OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. _ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 22, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 121 DomaČe vesti Prvorojenec Vile rojenice so se baš pred zaključkom Očetovega dne v nedeljo večer zglasile pri družini Mr. in Mrs. Leo Bostjaneic ml. na 19407 Shawnee Ave. in pustile V spomin krepkega fantka, ki je tehtal devet funtov. Mati in dete se nahajata v Glen-ville bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta Mr. in Mrs. Leo Bostjancic st. iz Shawnee Ave. prvič postala "grandpa" in grandma". Čestitamo! Poroka Prošlo soboto sta se poročila Miss Dorothy Schultz, hčerka Mr. in Mrs. Leonard Schultz, 934 E. 237 St., in Mr. Charles Smerdel, sin Mr. in, Mrs. Carl in Mary Smerdel, 19202 Arrowhead Ave. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Kristine, a poročna slavnost v Tracy Tavern na E. 200 St. Ženin je bil vesten raznašalec Enakopravnosti več let. Novoporočencema čestitamo in jima želimo mnogo sreče v novem stanu! Nov naslov Mr. in Mrs. Mathew in Pauline Debevec sta se preselila iz 1110 E. 72 St. na 1287 E. 169 St., kjer imata tudi novo telefonsko številko IVanhoe 2048. Mr. Debevec je tajnik društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, Mrs. Debevec je pa finančna tajnica društva Carniola Hive št. 493 The Maccabees, članstvo obeh društev se gpozarjg,^ da se v društvenih zadevah obr ne na novi naslov. Seja euclidskega odbora "Wallace for President" Mrs. Anna Urbas sporoča, da se bo seja novoustanovljenega "Wallace for President" kluba V Euclidu vršila v sredo 23. junija v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na seji bodo delegati podali poročilo glede državne konvencije, ki se bo vršila v Philadel-phiji 23. in 24. julija. Slovenci, ki še niso člani kluba, so prošeni, da pristopijo prej ko mogoče. Klub ima s predstoječo kampanjo veliko dela, tako da je aktivno udejstvo-vanje vsakega Slovenca in Slovenke nujno potrebno. Na obisku Iz Greensburga, Penna., je prišel na obisk k svojemu sinu in hčeram Mr. Martin Jordan. Nahaja se pri sinu Franku na 15306 Daniel Ave., prihodnji teden se bo pa podal k hčeri Mrs. Louise Polokowski na 3591 E. 59 St. Druga hči Mrs. Angie Marusich živi na 820 E. 237 St. želimo mu mnogo zabave, in razvedrila na obisku! Republikanci pripravljajo zunanji program za stranko Za Z. N. predvidevajo vojaško silo; podpirajo tudi novo državo Izrael PHILADELPHIJA, 22. junija—Resolucij ski odbor republikanske stranke, ki ima tu svojo konvencijo, je danes zjutraj po daljši seji odobril mednarodni program, ki bo predložen konvenciji. V poročilu odbora se nahaja-^ jo tudi druga priporočila, med j ski program, da se ustanovi in Seja prestavljena Odbor in člane ter zastopnike podr. št. 48 SANSA se opozarja, da se je preložilo dan seje podružnice za ta mesec na 29. junija v navadnih prostorih. Prosi se vse, da to upoštevajo in se seje udeležijo. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile 11. junija pri družini Mr. m Mrs. Joseph Opalk v Warren, O., in jima pustile v spomin Zalo hčerkico, prvorojčnko. S tem dogodkom sta Mr. in Mrs. Rudolph Opalk na North Ave., Girard, O., zopet postala stari oče in stara mati. Čestitamo! Naročajte, Urite in "Enakopravnost!" ostalimi tikajoča se stanovanj. Odbor se je izrekel za pomoč "miroljubnim državam" in stoji na stališču, da bi organizacija Združenih narodov, "najboljša nada sveta za mirom," morala imeti oboroženo silo v soglasju s svojim čarterjem. Senator Henry Cabot Lodge, ki je predsednik odbora, je izjavil, da je končni osnutek programa bil odobren po številu nesoglasij, da pa ni prišlo do večjih trpkosti ob priliki debat. Izolacionisti v stranki so doživeli poraz Člani resolucijskega odbora so s svojim osnutkom zunanjega programa porazili kritike, Ki zagovarjajo izolacionizem. Program med ostalim predvideva, da bi se moralo v organizaciji Združenih narodov ukiniti pravico veta pri vsaki mirni rešitvi mednarodnih nesporazumov. Ako bi stranka zmagala v deželi, pa bi zahtevala stroge mere, da se pobija "komunizem." Obenem pa osnutek programa predvideva obsežne "civilne svo-bodščine," sprejetje postave za pravično uposlevanje, postave proti linčanju in ukinitev volilnih davkov. Program dalje obsoja plemenske predsodke v armadi. Osnutek bo predložen konvenciji v sredo. Republikanci naklonjeni novi židovski državi Resolucijski odbor pozdravlja novo ustanovljeno židovsko državo Izrael in zahteva, da se jo prizna v oziru predvidevanih mej. Ko je Lodge naznanil, da je v programski osnutek bilo vključeno tudi vprašanje javnih stanovanj, ga je neki časnikar vprašal, če se s tem obsoja 80. kongres. "Ne senat," je odvrnil Lodge. (Senat