Leto XVi. iž 1. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani. 10. januarja 1929 V organlsacijl je moi, kolikor moli — toliko pravice. jmm mm & wssrs TlRSAW l>«dnUUo in upraras Lfub-ljana, poštni predal 290. DELAVEC GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. izhaja 10. in 25, dne v ma- secu. Stane posamezna Številk« Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti iranklra* ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotičn« organizacije. Telefon Štev. 3478. Ček. račun 13.562. Z razvitim praporom borbe — v novo leto Novo leto se je začelo v znamenju boja. 'Volitve delavskih zaupnikov so se pričele in tako smo začeli novo leto z razvitim praporom, z zavednostjo, da so volitve delavskih zaupnikov fundament naše veljave in naše organizirane moči v borbi za kruh in za: človeške pravice delavstva. Zato pozdravljeni, razredni borci, v Novem letu! In pri tej priliki si za hip oglejmo, kar smo zapustili. Staro leto je padlo v večnost, a ostal je za njim spomin, d^ se je delavskemu razredu v lem letu nakupičilo krivic cele kupe in se ga izžemalo na slehernem koraku. Delati smo morali v starem letu cezure. Kršiti smo morali osemurnik in to grobo kršiti. Mezde naše so bile majhne, beraške. 'Za vsako malenkost se nas je metalo na cesto in največkrat zato, ker smo dali vedeti, da smo ljudje, da smo celo po kapitalističnih zakonih državljani. Reduciralo se nas je, da smo poleg gladnih mezd trpeli še brezposelnost in njene obupne posledice. Naše pravice se je gazilo, vsak delodajalec je smatral delavca kot brezpravnega sužnja, katerega zakon ne ščiti in »zakon o zaščiti delavcev« mu je bil samo y zasmeh, Mi nismo tega mirno gledali. Nismo hlapčevski povešali glave in trpeli m vzdihovali. Borili smo se. Vsaj mi, organizirani v razredno-bo-jevnih strokovnih organizacijah, pod vodstvom vrhovne strokovne instance, - »Strokovne komisije za Slovenijo«, smo se borili. In ta naša borba je bila tisti zid, preko katerega si ni tipala buržuazija iti še bolj, kot je šla. Če bi pa bili organizirani tudi vsi tisti, ki radi uživajo pridobitve organizacij in najraje javkajo, nočejo pa vstopiti v bojne vrste naših organizacij, potem bi se tudi to, s čemur nas je buržuazija udarila in nas še tepe, ne bilo zgodilo in bi mi sedaj v novem letu lahko zadovoljno in s ponosom vzklikali: »Mi, delavci, delavke, smo kovači svojih razmer. In to krepki kovači, zakaj, skovali smo si svoje zadovoljive razmere. In sedaj v tem novem letu bomo še krepkeje kovali in naše razmere izkujemo še ugodnejše. Mi hočemo skovati iz delavca svobodnega človeka.« Sedaj pa, žal, še stiskamo pesti in naša zavest nam govori: Mi, delavci, organizirani v naših razredno-bojevnih strokovnih organizacijah, ki jim je na čelu »Strokovna komisija za Slovenijo«, smo zadržali s svojo organizirano močjo marsikatero krivico, ki je pretila u-dariti delavski razred. Uspešneje nismo mogli, ker so bili v svoji razredni nezavednosti neorganizirani — sicer naši sotrpini — tista opora delodajalcu, s katero so nam vsem, organiziranim in neorganiziranim, poslabševali življenske pogoje na položaj gladovanja in brezposelnosti, a delovne pogoje postavljali tako, da se izmozgavajo naše moči do skrajnosti. Lanske volitve delavskih zaupnikov so bile časten uspeh naših' razredno-bojevnih organizacij in s tem nas, organiziranih. Delo neorganiziranih pa je bilo, da nismo zmagali v vseh podjetjih in delavnicah, kar j h šteje Slovenija. In tako je bi! uspeh naših zmag paraliziran od polen, ki so nam jih metali neorganizirani in nezavedni delavci in delavke. To je pa bičalo potem organizirane in neorganizirane. Sodrugi in sodružice! Volitve delavskih zaupnikov so pokazale izraz Vaše organizirane in razredne volje. V tovarnah in podletjih je zaplapolal naš rdeči prapor. V Vaši volji, sodrugi in sodruiice, jef da ne bo snet. m J K, če bo šel razvoj te industrije v tem tempu naprej kakor cicsedaj, morala naša država na eni strani zaščititi domači trg pred uvozom in ob enem pa se bo moralo iskati za naš premog nova oddajna tržišča. Pa ne samo iz gospodarskega stališča meščanskega razreda, temveč še veliko bolj iz socijalno-gospodat-skega stališča prizadetega delovnega ljudstva, osobito rudarjev, je potrebno, da se razvoj te tako važne industrije pazno zasleduje, da bo delavstvo tudi v stanju prilagoditi svoje upravičene socijalno-gospodarske zahteve razvoju iste. Pred vsem moramo ugotoviti, da mi še ne spadamo med izvozne države, v kolikor ne delajo posamezne družbe z dumpingom, ki pa ne pride mnogo v poštev. V večji meri se uvaža k nam inozemski premog osobito angleški, ki se ga rabi največ v naši paroplovbi in pa moravsko-ostravski, kateri si utira pot preko Bratislave po Donavi v Srbijo. Vel ko vlogo je igral pri nas tudi pečujski premog, katerega je dobivala naša država na račun vojnih reparacij od Madžarske, kar je pa sedaj prenehalo. Da se to dogaja, in to kljub zaščitni carini, je največ vzrok to, ker imamo pri nas še zelo malo odkritega prvovrstnega premoga, temveč kolikor ga imamo, je to po večini srednje in slabe kakovosti. Tako imame pri nas tri vrste premoga in sicer: črni (najboljši), rujavi (srednji) in lignit (najslabši) premog. Največ črnega premoga se nakoplje v Srbiji. Rujavi premog se proizvaja največ v Sloveniji, a za njo pride Bosna in Hercegovina. V lignit-premogu ima prvenstvo Hrvatska in Slavonija, za njo pridejo Bosna in Hercegovina ter Slovenija. Zato se bo moralo pri nas v tem pogledu še mnogo storiti, da sc bo dala možnost uporabe tudi premogu slabše 'kakovosti. Kaj nam koristi, če sta Hrvatska in Slavonija bogati na lignitu, če ga 'pa domača industrija in železnice ne marajo. To vidimo zlasti letos v dobi dobre konjunk-tuie, ko premogovniki s črnim in ru. javim premogom delajo noč in dan, v tem ko se v rudnikih z l.gnitom praznujejo šiliti in delavstvo na cesto meče. To je zlo, pri katerem trpi največ prizadeto delavstvo. V naslednjemu hočemo statistično navesti razvoj te industrije in z njo v zvezi razvoj nje produkcije po pokrajinah in potem za celo državo skuoaj. Pod štev. 1. je razumeti Slovenijo, pod 2. Bosno in Hercegovino, pod jo, pod 5. Dalmacijo in pod 6. celo državo. (Prouukcija v tisoč tonah). Leto l. 2. 