mš^rfe' Samokres iz usnija B /-JtlmOTit ter prebrisan kmet potuje iz mesta, kamor je bil Sel po opravkih Bj^ljpeš dom6y. Brez orožja je, da-si nosi s seboj precejžno vsoto denarjev. mr&z' Pod Klančnikovo krčmo aapazi, da nekaj pošamčva po grmoTJi, ki raste Hhl oljeh krajih ceste. KazloiHli mi pivi pogled ne moro niiSesa, kajti bila je Bh2L noč in raesec so je potikal najraje za oblaki. H- Tu se pretegne oblak in mesee posija. Zdajci ugleda Ijndi, ki se mu BbJižajo s knli v roBi. Tudi klic 5uje: nPadimo narj ter mn vzemimo, kar ¦na denarjevi" V prvem • trenotku preJioe kmeta strah po vseb udih; a Kaglo si zopet zbere misli. V mestu je namref: kupil iisnija lilapcu za urbase. KTo usnije potegoe iz notranjega žepa pri suknji ia ga nameri proti tolovajeni, B^akor da bi botel streljati, če^, le zvija^a me utegne rešiti. H rKdor se mi približa, tega takfij ustrelim," preti kraet pogumuo. B tjsnije, lepo zvito in prevezano s širokim jermencem v petljo, lehko je ¦Jremotilo lopove, da so res rnžnili, ka ima kmet samokres (pištolo). nPo-mjlždite," pravi neki strahopetnež svojej nepožtenej družbi, nkako pritiska m ^feetelina; vsak čas ustreli." Oni jermeu, s katerim je bilo \isnije zvezaao in Ka katerega je kmet tisčal s prstom, bil je pri mrklem meseSnem svitu vi-Biieti kakor petelia na samokresu. Hr nCe le dedec ustreU," rei5e potihoma drug lopov,. nkar gotOTO stori, ako Bga napademo, lehko kdo izmed nas mrtev ostane. In iie naposled tudi dedoa ¦nbijemo. ne dobirao pri njem morda niti toliko, da se dobro napijemo. Pustimo Bga toraj rajSe v mirnl" f* Temu nasvetu se ndd TeHna. Zdaj stopi najmodrejii iz tolovajske družbe na cesto in pravi: nTi ljudje so malo pijani, pa vas bi radi nstraiili. Idimo inalo v ono-16 krčmo!" Naredivši dvajaet stopinj ali kaj, zasčdli 90 užš prosi»re y krčmi. Zopet jame fai lopovski modrec dobrovoljno nasmehavati se nažemii kmetu ter mu lisisje zvito refie: ^Ti ljudjfi 30 bili nekoliko pijaui in so ?as hoteli na vso silo spraviti v strah. Vi ste se gotovo bali, kaj ne? Avse je bilo le nenmna