je sprejel Taft-Ellen-der-Wagner je vo zakonsko predlogo, ki zagovarja javna stanovanja, toda poslanska zbornica je predlogo zavrgla. To vprašanje je najbolj kontroverzno vprašanje v stranki). Zaščitili bi "bodočnost proti napaliom demokrate,v" Resolucijski odbor je pri osnutku programa poudaril "dosledno zunanjo politiko: "Mi bomo zaščitili bodočnost pred napakam demokratske administracije, ki je večkrat bila nejasna, nezmožna in nedosledna pri naših vitalnih mednarodnih odnosih in je večkrat zapustila pravičnost." Ta je le eden napad na Tru manovo administracijo, katero se obtožuje, da je odgovorna za "okrutno draginjo." Resolucijski odbor se je izrekel za "eventualno sprejetje v status države Havaje in Alas-ke." Deklaracija principov se nahaja kot uvod k programu, V njej je rečeno, da je republikan- ohrani mir, zgradi državo, v ka teri bi vsak državljan imel dobro življenje in priliko za napredovanje. Dalje je govora tudi o "svetilniku za človeštvo, ki bi vlil navdušenje za ameriške tradicije svobode, prilike in pravde." MILLER PREDSEDNIK OHIJSKE DELEGACIJE COLUMBUS, 21. junija. — Ray T. Miller, ki je pri primarnih volitvah za guvernersko demokratsko nominacijo bil strahovito tepen, je bil danes izvoljen za predsednika ohijske delegacije za Nacionalno konvencijo demokratske stranke. Konvencija bo 12 julija v Philadelphiji. Slovenski dijak odlikovan Prošli teden je Fred Skok, sin poznane družine Mr. in Mrs. Victor Skok iz 1428 Coit Rd., graduirai iz Shaw High šole. Ob tej priliki je bil za svoje izredno dobro učenje nagrajen z štiriletno prosto šolnino v Princeton univerzo, kjer bo nadarjeni mladenič študiral pravo. Nagrado mu je podarila Princeton Alumnae Association v Clevelandu. Skozi vsa tri leta, ko je Fred, pohajal Shaw High šolo, se je aktivno udejstvoval v šolskih priredbah in športu. Bil je podpredsednik 'Junior Councila za svetovne zadeve, predsednik dramskega kluba, podpredsednik debatnega foruma in član Hi-Y. Letos je bil predsednik Booster kluba in član Narodnega častnega društva. Poleg omenjene nagrade, je Fred prejel tudi prosto šolnino v Bowling Green kolfegij za tečaj "public speaking." Tja se bo podal 5. julija in ostane za ftie-sec dni. V Princeton univerzo se bo podal v septembru. Nadarjenemu mladeniču čestitamo in mu želimo mnogo uspeha v na-daljnih študijah! GRŠKI MONARHISTI IN AMERIŠKI 'SVETOVALCI' V VELIKI OFENZIVI ATENE, 21. junija. — Okrog 70,000 mož broječe grška monarhisfjčna armada je danes vdrla v severne gore Pindusa z namenom, da uniči grške partizane. V ofenzivi sodeluje šest divizij, podprtih z artilerijo in letali. Ofenzivo vodijo grški monarhistični generali, toda v štabu se nahajajo tudi ameriški "svetovalci". Kot poroča monarhistični glavni stan, se v okolici Gramosa nahaja kakih 7,-000 partizanov pod vodstvom generala Markosa Vifiadesa. Veruje se, da se v tem predelu nahaja glavni stan grške demokratične armade, ki jo monarhisti označujejo za "banditsko." V najnovejši ofenzivi poskušajo grški monarhisti dobiti v klešča glavne partizanske sile. Poročil o poteku te ofenzive pa za enkrat še ni. ANGLEŽ OSTAL BREZ ŽENE; ŠLA JE DOMOV LONDON, 20. junija—Bridko razočarani Tom Clarke iz Bir-minghama, jei danes izjavil, da se je njegova žena Ruskinja podala z njim v Anglijo samo zaradi "propagande." Mlada Ruskinja je pred tremi dnevi pustila svojega moža na cedilu in se vrnila v Sovjetsko zvezo, kjer je izjavila, da se je v Angliji stalno nahajala pod policijskim nadzorstvom. O Angliji ima zelo slabo mnenje, toda Clarke pravi, da od leta 1945 ni imela časa, da bi spoznala, kaj je pray za prav Anglija. Rokoborba Nocoj se bosta zopet spoprijela v rokoborbi neznani rokoborec in Whipper Billy Watson, ki sta se prošli teden borila za zmago, pa nista mogla eden drugega premagati, ko je bil konec njiju predstave. Do sedaj se je neznani rokoborec zmagovito boril štirinajstkrat v Clevelandu, če bo nocoj zgubil bitko, bo odstranil svojo masko in izdal svojo identiteto. Poleg te točke, bodo tudi druge zanimivosti na vsporedu. Spoprijeli se bodo: Pete Peterson iz Californije, in Jim "Goon" Henry iz Tennesse; Lee Hen- Konferenca glede plovbe po Donavi bo v Beogradu WASHINGTON, 21. junija— Jugoslovanski maršal Tito je obvestil ameriško vlado, da je Jugoslavija pripravljena, da prevzame organizacijo konference desetih držav glede plovbe po Donavi. Konferenca bi se vršila v Beogradu. Prvotno je bilo naznanjeno, da Jugoslavija ni v stanju zaradi pomanjkanja stanovanj prevzeti organizacijo konferenco. Medtem je tudi sovjetsko zunanje ministrstvo naznanilo, da so Sovjetska zveza, Zedinjene države, Francija in Anglija pristale, da se konferenco odpre v Beogradu 30. julija. Poleg velikih sil