3. 4. 5. 6. 1913 1587 847 311 234 115 3.095 1919 1170 663 89 251 66 2.227 1920 1169 842 335 381 113 2.887 1921 1194 943 338 372 84 3.091 1922 1554 1067 568 446 94 3.729 1923 1697 1164 735 403 102 4.101 1924 1880 1119 689 349 129 4.185 1925 1822 975 771 471 114 4.152 1926 1678 881 869 447 166 4.141 1927 1912 1149 933 537 215 4.745 Iz navedenih številk je raz v idno, kljub težki gospodarski depresiji v državi zelo razvija, osobito v Srbiji. Zadnja leta nam dokazujejo, da je njen razvoj navzgor mogoč, posebno če se bo s pametno gospodarsko državno politiko gospodarski položaj v državi zboljšal, to se pravi, če se bodo grad.le nove železnice, nove tovarne in sploh vsa obrt in industrija polno zaposlovala in bo tako konzum za naš premog v državi dovolj velik, pri čemur se bo dobila tudi večja možnost zaposlitve našega delavstva v tej industriji. Koliko pa bodo rudarji deležni tega blagostanja od nje razvoja, je pa odvisno od njih razredne borbe same. Zakaj že danes je tudi pri nas naša rudarska industrija velik vir dohodkov posameznih kapitalistov, družb in države, v tem ko je prizadeto delavstvo še danes samo objekt najbrutalnejšega izkoriščanja. Parola torej mora biti: z razvojem te industrije navzgor mora tudi iti borba za delavske pravice navzgor. Zato, rudarji Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in drugih revirjev, vsi v strokovno organizacijo, v »Zvezo Rudarjev Jugoslavije«. V vas samih je vaša moč, zato jo pokažite! STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. S tem se pohvalite, g. Krek! Še o bolniški blagajni. Kako poslujejo naši socijalni zavodi pod klerikalno upravo, hočemo v naslednjem pokazati. Kovaču Oder Karl iz Žreč se je 1. 1923 pri delu pripetila nesreča, da mu je odletel jeklen drobec v prsa. Vsled tega je v zadnjih letih večkrat bolehal, dokler ni postal za delo nezmožen. Citiramo uradno -izdano potrdilo, katerega je OUZD poslal občinskemu uradu v Mislinje, ki se glasi: Poslovalnica ljubi), okr. urada zazav. del. v Konjicah. Opr. 5tev. 279/28-1. Občinski urad, Mislinje. Na Vašo službenico z dne 20. V. 1928 se poroča: Oder Karol, roj. 6. IV. 1884, poročen, bivši kovač pri Štajerski industrijski družbi v Žrečah, je bil v slaležu bolnikov v sledečih razdobjih in na sledečih diagnozah: od 2.-6. V. 1923 = II 12, tbc. pulm. od 23. 8. do 3. 9. 1923 = XV 2 žel. drobec v -prsih. od 10. XII. 1923 do 7. I. 1924 = II 12 tbc. pulm. od 20.—26. V. 1925 — XIV 1 periostitis od 28.—31. X. 1925 XIV 1 periostitis °d 11.—23. XII. 1925 = II 5 dakryocystitis od 19.—27. IV. 1927 — asthma bronchiale, bronchitis od 16. VII. do 5. VIII. 1927 .== XV 2 žel. drobec v prsih od 27. VIII. do 17. IX. rccid. iz I. 1923 od 4. X. do 2. XII, 1927 recid. iz I. 1923. Konjice, dne 21. maja 1928. Poslovalnica lj.ublj. clkrožn. urada za zav. delavcev v Konjicah. (Podpis nečitljiv.) Oder Karl je zahteval od OUiZD, da mu nakaže nezgodno rento, ker je postal za delo nesposoben. Na to je prejel od Središnjega urada u Zagrebu, sledeči odlok: Odlok. Karol Oder, rojen leta 1884 v Tolstem vrhu, po 'polklicu kovač, pristojen v občino nezgodo, ki se mu je pripetila dne 23. avgusta 1923 v obratu Štajerske želczo-md. družbe v Žrečah. Rentni odbor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev jc spoznal v svoji seji z dne 13. marca 1928, da prijavljena zahteva ne daje pravice na rento ter je sklenil, da se ima na podlagi odredbe § 107. Zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 »Službene Novine« številka 117. od 30. maja 1922 zahteva po odškodnini vsled navedene nezgod« odbiti iz sledečih razlogov: Imenovani navaja, da mu je dne 23. avg. 1923 pri delu odletel drotbec od jeklenega kladiva v prsa, predrl prsno steno in obtičal v prsni votlini v naposredni bližini srca. Prvi dve leti po poškodbi da ni imel nobenih posebnih težav, pozneje pa se je najbrže lega drobca spremenila, da mu povzroča sedaj velJke neprilikc pri delu. Glasom rcntgenološkega izvida se nahaja drobec med V. in VI. reibrom, blizu porebemice, v steni prsnega koša in ne v notranjosti istega, tako, da mu drobec ne more delati težav. Sedanja delanezmožnost ponesrečenca izvira od kronične tuberkuloze pljuč in je tedaj posledica bolezni in ne nezgode, vsled česar se toz. odškodninski zahtevek v smislu § 85. cit. zak. odklanja. Zoper ta odlok se sme po pristojnem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani vložiti pritožba pri sodišču delavskega zavarovanja v Ljubljani v roku 3 mesecev po vročitvi. Pritožba ne ustavlja izvršitve. Pritožba, vse razprave in listine, !k‘i se tičejo ugotavljanja in reševanja pravnih od-nošajev po cit. zakonu med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in zavarovanimi člani, so v smislu § 189. cit. zakona oproščene vseh vrst kolkovine in pristojbin. Sodi&če odloča na temelju § 68 odst. 1. cit. zakona, katera stranka ima nositi stroške sodnega postopka. Ta odlok se izda: 1. Ponesrečencu Karolu Oder z .bivališčem Žreče pri Konjicah. Slovenija. 2. Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. 