klerikalnem! Pollakovem podjetju, kjer se delavstvu slabo godi. ; Zato, ker ne smejo nastopiti proti zve- j stemu stebru SLS. Taka, vidite, je po- | litika krščanskih socijalistov in zato mora delavstvo proč od njih in v vrste onih organizacij, ki znajo res čuvati interese delavstva.
Narodno-strokovna zveza
Vabilo
na
delegatsko zborovanje
Narodno strokovne zveze
ki se vrši v soboto', dne 8. septembra 1928., točno ob 10. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20.
Dnevni red:
1.	Poročilo presednika.
2.	Poročilo verifikacijskega odseka.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo strokovnega tajnika.
5.	Poročilo blagajnika.
6.	Poročilo nadzorstva.
7.	Volitev: a) izvrševalnega odbora
(predsednika, I. podpredsednika, I. tajnika in I. blagajnika).
b)	upravega odbora,
c)	nadzorstva,
d)	odseko v.
8.	Predlogi: a) upravnega odbora,
b) razni.
9.	Slučajnosti.	__________
Popoldne seje odsekov.
Pri vstopu v zborovalno dvorano je oddati legitimacijo s polnim imenom in žigom organizacije, katero delegat zastopa. Brez legitimacije vstop ni dovoljeni.
V Ljubljani, dne 20. julija 1928.
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze v Ljubljani
Rudolf Juvan, predsednik. Dr. Joža Bohinjec, tajnik.
★
Vsem podružnicam. Centralni blagajnik naproša vse tovariše podružnične blagajnike, naj še pred delegatskim zborovanjem poravnajo vse svoje obveznosti, da bo lahko dal točno' poročilo in mu ne bo treba imenovati onih blagajnikov, ki niso v redu obračunavali s centralo. Storite tedaj svojo- dolžnost tudi v tem oziru. — Tajništvo opozarja na sklep Izvrševalnega odbora, po katerem je treba predloge za delegatsko zborovanje poslati najmanj 8 dni preje Izvrševalnemu odboru, ker bi sicer ne prišli na dnevni red. — Ponovno opozarjamo podružnice na okrožnice, po katerih naj se ravnajo.
Polovična vožnja. Generalna direk-cja državnih železnic v Beogradu je dovolila s svojim odlokom G. D. št. 56724 z dne 13. avgusta t. 1. polovično vožnjo vsem udeležencem kongresa NSZ za vse vlake razen OSE. V tem; pogledu se je treba ravnati po navodilih, ki so razvidni pod! posebno rubriko v tem listu.
JESENICE.
Naša 'podružnica se pridno pripravlja za naš veliki praznik. Tukajšnje članstvo se v velikem številu udeleži
kongresa in vzame s seboj Sokolsko godbo in prapor. Udeleženci odpotujejo z vlakom ob 6.09 z Jesenic in morajo do takrat biti vsi na kolodvoru. Na kolodvoru se bodo dobili kongresni znaki po ceni 6 dinarjev za komad in si ga mora vsak udeleženec preskrbeti. V Ljubljani se uvrstimo v sprevod in odkorakamo s svojo godbo na kongresni prostor. Odbor podružnice vabi še vse one člane in prijatelje, ki se še niso odločili za izlet v Ljubljano, da to takoj storijo. Vsi moramo v Ljubljano, da pokažemo svojo zavednost in svojo pripravljenost manifestirati za delavska prava. Naj ne bo nikogar, ki bi ostal doma. Jeseniški tovariši moramo prednjačiti tudi tokrat, to bodi parola vseh nas. Vsi udeleženci naj bodo vsaj do 6. ure zjutraj na kolodvoru. Dobro je, če vzame vsak s seiboj mal prigrizek za dopoldne. Odbor prosi tudi, da se vsi takoj javijo za skupen obed. Vsa na-daljna navodila dobijo člani in interesenti pri odbornikih podružnice ali v lokalu pri Bokalu na Savi.
ZAGORJE.
Podružnica v Zagorju bo odposlala : na kongres preko 100 rudarjev, med j njimi nekaj uniformiranih v častitljivih j 'rudarskih krojih. Naši tovariši so se j kljub slabim razmeram odločili za polet v Ljubljano, da se udeleže velike manifestacije narodnega delavstva. Odbor j podružnice je z veseljem vzel ria znanje veliko število prijavljenih, prosi pa še ostale, ki se doslej še niso prijavili, da to nemudoma store. Naj me bo našega člana, ki ne bi pohitel 9. septembra v Ljubljano im se pridružil mogočni manifestaciji narodnega delavstva. Skupen ; odhod iz Zagorja je z vlakom ob 6.16 zjutraj. Člani naj se zberejo najpozneje ! do 6. ure zjutraj na kolodvoru. Tamkaj | se dobe tudi znaki in izkaznice za one, : ki jih ne bodo že preje imeli. V Ljub- j liani počakamo iz drugimi tovariši pri- ; hoda jeseniških tovarišev im se potem uvrstimo v sprevod za Sokolsko godbo iz Jesenic. Kdor bi iz katerihkoli vzrokov zamudil prvi vlak, naj pride z | naslednjim vlakom, ki gre iz Zagorja j ob 8.50, vendar naj iskuša vsakdo oditi že s prvim, s katerim je oficijelni odhod1. Informacije dobijo člani pri podružničnem odboru.