bi konfereb-ci prisostvovale tudi podonav-« ske države, Avstrija pa bi imela le pravico, da pošlje opazovalce. DR. IVAN M. ČOK UMRL V NEW YORKIJ NEW YORK, 19. junija. — Danes je umrl na svojem domu na Riverside Drive v starosti 62 let tržaški odvetnik,dr. Ivan M. Čok, ki je pred kratkim prišel v Ameriko iz Trsta. Dr. čo^k je bil leta 1918 član tržaškega mestnega sveta. Leta 1929 pa je odšel v Jugoslavijo (Belgrad), kjer je postal predsednik "Zveze emigrantov iz Julijske Krajine." Kratko pred okupacijo Jugoslavije s strani Nemcev je zbežal v Kai-' ro, se nekaj časa nahajal v Londonu in končno prišel tudi v New York. V Trst se je vrnil leta 1946 in poskušal organizirat "demokratične" Slovence v soglasju z angleškimi in ameriškimi okupacijskimi oblastmi. Dr. Čoka so v jugoslovanskem tisku zaradi "cepljenja enotnosti" in drugih aktivnosti pred in po vojni napadali in ga dolžili, da je agent tujih sil. Našim Slovencem v Ameriki je bil dr. Čok znan, ker je za časa vojne hodil tudi po naših naselbinah. V New Yorku zapušča dr. Čok soprogo Marijo, sina Sava in dve hčerki, ki sta poročeni. Sovjetski maršal pristal na pogajanja glede novih enotnih bankovcev Berlina Zavezniki ne soglašajo glede okupacijskih pravic v Berlinu BERLIN, 22. junija—Nemška časnikarska agencija v sovjetski okupacijski zoni je naznanila, da so sovjetske okupacijske oblasti pristale na angleški predlog, da se skuša potom pogajanj med štirimi velikimi silami izvesti valutno reformo v Berlinu. časnikarska agencija pravi,* -- da je sovjetski komandant v uvesti nove bankovce v Berli-Nemčiji maršal Vasilij Sokolo-! nu. Izjavil je, da je Berlin del TO JO BO POUČILO MOSKVA, 21. junija. — Oblasti so danes kaznovale upravnico Marijo Merkulovo z 100 rubljev globe, ker je na neko drevo v bližnjem parku pribila oglas, s katerim opozarja naming in Earle McCrady; Jim jemnike stanovanja, naj ne pri- Gotch in Frade Bozik. bijajo oglasov na drevesa. odplul z vsem tovorom Moštvo posadke, potniki, moški in ženske in newyorski Jugoslovani pomagali spraviti blago na krov.—Delo je bilo zavTšeno ob dveh zjutraj danes, nakar se je posadka nekoliko odpočila in ob šestih je parnik odrinil proti Montrealu. NEW YORK, 18. junija—(A.*- K.) — Jugoslovanski tovorni! Lokalni veliki dnevniki so za- potniški parnik "Radnik," ki je letos prvič priplul v Zedinjene države pred dobrim tednom in v newyorske vode (Pier 4, Bush Terminal, 44th St., Brooklyn), pa v ponedeljek, 14. junija, je naenkrat in docela nepričakovano postal predmet skoro senza-cijskih vesti, ko je skupina ka-kit 65 pristaniških delavcev v torek zjutraj najprej pričela to-voriti na ladjo relifno blago, potem pa enostavno izjavila, da z delom ne bo nadaljevala zato, ker so v notranjščini ladje v več prostorih razobešene slike maršala Tita in Stalina ter znaki srpa in kladiva. grabili ta "scoop" in ga servi-rali Newyorčanom kakor veliko dogodovščino—položaj pa se je kmalu zataknil v grlu radi prevelike gorečnosti, s katero je bil potisnjen v javni požiralnik vesti. Podrobnosti -o dogodku so predvsem objasnile naslednje: Blago, ki je čakalo odpremitve z "Radnikom," je bilo reliefno blago, vključujoče par ambu-lanc, džipe, nekaj tovornih avtov, X-ray aparate, bolniške postelje, razno opremo za kirurške sobe, kirurško aparaturo in zdravila ter različne podobne potrebščine, kakor tudi moko in druga živila ter raznolične pakete namenjene sorodnikom, svojcem in drugim, ki imajo tukaj v Ameriki koga, da jim pomaga s paketi, dokler se položaj tamkaj ne izboljša. Vsega blaga je bilo okrog 450 ton—nekateri listi so poročali, da je imela ladja naložiti 600 ton tovora. Ali je bilo 450 ali 600 ton tovora, ni ravno važno, važno pa je dejstvo, da je "Radnik" pripeljal v Zedinjene države 4,500 ton polizdelka kromove rude in pristaniški delavci iste unije, ki so se uprli, ko je bilo treba naložiti relifno blago, so brez besede odpora raztovorili dragoceno rudo z ladje in jih niso tedaj prav nič motile slike Tita in Stalina, kot tudi ne znaki srpa in kladiva. Kapitan Tijan, ;načelnik jugo-(Dalje na 2. strani) ski predlagal, naj se angleški, ameriški, francoski in sovjetski predstavniki sestane jo danes popoldne. Kaj so zapadne sile odgovorile, ni znano. Predvideva pa se, da bodo piedlog maršala Soko-lovskega sprejele, ker je prvi korak v tem smislu storil angleški vojaški guverner gen. Brian Robertson. Robertson je sovjetske ' okupacijske oblasti opozoril, da nimajo nobene večje pravice v Berlinu kot pa ostali zavezniki. Predlagal je, da se priredi konferenco glede valutnega položaja v Berlinu, ki je postal izredno zapleten. O d prihodnje nedelje se v Berlinu nahajajo v prometu novi bankovci zapad-nih zaveznikov, sedaj pa se