3. Tehničnemu odd. IV/2 Suzor-a. Zagreb, dne 13. marca 1928. Središnji ured za osig. radnika u Zagrebu. Generalni direktor: u. z. (Podpis nečitljiv.) Predsednik: Marlko Bauer, I. r. Zoper ta odlok se je Oder Karol v mesecu juniju 1928 pritožil na Sodišče Delavskega zavarovanja. Od ta- nes ni nikake rešitve. Omenjeni kovač je oče petero nedorastlih otrok. Okrožni urad za zavarovanje delavcev mu je že pred pol letom ustavil izplačevanje hranarine. SUZOR v Zagrebu zavlačuje in ne odstopi pritožbe sodišču, da bi se zadeva rešila. In ako bi sodišče rešilo pritožbo v prilog ponesrečenca, se bo zopet OUZD pritožil na višjo inštanco, katera pa po božji volji in strankarski prevdar-nosti ministra za Socijalno politiko danes še ne posluje, in se bo stvar zopet zavlekla. ’Zakaj? Radi tega, da se ne bi pri spevki izdali za tiste namene, za katere so se pobirali, ampak da bodo mogli razni bančni špekulanti po milosti vsakokratnega režima z delavskim denarjem špekulirati v svojih skrahiranih bankah. V naše socijalne zavode so prišli ljudje, ki spadajo vse kam drugam prej, kakor pa v socijalne ustanove, ki so namenjene v zaščito izmozganega delavca. To je mogoče le radi tega, ker le socijalne ustanove upravljajo ljudje, katere si vsakokratni režimski mini ster socijalne politike imenuje za svoje slamnate može. Učinek konflikta med delavstvom in kovinsko industriio v Porenju. Ko roke, ki 'producirajo, ki vse ustvarjajo, ustavijo svojo ustvarjajočo r,.oč, leda/ počiva vse, tedaj je mrtvo vse in igube gredo v neizračunljive vsote. V takih slučajih se pokaže, da je proletarska moč največja moč na svetu in le neorganiziranosti in premajhni zavednosti ter nezaupanju v samega sebe se ima kapitalizem zahvaljevati, da vlada. Železna industrija v Porenju ,e i/fprljt tisoče delavstva. Delavstvo je to izprtv »prejelo samozavestno in z razredno bojev-nostjo. Dasi so delavske organizacije morale prevzeti velfko pezo in odgovornost, so to prevzele z zavestjo, da so armada, ki se ne ukloni in ki gre k zmagi. Podjetniki orah, na praznovanju v pre-mogokopih in sorodnih industrijah na 25— 30 milijonov mark (325—390 milijonov dinarjev). Zato treba iz tega še posebej ceniti nauk, da proletariat, ki se ga hoče s takimi izprtji prizadeti in udariti, udari naizaj dvakrat učinkovitejše, to je, da stopi v generalno slavko in naredi, kakor je Jack London v »Železni peti« v poglavju »Generalna stavka« opisal. Kovinarji. 53. prispevek v letu 1928 gre v borbeni sklad »Kovinarske Internacionale«. Blagaj-nikd naj nalepijo 53. markico zgoraj Vsak član našega Saveza je glasom sklepa kongresa zavezan oddati svioj prispevek za borbeni sMad naše »Železne Internacionale.« Ljubljana. »Sekcija livarjev«. Vplačevanje prispevkov in izplačevanje podpor se vrši le pn sekcijskem blagajniku s. Francu, Grum-u. Istotam se sprejemajo tudi novi člani. Informacije o zaposlitvi in vsa druga navodila ie iskati le pri predsedniku ali tajniku sekcije. »Sekcija strugarjev«. Prispevki se vpla- • • • . S P fatl /.&•* vršanu. fctotam se izplačujejo tudi podpore, j V,se druge informacije daje selkcijski pred- j sednik. »Sekcija pločevinske industrije«. Prispevke pobira le sekcijski blagajnik. Vse druge informacije je iskati pri predsedniku sekcije. »Sekcija elcktromonterjev«. Vplačevanje prispevkov se vrši vsak petek pri sek-cijskem blagajniku s. Franc Celarc v prostorih Saveza, palača Delavske zbornice. Članski sestanki elcktromonterjev se .vrše vsak petek ob 7. uri izvečer. Za informacije se je obračati na sekcijskega tajnika s. Kopač Vladimir. Penzijski sklad kovinarjev. V okviru Saveza se je osnoval »Penzijski sklad kovinarjev«. S tem skladom se bna namen pomagati članom, ki so vslcd nesreče pri delu, ali pa vsled starosti za delo nesposobni. Ta sklad vodi poseben odsek. Vsi sodrugi, ki žele Ikake informacije, naj iste sporoče na naslov predsednika tega odseka: s. J. Pogačar, poštni predal 290, Ljubljana. »Kovačev božič« so tudi letos priredili ljubljanski kovinarji, pri kateri priliki so obdarovali okoli 120 otrok naših kovinarjev. Razdeljeni darovi so prekoračili vrednost 10.000 Din. Tem potom izrekamo zalivalo vsem onim, ki so s svojim trudom in darovi pripomogli k temu, da je ta prireditev tako sijajno uspela. Naši zaupniki. Ob priliki praznovanja »Kovačevega božiča« so se ljubljanski kovinarji poslovili tudi od enega svojih zaupnikov. V pozdravnem govoru, ki ga je imel predsednik Strokovne komisije s. Jernejčič kot predsednik vseh zaupnikov v Sloveniji, je omenil, da je naš s. Strašek deloval kot vesten in neupogljiv zaupnik za interese svojih sodelavcev. S. Strašek je z novim letom poslal mojster; zbrani kovinarji so mu v priznanje in spomin poklonili kip kovača pri delu ter upajo, da bo s. Strašek tudi kot ••mojster ostal zvest njihov sodrug, zvest svoji ideji. RUDARJI. Siterjevec. Nismo prijatelji osebnega razračunava-»ja po časopisju, ali včasih sc pa že marsikateri gospod, po milosti paznik, tako daleč v svojem postopanju napram delavstvu spozabi, da srno primorani ise ž njim javno ba-viti, to pa ne zaradi njega samega, ker tega on niti vreden ni, temveč zaradi javnosti sploh in pa, da pride morebiti slav. rudarski oblasti do ušes, ki bi vsaj po njenem delokrogu morala takega gospoda poučiti, da paznik in delavstvo še vsaj po kon-strukturi telesa spadajo pod eno človeško pasmo, čeprav se po morali ločijo med ljudi in zverino. Pri nas imamo paznika z imenom Sadar. Ta paznik, ki ima poleg te napake, da ne pozna odlokov rudarske oblasti in obstoječih pogodb, še to napako, da bi rad hitro obogatel na račun ubogih delavcev. Ker se mu pa to ni posrečilo, se je hotel maščevati nad prizadetim delavstvom s lem, da je začel četrt ure pred začetkom ure moštvo klicati (Verlesung). No delavstvo, ki pozna točnost svojih ur in obstoječih predpisov pogodb, se ni odzvalo. To je dalo povod strašni pobesnelosti tega gospoda. Le hladnokrvnosti navzočih rudarjev sc je zahvaliti, da so še gospod Sadar cele hlače odnesli. M i, že itak malo neumni