SENOVO.
Naši rudarji iz Senovega so se tudi odločili prihiteti v večjem' številu na kongres, akoravno so tako oddaljeni in jim sredstva tega skoro me dopuščajo. Vendar smatrajo za svojo dolžnost pridružiti se manifestaciji naprednega delavstva in pokazati tako svom zavednost im discipliniranost. Odbor prosi še vse one, ki se mislijo udeležiti proslave, naj se prijavijo pri tov. dr. Benedičiču, da uredi Jvse potrebno za nje. Odhod bo skupen in bomo pravočasno' javili vsem udeležmikom, kdaj in kje se zbiramo ter kdaj odpotujemo. Priporočamo vzeti seboj nekaj prigrizka.
MEŽICA.
Naša podružnica se bo tudi po večjem odposlanstvu udeležila proslave 201etnice obstoja naše organizacije. Mi smo zelo daleč od naše centrale, pa smo vendar razumeli nje klic in bi se prav radi odzvali v večjem številu, pa žalibog nam to ni mogoče. Nekaj tovarišev se je odzvalo našemu povabilu in prihiti na kongres. Odbor podružnice poziva tudi ostale tovariše, da se jim če le mogoče pridružijo, da bo tudi naša delegacija čim močnejša. Kdbr le more, naj se udeleži te proslave, da bodo tudi rudarji izpod Pece zastopani s častnim številom.
TRBOVLJE.
Iz obrata Dukič. Pri nas vladajo take razmere, da bi se moral človek zjokati, če bi kaj pomagalo. 'Pa ker jok ne pomaga, upamo, da bodo pomagale te vrstice'in da nam ne bo treba pod-vzeti ostrejših korakov, da se razmere pri tem podjetju zboljšajo. Tu imamo preddelavca Kološana, ki je Madžar in razume slovensko toliko, kolikor naši delavci madžarsko, to se pravi, da našega jezika sploh ne razume. Gospod silno rad kriči nad podrejenimi delavci. Ker delamo po več ur nepretrgoma, si delavec zaželi včasih košček kruha in kozarec mrzle vode. Kološan takoj silno vzroji, če vidi koga med delom jesti, čeravno se s tem ne napravlja nobenih zamud. Zgodilo se je celo, da je delavcu, ki mu je na solncu postalo slabo, rzahranil požirek vode, češ, med delom delaj. Mi smo tudi za ito, da delavec pri
Doma in
TAJNA ZGODOVINA ODKRITJA AMERIKE.
Vedno bolj pogosto se izraža domneva, da Novega sveta mi odkril Kolumb. Nastane vprašanje, kdaj prav za prav je bila Amerika odkrita. Odgovor se čuje kaj paradoksno: »Dvajset let prej.®
Dognano ie namreč, da sta 24. junija 1472., Jon Skolo; in Joao' Vaz Cortreal odkrila obrežje polotoka Labradorja. Skolo in Cortreal' sta bila v službi Portugalske in Danske, s katerima sta bila sklenila pogodbo, da bosta odkrivala nove prekomorske dežele v korist obeh držav. Ekspedicijo, ki je odkrila Labrador, je financiral' portugalski kralj Joao II. Temu je tudi Kolumb predložil svoje načrte, kako bi preko Oceana našel pot v Imdijo>. Toda kralj je tedaj že dobro vedel to, kar je Kolumb le domneval; naimeč, da bi moral nekje zadeti na kopno, ako bi neprestano plul v zahodni smeri čez Oceah. Zato je pozval rabina Abrahama Zokuto in druge učenjake, naj Kolumbu »dokažejo®, da je zemlja ravna ploskev in njegovi načrti pob v Indijo puhle možganske zablode. Obenem pa je kralj skrivoma opremil ladjevje, ki je naglomu odplulo čez Ocean.
Kolumb je medtem Portugalski pokazal hrbet in se podal na špansko, kjer je na dvoru našel’ dovzetnejša ušesa svojim načrtom. Pod špansko zastavo' je, kot drugi, odkril Ameriko.
Da pa se trditi,, da so Evropci odkrili Ameriko že okoli leta 1000., in sicer Vikingi iz Skandinavije. Še bolj zanimivo pa je to, da so davno pred njimi Američani odkrili Evropo.
Rimski zemljepisec Pompomius, Mela poroča, da je leta 63. pred Kristom, ob izlivu reke Labe naletel na Indijce, ki jih je zajel in dal odpeljati pred naj-bližjega cesarjevega namestnika v Milan. Ujetniki seveda niso mogli biti Indijci, marveč so bili Indijanci.