pričakuje, da bodo sovjetske okupacijske oblasti tiskale svoje lastne. Nemška ekonomska konferenca predlaga valutno reformo Časnikarska agencija je naznanila, da je maršal Sokolov-ski pismeno obvestil zapadne zaveznike, naj ne poskušajo sovjetske okupacijske zone. Pred sprejetjem angleškega predloga za konferenco, je časnikarska agencija javila, da je nemška ekonomska konferenca predložila Sokolovskemu predloge z a valutno reformo. Na osnovi teh predlogov bi se kmalu izvedlo valutno reformo v Berlinu in celi sovjetski okupacijski zoni. Predlogi nemške ekonomske konference so dejansko odgovor na akcijo zapadnih sil, ki so uvedle nove bankovce. Z njimi bi se zaščitila nemška ekonomija v sovjetski okupacijski zoni. Na predvidevani konferenci, ki je prva v treh mesecih, bi zavezniki razmotrivali tudi o "najboljšem načinu", da se ohranijo trgovinske^ zveze med zapadnimi zavezniki in sovjetsko okupacijsko zono Nemčije. Manevri ameriške armade na Bavarskem FRANKFURT, 22. junija. — Na Bavarskem, v bližini Nuern-berga je ameriška armada priredila največje manevre, odkar je vojna končala. Pri manevrih je sodelovalo 100,000 vojakov. češkoslovaški minister napadel intrige zapada in obnovo nemškega imperializma PRAGA, 20. junija. — Češkoslovaški minister za informacije Vaclav Kopecky je danes izjavil, da se "bliža čas, ko bo naša velika in močna prijateljica, Sovjetska zveza dala močen izraz svojih stališč glede vseh mednarodnih vprašanj." "Nihče, celo v Češkoslovaški ne, ni podcenjeval intrige in manevre zapada. Vsak dobro ve, zakaj in proti komu se je sklenilo pakt petih držav (Bruseljski pakt) in vsak ve, kdo želi še enkrat ustvariti iz Po-rurja arzenal nemškega imperializma proti slovanskim državam, posebno proti Sovjetski zvezi," j'e izjavil Kopecky. Glede vprašanja Nemčije je češkoslovaški minister še pristavil, da "lahko histerični vojni hujskači na zapadu delajo kar hočejo, da pa bodo še enkrat bili priče velike zmage ljudstev demokratičnih držav, ker bodo propadle vse njihove špekulacije pri oživljanju nemškega nestvora." "Nemci nikoli ne morejo pomisliti na osveto, dokler Rdeča armada stoji v srcu Nemčije in vzdolž nemške Elbe." Kar se tiče zapadnih držav, je Kopecky rekel, da se zelo dobro zavedajo, kako bi se vse končalo, ako bi prišlo do nove preizkušnje moči. Diplomatična aktivnost v vzhodni Evropi je zelo živa. Češkoslovaški predsednik Kle-ment Gottwald je sprejel novega jugoslovanskega ambasadorja. Oba sta poudarila veliko vlogo Sovjetske zveze. Premier Antonin Zapotocky pa bo v ponedeljek dospel v Bukarešto, kjer bo podpisal novi pakt zavezništva med Romunijo in Češkoslovaško. Pogajanja pa so v teku z a sklenitev podobnega pakta z Madžarsko. * Načelnik čeških Sokolov svari pred sovražnikom PRAGA, 20. junija. — Načelnik čeških Sokolov Josef Tru-hlar je danes v radijskem govoru opozoril, da sokolske telovadne vežbe ogrožajo reakci-onarci. Rekel je, da se Sokoli morajo zoperstaviti vsem poskusom vmešavanja pri sokol-skih vežbah. (Češki Sokoli pod vodstvom Truhlarja podpirajo sedanjo novo vlado premierja Zapotocke-ga). Seja Wallace-ovega kluba V sredo 23. junija ob osmih zvečer se bo vršila seja Wallace-ovega kluba 23. varde v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vabi se vse, ki se zanimajo, da se seje udeleže. Na dnevnem redu bodo tudi volitve odbornikov. Pogreb . Pogreb pokojriega Kazimirja Halatowicz se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 22. junija 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, lf}18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. DOMOBRANSKO MNENJE O PREVRATNOSTI 11. Zagovarjati delo SANSa pred obrekljivimi in z ničemur utemeljenimi obtožbami klike begunskih in domobranskih voditeljev okrog A. D., je popolnoma nepotrebno. Zelo dobro vemo, na kateri strani so za časa vojne biii domobranci. Zelo dobro vemo za vlogo dr. Kreka v predvojnih režimih stare Jugoslavije. Delo SANSa je odprta knjiga za vsakega. Bila je za časa vojne in je tudi sedaj, ko je njegova glavna naloga tesno povezana z delom, da se s skupnimi napori vrne našo deželo na pota Roosevel-tove politike sodelovanja,in razumevanja med velikimi silami in da se ohrani tradicionalne svobodščine, ki so resno ogrožane. V najbolj kritičnih letih po smrti predsednika Roose-velta je SANS deloval v polnem soglasju z njegovimi principi in ideali. Toda ti principi in ideali so bili zavrženi. Zamenjala jih je Trumanova doktrina' Marshallov načrt in vojna histerija. V času, ko ljudstva sveta zahtevajo mir in pravico samoodločanja pri vseh socialnih in ekonomskih vprašanjih, ki jih direktno prizadevajo, se reakcionarni elementi v naši deželi ukvarjajo z sejanjem sovraštva, z obrekovanjem in