rudarji (ker neumne nas gospodje delajo) rudnika Siter-jevec svetujemo temu gospodu pazniku, da vzame knjigo v roke in to tisto, kjer se človek uči dostojnosti v obnašanju do sočloveka, pa čeprav je isti tudi delavec. Toliko za danes. Prizadeti rudarji. Delovne razmere v svinčenih rudnikih Mežica-Črna. Mislilo ib:i se, da je pri podjetju, ki ga poseduje in opravlja kulturen Anglež, balkansko izkoriščanje delavstva nemogoče. Ali jako bi se varal tisti, ki bi to mislil. Zakaj kapital je izkoriščevalec, pa naj bo to angleški, jugoslovanski, brezverski ali pa krščanski, Obzirnejši mora biti le lam, kjer ga razredna moč delavstva v to prisili. Tako imamo tukaj, kjer si delavstvo te moči ustvariti noče, Tazmere pač take, kakor te odgovarjajo interesom angleških kapitalistov in pa samozavesti delavcev samih. Pa preidimo k zadevi sami. Akordno delo je pri nas pretirano, tako da tam, kjer sta delala na kraju (Ort) 2 kopača in 2 vozača, dela sedaj samo 1 kopač in 1 vozač. Nadalje je žalostno dejstvo to, da smo pri nas dvoje vrste delavci. Eni, ki so vedno na »gospodski« dnini in drugi, tako-zvani »rajsarji«, pa vedno na akordnem delu. "Smo načelno proti vsakemu akordnemu delu, ker vemo, da je to smrt delavca. Ali da- | nes je položaj takšen, da rudar, ki ima na I »gospodslki« dnini samo Din 27.50 in drag. doklade nekaj nad Din 8 dnevno, osobito če ima še družino, absolutno živeti ne more. j Tukaj bi se morala vršiti brezpogojno popolnoma nepristranska izmenjava na akordnih delih, ali pa naj podjetje omogoči možnost eksistenčnega zaslužka tudi onim, katerih pri akordnem delu ne more zaposliti. Istotako je tudi z delavskimi stanovanji. Podjetje kljub jasnim določbam zakona ne nudi svojim delavcem' dovolj zdravih stanovanj in je delavstvo prisiljeno stanovati pri ■zasebnikih ter plačevati za slaba stanovanja visoko najemnino. Ker pa je stanovanjski zakon omejen v zaščiti stan. najemnikov, še lastniki istih brezobzirno mečejo delavec iz stanovanj. Take so razmere pri teh rudnikih, s katerimi se bomo še bavili. SPLOŠNA DE AVSKA ZVEZA. Križev pot usnjarskih delavcev v tovarni »Pollak« v Ljubljani. Udarec za udarcem pada na Meča teh delavcev, odkar je podjetniku uspelo jih odvrniti od prave razredne marksistične strok, •organizacije. Ker so neorganizirani, so iz- •»Jtthili vep nnn l-«r i.’m in niiti«..n cjja priborila. Znižale so se mezde, odtrgale družinske in draginjske doklade, Mačam prazniki so se ukinili, ukinilo se je dajanje podplatov delavcem za popravilo čevljev in še več drugih raznih socijalno-poLitičnih pridobitev, ki niso nič manj važne kakor ma-teriijalne. Zakaj vsi ti udarci? Zato, ker ste neorganizirani! Čujte in strmite, kaj je temu podjetniku sedaj prišlo na um. Ker je podjetje na precej slabih finančnih nogah, potrebuje posojila, i.n tega hoče dobiti od svojih delavcev. To se pravi pod firmo štedenja. Delavcem namerava od njih skrajno slabe mezde pri vsakem izplačilu odtrgavati po 10 odstot. O ironija! Lačen, sestradan delavec naj da podjetju posojilo, oziroma naj pušča 10 odist, svojega zaslužka podjetju za obratni kapital. Oj, Vi brezpravni sužnji, dvanajst bije ura, spreglejte vendar! Organizirajte se, branite vaše zadnje, kar imate, vaše boro življenje. Ali ni dovolj tega vašega križevega pota? Od znižanja mezd prelko izgub vseh vaših prejšnjih pridobitev, preko ukradene blagajne za penzijski fond, pa do te postaje »štedenja« pri lačnih želodcih? Vstanite sužnji iz prekletstva . . . Moste. Kemična tovarna. Božični prazniki so potekli v precej razburljivem razpoloženju za naše delavce. To pa vsled božičnih nagrad, ki jih je podjetje delilo nekaterim delavcem. Vse delavstvo se sprašuje, zakaj ta čudna ločitev. Uganka je pač lahka in se da rešiti brez truda. Zato naj se delavci v Kemični tovarni vsled tega preveč ne razburjajo, ampak še bolj pomnožijo svoje bojne vrste. Saj za organizirane delavce niso nagrade, pač pa takšna mezda, s katero more delavec pošteno živeti, ne da bi še moral prositi za nagrade, ki so pravzaprav le miloščina. Vsem članom strokovne organizacije želimo srečno novo leto in Vam kličimo: Vztrajajte! Kjub vsemu naprej! Občni zbor podružnice SDZJ Moste, kemični delavci, se vrši v četrtek, dne 17. januarja 1929 v gostilni poleg tovarne ob 16. uri. Internacionalna združitev delavcev čevljarske in usnjarske industrije. Zveza angleških usnjarskih delavcev s 5000 člani (»Amalgamated Society of Leather Warkers«) in angleška zveza čevljarjev s 7000 člani (»Rossendale Union of Boot, Shoe and Slipper Operatives«) sta se priključili k internacionalni zvezi čevljarskih in usnjarskih delavcev. S 1. januarjem se priključi tudi zveza usnjarskih delavcev Finlandije s 3300 člani. ŽIVILCI. Mesarji. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal ponovno odredbo o zapiranju in odpiranju trgovin in obratov. Uredba je v splošnem slabša od prve. Izjemoma srno nekoliko na boljšem mi, ker je v uredbo sprejet nedeljski počitek v zimskem času. No, saj je pa tudi bilo truda na naši strani in stokanja na mojstrski, predno se je dosegel sporazum. Sedaj je potrebno, da pazi vsak mesarski pomočnik, da se bo teško priborjeni nedeljski počitek tudi dosledno izvajal. Toda s tem, da je prva naša zahteva iz-vojevana, naša naloga še ni rešena! Pred vsem nam je treba strokovne izobrazbe! Vsak naš član mora biti aktiven v naši organizaciji. Videli smo pri prvi naši zahtevi, koliko podrobnega dela je treba za vsako akcijo in koliko je vredna močna organizacija! Sodrugi, to kar imajo mo drugih državah naši kolegi že desetletja, isi moramo priboriti tudi mi, vse zamujeno moramo nadoknaditi. Nadoknadili bomo v vztrajnim delom, zato sodrugi, vsi na delo! Čas je zlato! Pivovarji Ljubljana-Maribor. Pivovarji v Ljubljani in Maribo-' imamo