To se je z leti čisto pozabilo in šele tisoč let pozneje so skandinavska plemena prijadrala preko Grenlandije v severno Ameriko. Na vratolomno vožnjo jih je najbrže napotilo opazovanje ptic selivk. Toda tudi odkritje Amerike po Vikingih se je pozabilo in danes ves kulturni svet trobenta Kolumbu nezasluženo slavo.
ZAKLAD NA MORSKEM DNU
Med svetovno vojno je nemška pod* mornica v bližini otoka Belle Isle tor* pedirala belgijski parnik »Elisabeth*
delu dela, vendar ne tako kot živina in svojčas sužnji, ker mladi nočemo v grob. Ta Madžar ima baje doma celo posestvo in bi mu ne bito treba hoditi med slovenske delavce za paznika, posebno še, ker imamo vse polno slovenskih paznikov, ki bi gotovo bolj človeško ravnali z nami. Zahtevamo1 najodločneje, da se z nami postopa kot z človekom, ne pa tako kot z živino. Za danes smo' napisali te vrstice in smo mnenja, da bo tvrdka Dukič sama napravila red, ne da bi bilo nam potreba podvzeti druge korake.
LITIJA.
Prav z veseljem smo pozdravili vest o proslavi ŽOletnice obstoja naše organizacije. Odbora obeh naših podružnic sta šla takoj na delo in pridobila že prav lepo število tovarišev, ki pohitijo 9. septembra v Ljubljano. Vsa znamenja kažejo, da bo naša podružnica tudi letois najštevilnejše prihitela na kongres in s tem pokazala, da se naše članstvo izaveda v polni meri svojih dolžnosti. Podružnična odbora prosita vse člane, naj se, v kolikor se še niso prijavili, takoj prijavijo in sicer pri enem izmed odbornikov, pri katerem dobijo tudi natančna navodila. Skupen' odhod iz Litije je v nedeljo 9. septembra ob 6.39 zjutraj, kjer se pridružimo tovarišem iz 'Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter 'ž njimi nadaljujemo pot v Ljubljano. Tam počakamo še ostale naše tovariše, nakar gremo v sprevodu na kongres.
po svetu
ville». Velika bogastva in med njimi kovinasta škatla, v kateri je bilo' za 400.000 angleških funtov draguljev, so izginila takrat pod vodo. Najdragoce* nejši med dragulji pa je bil sloviti »modri dijamant®, ki je sam vreden 10—15 milijonov dinarjev.
Zaklad je bil last belgijske državne zakladnice, ki med vojno iz razumlji* vih razlogov ni mogla ničesar storiti, da bi ga dvignila. Tudi po vojni ni ni* česar ukrenila, saj so bili najboljši strokovnjaki sveta prepričani, da ne bi zalegel noben trud nič. Toda dosti lju* di je bilo, ki so sanjali o tem zakladu, in ko ga je belgijska vlada po preteku desetih let proglasila za blago |brez gospodarja, so se lotili reševalnega de* la. Številne ladje so preiskale morsko dno v bližini omenjenega otoka in so kmalu določile mesto, kjer je ležal po* topljeni parnik. Ker kažejo karte za okolico otoka ravno in peščeno dno, ni bilo težko ugotoviti z globinomeri, kje leži trup ladje.
Tedaj se je začelo drugo dejanje te* ga iskanja zaklada. Treba je bilo po* slati na kraj ladjo s potapljači in z vsemi pripravami, ki bi omogočile dvignjenje. Ko se je bila »Elisabeth* ville® potopila, je ostala škatla z dra* gulji v kapitanovi kabini in to so za* klenih. Bržkone bi bilo treba kabino razstreliti, da bi prišli do škatle •— a operiranje z razstrelivom je bilo ne* varno za zaklad sam. Te nevarnosti in pa ogromni stroški reševalne ekspedi* cije so ostrašili konkurente pri iskanju zaklada, tako da je ostala na terišču končno samo Unija za podmorska podjetja, ki ima svoj sedež v Parizu in ki se bavi baš z dviganjem zakla* dov na morskem dnu. Ta pa je stvar dobro organizirala in sreča ji je stala na strani. Nje potapljači so kmalu na* šli kapitanovo kabino in so jo odprli brez posebnih težav, tako da je ne* varna razstrelitev odpadla. Potem so z velikim elektromagnetom skušali privleči škatlo na površino, pri čemer je bilo treba velikoi opreznosti, ker škatla je bila opremljena z električno varnostno pripravo proti tatvini in vlomu in je bilo čisto mogoče, da je ta aparat funkcijoniral še po več nego desetih letih. A tudi to je šlo po sreči. Med neštetimi kovinastimi predmeti, ki jiK je magnet spravil na dan, je bila tudi dolgo iskana škatla in ko so jo previdno odprli, so jim zableščali v oči vsi dragulji, ki jih je hranilo toliko časa morsko dno, med njimi pa je bil tudi naj dražji modri kamen. Ta zaklad je gotovo najbolj izdaten, kar so jih kdaj dvignili s sličnimi ekspedicijami.
Izdajatelj: Konzorcij „Dela*. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.