netenjem vojne histerije. Pri tej veliki zaroti proti miru na svetu vršijo posebno vlogo tako zvani "kmečki" voditelji iz posameznih držav vzhodne Evrope, med katere spada tudi dr. Krek. Tem gospodom nikakor ni po volji povojna ureditev dežel, v katerih so nekoč imeli glavno besedo in v katerih so pomagali zatirati osnovne pravice svojega ljudstva.' Vsak ve, da v predvojni Jugoslaviji ni bilo nikakršne demokracije, najmanj pa demokracije po "ameriškem vzorcu." To vedo zelo dobro naši ljudje,, ki so morali iti s trebuhom za kruhom v širni svet, ki so si v tej novi domovini morali s težkim delom in krvavimi žulji priboriti vse tisto, česar jim je v "starem kraju" primanjkovalo. Kot senca in mora preteklosti pa iz "starih domovin" prihajajo predstavniki starega reda, ki je povzročil toliko gorja našim bratom in sestram, nas same pa pognal iz rojstnih krajev. Pošastno je, da kljub vsem žalostnim dejstvom ti predstavniki starega reda, dr. Krek in klika reakcionarnih klerikalcev okrog A. D., vabijo naše ameriške Slovence, naj se priključijo njihovi borbi. Hočejo, da bi "tovariši zapustili svoje zmote," da bi prenehali napadati "herojske" domobrance, da bi priznali dr. Kreka, ki se je nedavn'o sestal s kraljem Petrom, za "edinega pravega voditelja vseh Slovencev." Ce ne gre z lepa, bo pa šlo z grda! Ce zavajanja in laži ne bodo pomagale, bo pomagalo obrekovanje, denuncijanstvo, vpitje o prevratnosti, sejanje sovraštva in razdora. . . Tako vsaj mislijo. Mnogi naši napredni Slovenci se zelo dobro zavedajo, da je označenje SANSa za "subverzivno" organizacijo, le odraz splošnega političnega ozračja, ki je zavladalo v Ameriki po smrti predsednika Roosevelta. Današnja notranja in zunanja politika Amerike pomeni le začasni triumf ameriške in mednarodne reakcije. Ta reakcija sedaj poskuša v naši deželi istovetiti lojalnost Ameriki z lojalnostjo Wall Streetu, Taft-Hartleyevemu zakonu, Trumano-vi doktrini, Marshallovemu načtru, Mundt-Nixonovi zakonski predlogi in kliki vojnih hujskačev. S strahovanjem in terorjem se poskuša zamašiti usta vsakemu progresivno mislečemu Američanu, ki še veruje v progresivno in miroljubno Ameriko, ne pa v Ameriko, ki podpira monarho-fašistični režim v Grčiji, vojaške diktature v Turčiji in Kini, fašistične režime v Španiji in Argentini, nedemokratične režime v večini južno, ameriških držav. "Ali smo že kdaj premislili, kaj bi bilo sedaj s to našo veliko republiko, če ne bi bila na njenem čelu moža, kakršna sta predsednik Roosevelt in podpredsednik Wallace," je vznemirjeno vzkliknil že leta 1943 tedanji urednik "E." g. Sabec. Zal, so se te temne slutnje uresničile. Na čelu naše republike se ne nahajata več predsednik Roosevelt in ne podpredsednik Wallace. Nad tem dejstvom je vredno, da se globoko zamislimo, ker samo tako bomo spoznali, kaj vse smo izgubiii. Razni naši klerikalci, za katere so, kot je zapisal g. Sabec, imeli možje na čelu naše vlade le "zaničevanje," danes med nami ameriškimi Slovenci odločajo, kdo je lojalen Američan, kdo pa ni. V svojem glasilu priobčajo * Radmk*^ odplul z vsem tovorom (Nadaljevanje s 1. strani) slovanskega mornariškega urada v New Yorku, je poročevalcem listov dejal, da je bil 4,500-tonski tovor kromove rude veliko večje vrednosti za ameriško ljudstvo, nego 450 ton relifnega blaga za ljudstvo Jugoslavije. Toliko so zapisali, mogoče pa je, da jim je kapitan Tijan povedal še kaj več. Na primer, da je predstavljalo blago nakopičeno na pomolu, žulje Američanov jugoslovanskega izvora, ki so zbrali denar za nakup zdravstvenih potrebščin in raznih oprem, katere je nabavil Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, od strani Slovencev pa SANS—dodatno k temu so posamezniki poskrbeli za pakete svojcem in sorodnikom ter prijateljem v Jugoslaviji. Vzpričo tega je bilo zelo bedasto citiranje pomolskih delavcev, ki so vpili, da "mi sami potrebujemo to blago v Ameriki in da ne sme biti poslano za 'železno zaveso,' ker da ga lahko dobimo v isti obliki, kot so dobili naši fantje nazaj ameriško staro železo, ki smo ga vozili Japonski." Preden grem s tem poročilom dalje, naj zabeležim še par podrobnosti : pristaniški delavci, ki so se uprli tovorjenju, spadajo k trem krajevnim unijam International Longshoremen's Association, ki nosijo številke 327, 338 in 1197. Asociacija pripada k Ameriški delavski federaciji (AFL). Od pristaniških delavcev, ki so bili citirani ali omenjeni, so zabeleženi v vesteh naslednji: Salvatore Dantone, ki ima v svojem področju najemanje nakladalcev; Nick Sampise, Victor Addonizio, Mike Martuc-ci, Thomas Gambardelli, Frank Nowrocki, Edward Groth, William Paton (oskrbnik pomola), in Jbseph P. Ryan, predsednik (ILA) unije pristaniških delavcev. ■ Nekateri listi so podčrtali upor skupine pristaniških delavcev kot vzvišen vzgled ameriške proletarske zavesti, da demokracija potrebuje baš take udarnike, ki navzlic dejstvu, da so bili že tri tedne brez zaslužka in se jim je tu nudila prilika zaslužiti "kapitalistično plačo $14 dnevno," so se herojsko postavili po robu jugoslovanski drznosti, ki si je upala izzivati njihova demokratična čustva s slikami Tita in Stalina ter znaki srpa in kladiva. To je bilo več nego so mogli prenesti, so rekli reporter jem in skromno izjavili, da so s svojim postopanjem le izvajati svoje demokratične pravice delavskega razreda. Ko jim je bilo namignjeno od strani enega od delavcev, da naj bi Jugoslovane vprašali, da slike odstranijo ali pa obrnejo k steni, so odločno rekli, da tudi to ne bi pomagalo—oni nočejo tovoriti blaga za Jugoslavijo in če bodo mogli, bodo preprečili odpremitev istega. Kar sam naj pride Jože Stalin in naloži blago, če je že njegovo, je rekel eden od delavcev. Joseph P. Ryan se sicer ni hotel izjaviti določno, če se strinja s skupino ali ne, vendar je dejal, da jih ne more obsojati radi nečesa, kar bi sam ne hotel vršiti. Potem je izrazil nado, da bodo ladjo vendarle natovorili. Nakladanje je slo naprej bres njih Ako bi ne bilo nagajanja in. zavlačevalnih pogajanj z unijo upornih nakladalcev, bi Jugoslovani sami hitro natovorili blago na ladjo. Na pomoč so jim hoteli priti v četrtek zjutraj newyorški jugoslovanski pristaniški delavci od unije št. 781 (lAL), toda to je povzročilo^ pravcat kraval. Eden od nasprotnih delavcev je zavpil nanje, da bo razbil glavo prvemu, ki si bo upal iti tovoriti ladjo. Skoro bi prišlo do pretepa, pa so jugoslovanski delavci opravili z nasprotno skupino besedno. Kot mi je povedal neki Jugoslovan, se je izmenjavalo ostra mnenja v italijanščini in ame-rikanščini, kakršno znajo rabiti pristaniški težaki. Policija, ki je štela z detektivi vred kakih 150. mož, je bila pripravljena, da poseže v spor, a ji ni bilo treba iti v akcijo. Na ladjo niso pustili nikogar, dokler se ni ozračje malo razčistilo in je večina razboritih pomol-cev odšla. ' Na samem pomolu so medtem nalagali člani "Radnikove" posadke blago na ladjo. Pa tudi to ni ugajalo jeznim pomolcem— zahtevali so od oskrbnika Pato- i na, da jim vzame ročne vozičke, I na katerih so vozili zaboje in j drugo pod žerjave, ki so dvigali I tovore na ladjo. Posadka je delala naprej z golimi rokami— prav kakor so z golimi rokami v začetnih dneh osvobodilne borbe branili svojo domovino, ter svoje drage pred italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti ter njih domačimi hlapci izdajalci. Pomolci so se posmehoval! njih naporu in med seboj govorili, da jim bo vzelo najmanj en teden, preden bodo spravili na ladjo vseh 40 ton blaga. To škodoželjno veselje pa ni obrekovalne napade na poštene ameriške Slovence, jih zmerjajo z "garjeve ovce," "rdečkarji," "prevratneži," "prekucuhi," itd. Vse hočejo postaviti na glavo. Niso partizani, ki so v herojski osvobodilni vojni bili na strani zaveznikov, ampak "heroji" so bili domobranci, ki so prisegali zvestobo Hitlerju. Vse nasprotne trditve, pa naj bodo dokazane z neovrgljivimi dokumenti, so "zmota," kot je vsa zunanja in notranja politika pokojnega predsednika bila zmota in celo, v nekih primerih, kot je bilo podpisovanje jaltskega sporazuma, "izdajstvo." V usodopolnih mesecih, ki stoje pred nami do prihodnjih novembrskih "volitvah, bo SANS, kot napredna organizacija ameriških Slovencev, moral izvršiti veliko delo. To delo je nerazdruženo povezano z delom številnih organizacij, ki predstavljajo milijone Američanov. To je delo za ohranitev tradicionalnih ameriških svobodščin, delo za ohranitev miru na svetu, delo za progres in blagostanje. To je delo za prijateljsko sodelovanje med vsemi miroljubnimi narodi sveta, pri katerem bodo interesi navadnega človeka postavljeni nad interesi wallstreetskih monopolistov in klike bankrotiranih vzhodno-evropskih politikov. Vsak iskren in pošten slovenski Američan, ki se v polni meri zaveda usodopolnega pomena te velike borbe na ameriški politični pozornici, bi moral delo SANSa z vsemi močmi podpreti. Danes ni vprašanje, če nas bodo sovražniki označili za "prevratneže" in "prekucuhe";—danes je vprašanje, kako bomo pomagali, da se reši Ameriko, v katero smo verovali in za katero smo toliko žrtvovali, da so pač vsa ta obrekovanja in laži le malenkostne epizode. (Konec'jutri) dolgo trajalo—ladijski častniki so dali pomolskim uradnikom vedeti že v četrtek popoldne (17. junija), da bo posadka z nakladanjem gotova, preden bo konec dneva in bo mogel "Radnik" odpluti v ^etek popoldne. Tako so poročali popoldanski listi in sama sem dobila