vsi enega gospodarja v formi upravnega sveta d. d. pivovarne »Union«. Da nam ta gospodar daje skrajno ou-zerne plače (v Ljubljani od 160—260 Din), je pač razumljivo, a manj razumljivo je, da ima ta gospodar še ob teh mizernih plačah dvojne mero. Tako imamo mi Mariborčani do 40 odstotkov nižjo plačo od Ljubljančanov, dasi opravljamo enako delo. Dalje je tudi razlika pri praznikih, katere imajo eni plačane, a drugi ne. Potem pa pridejo še državni prazniki! Vaš bog, gospodje, je zlato tele — a naš pa želodec! A če moramo praznovati nekateri — te ljube božje praznike — s plačo, drugi pa brez plače, tedaj nam vsaj plačajte državne praznike, ali pa nas pustite pri miru z njimi! Mi z našo bedo smo tudi brez državnih praznikov skrajno državotvorni. Kako dobro smo plačani, se vidi iz tega-le slučaja: Delavec pripoveduje: »Za praznike sem pretakal špirit. Po na-polnjenju soda ga je ostalo v pipi četrt litra; mislim si, kam naj ga dam in se spomnim, khko dober je čaj z rumom, a včasih tudi s špiritom; vem, da ga vzeti ne smem, ker bi bila to tatvina, a vendar, kupiti ga ne morem, tukaj bo na itak shlapel. Vrag me je premotil in pobašem steklenico, v kateri si prinesem za kosilo kavo in ga po delu odnesem seboj, a vratar mi ga odvzame in hajdi k g. inženerju! Pa pravim, lepega vraga sem si skuhal in res skoro bi bil romal v zapor, da ni nekdo g. ing. pomiril.« Talko-le je. Delavec se zaveda, da ne sme vzeti in če bi imel količkaj plače, bi tudi ne vzel, tako pa je prisiljen. ! Gospodje, veliko je danes na svetu takih in najmanj polovico nepoštenih na sličen način vsled mizernih plači Kdo vzgaja tatove? Živilski delavci. Kakor se mladina veseli praznikov, oziroma »božiča«, tako se jih veselijo naši l—,l..,!,,*: 1— — ...—J- | ganizacija svoje tradicijonalne navade ne bo I opustila. i Mi se zavedamo, da naše organizacije niso »podporna društva«, vendar pa smo ves čas po možnosti pripravljeni pomagati so-drugom, katere izkorišča podjetnik, a v času brezposelnosti jih ne vidi. Da bodo tudi naši brezposelni kolegi vsaj malo deležni »božjega« izreka »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«, so uvedle naše podružnice podporno akcijo, v kateri sta najbolje uspeli mariborska in ljubljanska podružnica. V Mariboru je bilo obdarovanih preko 20 sodrugov po Din 200. Da .je alkcija-tako dobro uspela, gre predvsem zahvala s. Schuntnerju in pa sodrugom v delu, ki vzlic nizkim plačam z veseljem podpirajo žrtve kapitala. Živela proletarska solidarnost, živele razredne organizacije in v njih razredni boj! OBLAČILNI DELAVCI. Razmere v krojaški stroki. Velik od-, stotek krojaških pomočnikov je podvržen proletarski bolezni, tuberkulozi. In to ni v naši stroki ničesar izrednega in nerazumljivega. Kroj. pomočniki, predvsem po deželi, morajo delali po 10—16 ur dnevno, sključeno sedeč in kdor ni močnega ogrodja, kaj lahko podleže tuberkulozi. Seveda krojaški mojstri pri tem tudi ne gledajo na higijeno po delavnicah, ker jim je to španska vas. Po deželi, kjer stanujejo in se hranijo pomočniki kar pri mojstrih, imajo navadno posteljo v mizi, na kateri delajo čez dan. Ni sicer povsod tako, n. pr. bolj higijeničen je krojaški mojster g. Štrus v Pirničah pod Šmarno goro. On pazi, da njegov pomočnik, kateri je slučajno pri njemu zaposlen, ne postane tuberkulozen. Ker dela čez dan v zaduhlem prostoru, ga pošlje zvečer spat v listje ali pa na seno pod streho, kjer se navžije svežega zraka, katerega potrebuje po dnevu. In še nekaj. Vsak človek v poletnem času rad spremeni zrak in gre na počitnice. Tudi g. Štrus privošči svojemu pomočniku v letnem času spremembo zraka, toda brez počitnic. Njegov pomočnik zamenja svojo za-duhlo delavnico s svežim poljem, Mo in škarje pa z lopato in motiko, ter se giblje od ranega jutra do pozne noči, da mu ne zaostanejo udje in ne postane len. Mi bi tudi g. mojstru privoščili ležišče v listju in senu in mesto Škarij plug, iza katerega je bolj pripraven, kakor za krojaško obrt. Rabite vajence za učence! Nekateri mojstri, posebno pa šivilje, imajo vajence in vajenke samo za to, da so vedno na cesti, kot honjisika figa in pa za druga hlapčevska dela, samo za učenje ne. Neka šivilja v Križevniški ulici ima 5 vajenk in nobene pomočnice, katere morajo prati perilo, ribati stopnice, kuhati in čistiti obleko in obutev, poleg tega pa še letati cel dan po mestu, menjaje se. Naj bi zadruga takim mojstricam vajenke sploh prepovedala. Zgodovinski arhiv. Bratska organizacija oblačilnih delavcev Nemčije, katera je lansko leto obhajala svojo 40-letnico obstoja', objavlja svoj arhiv sklenjenih tarifnih pogodb. In sicer vsebuje arhiv sledeče število pogodb; krojači moški po meri 5089, krojači ženski po meri 1782, moška in deška konfekcija 463, konfekcija za oblačila iz gumija 62, konfekcija usnjenih izdelkov 343, krojači za uniformiranje 254, prikrojevale! 63, damska konfekcija in gledališki krojači 266, izdelovalci perila 1439, izdelovalke kravat 75, izdelovalke pasov 136, perice 337, snažitelji oblek 1009, krznarji 427, izdelovalci čepic 190, orcddelavci 41 in razni 181; skupno torej 12.147 delovnih pogodb. Niso pa v teh številkah vštete še razne pogodbe iz prvih let obstoja organizacije in na iz zadnje inflacijske dobe, ko so se pogodbe sklepale po 'posameznih krajih tedensko in jih je gotovo par tisoč. Ta arhiv je za organizacijo zgodovinske važnosti, ker vsebuje njeno delovanje, boje in uspehe. Nadalje objavlja ista organizacija pregled brezposelnih in zaposlenih članov v oblačilni stroki: Novembra 1927: Brezposelnih 9 odstotkov, deloma zaposlenih 6.9 odstotkov, polno zaposlenih 84.1 odstotek. Novembra 1928: Brezposelnih 15 odstotkov, deloma zaposlenih 13.3 odstotkov, polno zaposlenih 71.7 odstotkov. Povečala sc je brezposelnost za 6 odstotkov, delna zaposlenost za 6.4 odstotkov in polna zaposlenost je padla za 12.4 odstotkov. Statistika članstva pa kaže, da je bilo: Moških ženskih Skupaj Novembra 1927 36.444 36.208 72.652 Novembra 1928 38.719 39.669 78.3B8 Torej več 2.275 3.461 5.736 Za potujoče. i Marsikateri član organizacije se na potovanju ne ve kam obrniti, kjer bi našel strokovno organizacijo. Da ne zaide v kakšen »Ajmohtverein«, objavljamo nekatere naslove v Avstriji, kjer se dobijo informacije o društvenih stvareh in o delovnih razmerah. Dunaj VI, Loquaiplatz 9; Graz: tajništvo Aleksander Schwarz, Schonaugas-se 8/II; Innsbruck: Hotel »Sonne«, Saturner-strasse 2/II; Klagenfurt (Celovec) Franc Re-bernigg, Kasernengaisse 7; Leoben: Joscf Wissiak, Josef Graf-Gasse; Salzburg: Fer- dinand Kucs, Glockengasse 8; Villach (Beljak); Johann Hebcr, Widmanngasse 38, pri tvrdki Galler in Mayer; Bruck an der Mur: Josef Konrad, produktivna zadruga, Wicnesr strasse; Bregenz: Wenzel Rada, pri Gabriel, Sankt Annen-Strasse. Kdor od krojačev potuje po teh mestih, naj se obrne le na te naslove. Zahvala. Že pet let delujem kot prisednik obrtnega sodišča. Zamudil sem kot funkcijonar te inštitucije nešteto poldnevov in zato sem e,r»vr»?r»1 rv/J.Slr rt A r* i-rvrv T~Y!n 40 73 dolžnost, da se za ta visoki znesek vljudno zahvalim. Ljubljana, dne 31. decembra ,1928. Rudolf Nič, 1. r., prisednik obrtnega sodisča Krojači pozor! Tvrdka »Elite« je dne 3. t. m, iskala v časopisju dobre damske krojače. Sporočamo, da tvrdka ni ta dan rabila nobenega pomočnika, ker so bili še njeni brez dela'. Nt nasedajte tem reklamam. Ob novem letu. Visaliia tvrdka in vsak dober gospodar napravi ob novem letu bilanco, da vidi, kako je preteklo leto gospodaril. Tako je potrebno, da tudi vsak krojaški pomočnik na koncu leta napravi svojo. Žalostna je pač bilanca, toda treba se je vprašati, kdo je v najve-ji meri kriv temu. Večkrat si je moral svo| pas zategniti za nekaj centimetrov, ali miga je pa njegov mojster ali pa sodelavec. Več dni je bil v tem letu brez posla, kot lansko leto. In zakaj? Ker je njegov neorganizirani tovariš delal mesto njega po 12 in še več ur dnevno. Mojster mu je odtegoval, ker jc njegov kolega delal pod tarifo in s teni konkuriral. Najbolj grenak kruh je jedel de lavec v konfekcijskih delavnicah, kateremu reže kruh človek, kateri se krojaštva ni izučil, ter nima pojma, koliko časa potrebuje pomočnik za svoje delo in ga plača skrajno sramotno. Tak človek se potem še izraža, da mu delavstvo reže meso iz telesa, ko se nasprotno od delav. žuljev dnevno vedno bol| debeli. Kar niso skvarili položaja krojaških pomočnikov v mestu njegovi neorganizirani sodelavci, ga kvarijo mali mojstri, tako imenovani »kruci« po deželi, kateri vozijo delo kar z vozom in obratno. Pri teh »krucih« še dela dan in noč, samo da so zmožni konkurence, brez kvalifikacije izdelkov, kateri so pod vsako kritiko. To je sama pasiva krojaškega pomočnika, brez vsake aktive. Strgan, lačen in brezposeln stopa krojaški pomočnik v novo leto, v katerem naj upa, da bode boljše, Ikiot pa je bilo preteklo. Ako pa hoče, da njegova prihodnja bilanca n : bo podobna zadnji, si mora napraviti sklep, da hoče odpraviti vse zlo, katero je kriv > nljcgove pasivne bilance. Ta sklep naj bo, da sc bo svoje organizacije še bolj oklenil kot sedaj, pazil, da se tarifa točno iz vaja, izvaja 8-urni delavnik, kjer ga še ni, d. se istega upelje, da organizira še vse »mah ljivce in Izgovarjajoče v strokovno organizacijo, se udeležuje redno društvenih sestankov in se na njih udejstvuje z nasveti in vprašanji, pomaga funkcijonarjem pri delovanju itd. Naj velja za vsakega enkrat geslo: enakost, bratstvo in svoboda. Manj egoiznu. več socijalizma! Vsi za enega, eden za vse! Ako vsak član ob novem letu napravi ta sklep in ga tudi izvede, poveča s tem bo-jevno silo strokovne organizacije, katera mu v tem slučaju lahko v veliki večini spravi njegovo pasivno bilanco v aktivno. Na del) do končnega cilja, za boljšo bodočnost! 13 ur na dan. Pravijo — ne vemo, če je res — da pri krojaškem mojstru Ivanu Ambrožu im Glincah, bivša Burska ulica, krojaški vajenci — trije po številu — delajo od 7. ure zjutraj pa do 20. ure zvečer, torej 13 ur dnevno. Po zakonu to ni dopustno in sploh kaznivo. Seveda, kjer ni tožnika, tara tudi ni sodnika. Ako je to res, potem povemo sr. Ambrožu, naj v lastnem interesu upelje 8 umi delovnik. Krojaški zadrugi. Mnogokrat smo že pisali o mojstrih, kateri zaposlujejo veliko vajencev in par ali pa nobenega pbmočnika. Apelirali bi na krojaško zadrugo, da striktno izvaja svoj sklep glede sprejemanja vajencev v učenje. Veliko se govori o konkurenci nekaterih mojstrov in ravno zaposlitev velikega števila vajencev, kateri delajo po 13 ur dnevno, omogoča konkurenčno zmožnost. To zadruga lahko prepreči in upamo da bo. MONOPOLCI. Pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnemu sistemu v tobačnih tovarnah. Dne 16. novembra m. 1. jc izšel v Službenih novinah v Beogradu pravilnik z zgi-rajšnjim naslovom. V veljavo je stopil čez 45 dni po razglasitvi, to izdelovanje smotk, delavci za pripravljali ; smotk, zavijalke cigaret, smotk, tobaka m evi+lmv • vktadalke cigaret, smotk in svitkov išuan -i »DELAVEC« 10. januarja iy^.9 v zaboje in vreče, ikakor tudi delavoi kar-tonaie in tiskarne. Način plačevanja plače. Po načinu plačevanja plače se dele delavci I. in kategorije v polmesečarje (dobivajo plačane vse dneve razun ne.lclj) in dnevničarje. (Ti imajo plačane le faktične delovne dni.) Po dobljeni stalnosti postane delavec la) kategorije polmesečar takoj; o) in c) skupine čez tri, v II. kategoriji pa čez pet let. Delavci III. in IV. kategorije M morejo postati 'polmesečarji. Vsi delavci dobivajo svoje prejemke za polmesec za nazaj (§ 4). Plačilni sistem. Prejemki delavcev se dele: 1. Osnovni dnevni zaslužek ali osnovna plača. 