informacije, da je bilo v četrtek proti večeru le še malo blaga na pomolu. (Prvotno je imela ladja odpluti v sredo dopoldne). Lepa zahvala za jugoslovanske žrtve . . . V sredo že proti večeru sem se sama podala na "Radnik" v družbi Zvonko Novaka, ki odhaja v Slovenijo. Govorila sem z nekaterimi člani posadke in s kapitanom Danko Vezičem. V listih sem videla pred tem omenjeno, da je Toma Babin, predsednik tukajšnjega kluba jugoslovanskih pomorščakov izjavil poročevalcem, da je postopanje pristaniških delavcev nehvalež-' na gesta. Vprašala sem torej, kako se počuti spričo tega posadka. Mlad fant na krovu mi je odgovoril, da se mu zdi dokaj "lepa zahvala" za vse velike žrtve, ki so jih doprinesli Jugoslovani v borbi na strani zaveznikov. Eden od Slovencev na krovu se ni razburjal, a videti mu je bilo, da ga tako obnašanje Ame-rikancev napram Jugoslovanom boli. Vsi so namreč že vedeli, da newyorski dnevniki, posebno Hearstovi in slični, z naslado razpredajo vesti o korajžnem nastopu pomolcev na pomolu št. 4 in se prav nič ne potrudijo dognati, koliko je na celi stvari pravega amerikanstva in koliko neke drzne napetosti, ki jo posebno v New Yorku prav dobro poznamo in srečujemo vsaki Jan. Na ladji sem opazila število žensk in deklet, ki so se pridno sukale po kuhinji in jedilnicah ter pospravljale mize in pomivale posodo in steklenino. Bile so potnice in med njimi tudi ! newyorska jugoslovanska dekleta, vse so prijele za delo, da so mogli vsi moški posadke na delo natovarjanja. Na enem koncu ladje pa so spet druge ženske in moški, mladi in stari, i hiteli jemati na krov pakete, j prtljago in podobno. Vse je bilo pripravljeno pomagati, da ne bi blago ostalo na pomolu in ladja odplula prazna, kakor je bila želja skupine pomolcev. Pa so jim delali tudi pri tem zapreke. Družba, ki operira pomol, se je naenkrat zbala, da bi se kdo pri nakladanju poškodoval in morali so vsi zunanji pomagači nehati z delom in tudi posadka. Novodošla pomoč od zunaj ni smela začeti z delom, ki je spet stalo do četrtka zjutraj, ko so se pričeli odvijati dogodki, ki so opisani zgoraj. Radoveden reporter Po telefonu mi je bila povedana zabavna zgodbica za zabe-ležbo. Eden od reporterjev, ki so prišli na ladjo, bi si bil rad neopazen ogledal neki prostor na ladji, pa se je skušal zriniti notri skozi deloma odprto okno. Naenkrat pa ga je pocukal eden od stražarjev za suknjič in mu vljudno dejal, da mu prav rad odpre vrata, naj gre kar lepo z njim. Malo nerodno je bilo re-porterju, pa je vseeno šel, bil še lepo sprejet in pogoščen ter je potem drugim priznal, da so na "Radniku" prav dobri ljudje— ni jim pa zaupal v kakšnem položaju ga je našel strežaj. * Zadnje vesti Danes zjutraj ob devetih je bilo po radiju poročano, da je posadka jugoslovanskega tovor-no-pqtniškega parnika "Radni-ka" spravila na krov vse blago in je parnik že odplul proti Kanadi, kjer bo v Montrealu vkrcal še več potnikov in blaga, nakar bo odplul proti Reki. * Očividci, ki so bili snoči prisotni na ladji, dokler ni bilo delo končano, so telefonično in ustmeno poročali sledeče: "Ves popoldan v četrtek in do dveh danes zjutraj je bilo vse živo na pomolu, pri katerem je bil vsidran 'Radnik.' Moški in ženske od posadke in potniki obojega spola ter naši jugoslovanski ljudje iz New Yorka so delali kakor mravlje ter pomagali, kjer in kakor je kdo mogel, da je bilo spravljeno na ladjo vse, do zadnjega komadiča — vključivši dve veliki potujoči kliniki (mobile clinics), džipi, truki, oprema za bolnice, moka, paketi, skratka: vse." * Radio poročevalec je rekel, da je bilo naloženega blaga do blizu tisoč ton; uradniki Dobrovolj-nega odbora pa so menili, da je bilo vsega blaga do blizu 800 ton, dočim je bilo prej poročano o 450 in 600 tonah tovora. Kot je povedala uradnica prej omenjenega odbora, ji je eden od civilnih čuvajev na pomolu dejal, da je gledal vso io požrtvovalno in pridno prizadevanje Jugoslovanov na pomolu št. 4 in ne more reči drugega kot to, thcit people of such a race can never perish!" Torej, ljudje iz naroda kot je jugoslovanski, ne bodo poginili, ker ne kloni jo pred nobeno še težjo nalogo. Čuvaj je posebno občudoval mlado 17-letno dekle od posadke ladje, ki je neutrudljivo sodelovalo pri nakladanju. Povedali so mu, da je bila šla z desetimi leti v partizane—ko je to slišal, je izrekel gornje besede in še z večjo pozornostjo sledil vzajemnemu delu, ki se je vršilo pred njegovimi očmi. Vse do zadnjega trenotka so pomagali vsi, ženske, moški in celo otroci. Ob dveh zjutraj so bili povabljeni vsi na nekoliko prigrizka na ladjo, kapitan se jim je v toplih besedah zahvalil za veliko požstvovanje in dobro voljo. Domači new-yorški ljudje so potem s posadko in potniki prepevali, se še nekoliko pogovorili med seboj in nato vzeli slovo od ladje in potnikov ter posadke. Kapitan je odredil par ur odmora za posadko, nato pa je I "Radnik" ob šestih zjutraj od-'plul proti Kanadi. V srcih članov posadke ni bilo sovraštva, je rekla žena, ki je bila prisotna na ladji do zadnjega, vedeli so, da imamo tukaj kot v drugih deželah in kot v Jugoslaviji sami, ljudi, ki sejejo sovraštvo in so nasproti vsakemu ljudskemu napredku. Odšli so, kakor so prišli, z dobro voljo in jim kličemo: Srečno pot! "Glas Naroda."' DAN NEODVISNOSTI Glas zvona svobode v filadel-' fijski dižjivni palači, ki je leta 1776 naznanil prvo javno proglašen je in čitanje Izjave neodvisnosti odmeva skozi vse čase prav do naših dni. In vsako leto ob priliki te obletnice, od-lože Američani svoje delo ter prisluhnejo temu odmevu in se radujejo. Ali koliko jih je med njimi, ki bi vedeli, da je bila ameriška neodvisnost še zavita v dvom komaj par dni pred pro-glašenjem? Pred javnim prečitanjem velikega dokumenta, ki je oznanjal vlado, "katere pravična oblast izhaja iz soglašanja vla-danih," se je odigrala dramatična borba v Kontinentalnem kongresu — to je bil svet predstavnikov istih britanskih kolonij Severne Amerike. Borba je bila med onimi patrijoti, ki so bili strnjeni za izvedbo neodvisnosti in onimi, ki so menili, da čas za neodvisnost še ni dozorel. Neodvisnost je bila zanje drastičen korak. Kdor ima vpogled v dogodke onih dni ve, da kar je prišlo do svojega vrhunca 2. julija 1. 1776, je imelo svoj začetek v konfliktu med prebivalci kolonij in Britanci — to vojevanje pa ni bila v resnici borba za neodvisnost, ampak predvsem borba za "pravice Angležev." Stvar pa se je tekom borbe same spreminjala, kakor so se spreminjale okolščine. V boju med kolonijalci in Britanci, najprej v Novi Angliji in kasneje na Jugu, j3 pričel rasti revolucionarni duh med ljudstvom v teh predeljih. Vstajala je zavest Američanov, ljudstva, ki si lahko zgradi lastno deželo, lastno bodočnost. Med njimi se je čezdalje bolj širila ideja ločitve od matične domovine Anglije. Ker pa vojna ni prizadela osrednjih kolonij do časa po oklicu neodvisnosti, so bile te kolonije previdne. To je bilo očitno 7. junija v Kont. kongresu, ko je bila predložena resolucija za odobren je zahteve neodvisnosti. Osrednje kolonije se niso ogrevale za resolucijo, ki je izjavljala: "da združene kolonije so in bi po vsej pravici morale biti samostojne in neodvisne dižave ..." Sledile so debate. 10. junija je bil imenovan odbor pet članov, ki je imel nalogo sestavi-viti izjavo v smislu predloženo resolucije — to izjavo danes poznamo Američani kot Izjavo neodvisnosti. Osnutek je spisal Thomas Jefferson in je bil isti predložen kongresu 28. junija-Prvega julija so se pričele debate — glasovanje, ki je bilo izvedeno ta dan, je pokazalo, da je devet dižav oziroma kolonij za resolucijo. Pennsylvanija j® bila proti, enako South Carolina; New York pi glasoval, kolonija Maryland je bila razdvojena. Eden njenih delegatov j® bil odsoten — brž so poslali posebnega sla ponj in on je zaja-hal konja ter se nemudoma pO" dal. na pot jezdeč 80 milj <1° Philadelphije. Ves zaprašen izmučen do onemoglosti je P^' jezdil 2. julija v državno pal^' čo. Dospel je ravno v pravem času, da je glasoval — njegov glas je bil za resolucijo, nakaf sta spremenili svoje stališče se Pennsylvania in South Carolina — resolucija je dobila glasov, nobenega proti. Teden kasneje, ko so britanske čete zasedle Staten Island v -državi New York, je tudi državna konvencija te kolonije odobrila r®' solucijo in doseženo je bilo P®' polno soglasje. Kontinentalni kongres pa bil čakal na New York, da se odloči, pač pa je že 4. juliji formalno sprejel Izjavo neodvisnosti, uradno poznano "Soglasna izjava trinajstih držav Amerike." Dne 5. julija je nemška publikacija v Phila- delphiji, "Penn sylvanisch^ Staats-Bote," prinesla prvo vest o tem velevažnem dogodku. Nasi e d n j i dan p a jo "Saturday Evening Post" prinesla celotno vsebino Izjave. Dne 7. julija J® bila izjava objavljena v "Staats-Bote v nemškem prevodu, dne 8. julija pa je zvon državne palače, zdaj nazvan zvon svo bode, klical prebivalce skupaj' da prisostvujejo prečitanju # jave neodvisnosti. Kopije ve pa so posebni seli ponesli druga mesta in kraje. V 1- 1776 so ideje zapopadene v Izjavi neodvisr.osti plodno delo vale ter vplivale na mišlj*^"]® tedanjih Američanov. Filozo i ja in ideje vlade v smislu te jave so v dobi revolucije polnjevale ljudstvo z neodoljiv željo njihovega uresničenja i temu vzgledu moramo sledi tudi v 1. 1948, kajti pravice i svoboščine ter neodvisnost J treba vedno braniti. Common Council y "Enakopravnosti" dobita vedno sveže dnevne novicc o