2. Oseo-na draginjska doklada. 3. Začasna doklada. 4. Rodbinska draginjska doklada. 5. Doklada za delo. Višina osnovne iplače le v posameznih kategorijah različna. V iprvi kategoriji, skupina a) in b) /.naša od 15 do 28 Din na dan. V drugi kategoriji od 12 do 20 Dri n» dan. V tretji in četrti kategoriji od 10 do 18 Din na dan. Višina plače raste po službenih letih v intervalih po 5 let do vključno 40 let. Osebna doklada znaša v prvi kategoriji 20 Din; v drugi 18 Din; v tretji 16 Din in v četrti 15 Din na dan. Začasna doklada pride le takrat v poštev m pr. pri onih delavcih, ki bi prejemali po tem pravilniku manj kakor po dosj lij veljavnem načinu. V tem slučaju se ra a dotteli začasna doklada v višini diference med novim in starim zaslužkom. Uprava državnih monopolov pa 1<' ltko zniža, zviša ali pa ukine to doklado, toda delavstvo se mora najmanj en mesec prej obvestiti o tej nameri. Rodbinska doklada znaša za enega rodbinskega člana na dan 3 Din. Pode’luje se redno le zakonslkim otrok oni do 14. leta starosti in sicer največ z.a tri otroke. Nezakonska mati dobiva rodbinsko podporo le tedaj, če nima. razun- svojega zaslužka drugega dohodka. Če delata v tovarni mož in iea.i, dobiva to doklado mož; le če je nvož odsoten brez plače, jo dobiva za to dobo žena. Ako je pa zaposlena v tovarni le žena, pa |e mož sposoben za delo, odpade rodbinska doklada. Ločena žena prejema le izjemoma rodbinsko doklado in sicer, če živi z otroci v Sikupnem gospodinjstvu in jih ne more vzdrževati ločeni mož. Doklada za delo pripade le strokovno izobraženim delavcem mi predlog ravnatelja tovarne in oblastnega monopolnega inšpektorijata. Napredovanje v višjo stopnjo. V višjo stopnjo napredujejo delavci po dobri oceni avtomatično. Zoper slabo oceno, iki se priobči delavcem pismeno, se sme delavec priložiti v osmih dneh na upravo drž. monopolov, katere odločba je konično veljavna. Odpust iz službe radi nezadostnega izdelovanja. Vsak delavec mora doseči predpisano minimalno storitev. Delavcem, ki tega minimuma ne dosegajo, se določi enomesečni rok, da zboljšajo svojo storitev. Ako je tudi ta rok brezuspešen, se jim mora odpovedati služba. Prehodne odredbe. Ako se zviša vrednost dinarja in zmanjša draginja, se sme znižati osnovna plača in vse ostale doklade (§ 17). Uprava državnih monopolov izda določbe, ki so potrebne za izvrševanje tega pravilnika. Opomba uredništva: Ta pravilnik je tak, kakor so vsi pravilniki, ki jiih gospodje kapitalisti izdajajo, da drže delavstvo kot sužnje in ne kot enakovredne člane človeške družbe. Zopet dokaz vsem, ki še niso prepričani, da je kapitalistični razred1 izkoriščevalec delavskega razreda in da je razredni boj boj za dostojanstvo človeka in za boljši družabni red. Poleg tega pa ta pravilnik še ni izpopolnjen. To bodo naredile določbe, ki so potrebne za izvrševanje tega pravilnika, kakor govorita zadnji dve vrsti. Ali po domače povedano, te določbe bodo določale precizno vse tisto, da se izključi tudi kaka nehote tolmačena ugodnost za delavca. Značilna (poleg drugih določb) je pa v prehodni naredbi določba, da se sme znižati osnovna plača in vse ostale doklade, ako se zviša vrednost dinarja in zmanjša draginja. »Zvišati« vrednost dinarja in »zmanjšati« draiginjo pa ni težka stvar, ako se delavcu mora iz kapitalističnih interesov znižati plačo. Zato monopollski delavci, na branik za svoje koristi, za zboljšanje svojega položaja in ta branik je razredno-bojevrva vaša organizacija. Internacijonala tobačnih delavcev. Na kongresu zveze grških tobačnih delavcev je bilo sklenjeno, da se organizacija priključi internacijonali tobačnih delavcev. Kongres je med drugim sprejel tudi ostro resolucijo, s 'katero protestira proti temu, da je grški konzulat v Rotterdamu odklonil delegaciji inlernacijonale tobačnih delavcev, ki bi se imela udeležiti kongresa, svoj vizum. Kongres je sklenil ustanoviti b^ibeni fond in se je pečal z raznimi izboljšavami na socijalnem polju. Posebno se je pjv..lar-jalo, storiti vse, da se organizira žene m mladoletne. STROJNIKI IN KURJAČI. Knjiga »Parni stroj in parna turbina« se dobi v tajništvu Osrednjega društva strojnikov in kurjačev v Delavski zbornici, Miklošičeva 22. Knjiga vsebuje celoten pepis parnega stroja in turbine, kakor tudi skice posameznih delov in je radi svoje popolnosti vsakemu strojniku neobhodr.o potrebna. Stane samo Din 65.—. Zunanji sodrugi naj pošljejo po položnici Din 65.— in zapišejo »Za knjigo«. Zadnje čase naša organizacija lepo napreduje, talko v pridobivanju članstva, kakor tudi v delu za zboljšanje položaja svojih č lamo v. Letošnjo zimo bode organizacija sporazumno z inšpekcijo parnih kotlov in strojev napravila višji strojniški tečaj, kateri naj nudi članstvu možnost višje tehniške izobrazbe in seveda možnost boljših služb. Tečaj se začne takoj, ko bode od strani kompetentnih uradov odobren kredit. Poživljamo sodruge strojnike, da se že sedaj javijo, kateri bo ta tečaj obiskoval in da agitirajo v svojem kraju med strojniki in kurjači za svojo organizacijo. V skupnosti je moč! RAZNO. Opozorilo. Javlja se nam, da hodi po Šoštanju nek človek in se izdaja kot zastopnik »Strokovne komisije za Slovenijo«. Asdtira med delavstvom, da ima nalog organizirati delavstvo v nekako organizacijo, ki bo v času brezposelnosti izplačevala oziroma dajala podpore. To da je sklep »Strokovne komisije« in da je on poslan, da to organizira. Svarimo pred takimi avanturisti delavstvo in če se kak tak kje pojavi in se izdaja kot zastopnik »Strokovne komisije«, da j zahteva od njega legitimacijo. Kdor nima legitimacije, je goljuf. Strokovna komisija za Slovenijo. Valentin Komavli. Umrl je 4. januarja 1929 ob S. uri zjutraj kot vodja celjske borze dela, Valentin Komavli. Sodrug! Neutrudljiv v delovanju in proletarskem gibanju, požrtvovalen agitator in funkcijonar strokovnega in sploh delavskega gibanja. Nesebičnega in požrtvovalnega sodruga je Strokovna komisija po svoji delegaciji spremila na zadnji roti in mu položila na grob venec iz rdečih rož, Počivaj sladko, sodrug! Težko prizadeti ženi in otrokom naše globoko sožalje! ZAHVALA. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem sodrugom steklarjem v Hrastniku za darovano vsoto 368 Din, kakor tudi za veliko požrtvovalnost in naklonjenost ob smrti moje pokojne žene! Delu čast in oblast! Zagorje, 11. dec. 1928. Martini Peter st. Izmozgavanje vajencev. Da se vajenci izrabljajo od mojstrov v razne svrhe in iz njih moči, ki pridejo mojstrom in podjetjem takorekoč zastonj, curlja naravnost zlato v curkih, smo že večkrat pribili in opozarjali oblastva na to, milo povedano, grozodejstvo. Ali tu danes pribijemo zopet en tak kričeč slučaj. Elektrarna Česen v Vižmarjih ima vajenca Pečar Ignaca, starega 17 let. Vajenec je že 6 mesecev. Davno toliko, da lahko vrši že vsa potrebna dela, čeravno je učna doba 4 leta. Podjetje ga pošišlja izvrševat naročila strankam in ta vajenec jih izvršuje kakor kak pomočnik'. Strankam se dela vajenca zaračunavajo 50 do 60 Din dnevno. Njemu pa podjetje plača mesečno celih 50 Din. Torej, inšpekcija dela in druge oblaisti, ali ni to naravnost izrabljanje moči učenca — vajenca? Ali ni ta' vajenec podjetju naravnost zlata jama? Podjetju zasluži dnevno 50 do 60 Din, a njemu' podjetje plača dnevno, dobro računano, t Din 65 para. Čisti dobiček znaša torej 48.35—58.35 Din dnevno. Vajenci! V organizacije! Drugod ni pomočil VESTNIK »SVOBODE1: Mesečnik »Svoboda«. izšla je I. številka mesečnika »Svoboda« z zelo zanimivo vsebino. Med drugim prinaša članek s. dr. Tume o socijalni vzgoji v Rusiji, od znanega ameriškega proletarskega pisatelja Jack Londona odlomek »Vladajoča družba« iz zbirke »Ljudje dna«. Nadalje prinaša list pregled delavskega športnega gibanja v Jugoslaviji in poročila iz delovanja naših delavskih kulturnih organizacij. Silna je slika »Puntar« od nemške proletarske umetnice Katlie Kollvvicz. List so dobili samo redno plačujoči člani »Svobode«. Sodrugi in sodružice, organizirajte se v našo marksistično kulturno zvezo »Svobodo«! O marksističnem in krščanskem soeija-lizmu bo ljubljanska »Svoboda« priredila sredi januarja v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev predavanje in diskusijo. Predaval bo s. dr. Henrik Tuma. Sodrugi, agitirajte od moža do moža, da bo to velevažno in zanimivo predavanje tembolj obiskano. Železničarsko delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže rednega letnega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 20. januarja 192') v Strokovni komisiji (železničarska soba) na Miklošičevi cesti, palača Delavske zbornice. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Tajniško in blagajniško poročilo. 2. Poročilo kapelnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Smernice za bodoče delo. Odbor »Zarje«. Prejeli smo: Prosimo, da v smislu določil tiskovnega zakona z ozirom na članek »Sodišče delavskega zavarovanja«, objavljen v »Delavcu« z dne 25. decembra 1928, št. 24, na 2. strani v 1. in 2. stolpcu, objavite sledeči popravek: Namen nezgodnega zavarovanja je, da v obliki denarne rente odškoduje izgubljeno delaizmožnost, V koliko je delazmožnost zmanjšana, more in sme določiti le zdravnik in sicer samo na podlagi ocenitve funkcijo-nalne zmožnosti poškodovanca vsled ne-izgode za delo, pri katerem se je ponesrečil. Na razne druge okolščine, kakor so velika brezposelnost, starejše telesne napake, zmanjšanje zaslužka, se zdravnik ozirati ne more; istotako pa tudi ne uprava urada. Kajti nezgodno zavarovanje ni zato, da blaži vse različne škodljive pojave socijalnega življenja. Manjši zaslužek ni vedno posledica nezgode, pogosto je manjši zaslužek posledica pomanjkanja dela, pogosto posledica redukcije plač, znižanja draginje itd. Če je za izgubo desnega očesa določena meja dela nezmožnosti od 20 do 30 odstotkov, se je s tem hotelo dati možnoist, da se more take poškodbe v tem okviru individualno in pravično ocenjevati. Najvišja meja 30 odstotkov se ima uporabiti tam, kjer je dober in popolen vid za vršitev dotičnega dela izredne in odločilne važnosti (šofer, urar, šivilja, mehanik itd.), srednja meja 25 od-stoikov se ima določiti tam, kjer dober vid m izključen predpogoj za dobro in 'hitro izvršitev dela. Ako se je torej kovaču Janezu Videcu po rentnem odboru urada v okviru dopustne meje in na podlagi zdravniških iz-lav priznala 25-odstotna renta, se je la storilo radi tega, ker pri ocenjevanju izgubljene delazmožnosti vsled izgube desnega očesa mora biti razlika (to zahteva sooijal-na pravičnost) med kovaškim delom in n, pr. finim mehaničnim delom (urarjem), ker se izgubo očesa pri urarju in kovaču ne more hi ne sme enako oceniti. A 'k o je maksimalna meja delanezmožnosti vsled izgube desnega očesa pni urarju utrjena z 30 odstotki, ne more biti ravno tolika za kovača, ki navadno izvršuje grobo delo, kjer oko še zdaleka ne igra tako važne vi o d e, kakor ■Pa pri urarju. Ker sodišče delavskega zavarovanja pritožbe Janeza Videča ni obravnavalo po leh pravičnih in v zakonu utemeljenih vidikih, pač pa po vidikih, ki stoje popolnoma izven tendence in smisla nezgodnega zavarovanja, se je urad proti razisodbi sodišča pritožil. Urad je dolžan, da varuje pravičnost in enakomernost postopanja napram vsem članom in ne sme dopuščati, da bi nezgodno zavarovanje vsled brezposelnosti, nizkih zaslužkov ali podobno prišlo v položaj, da ne more vršiti svojih-zakonitih dolžnosti. Zato je neutemeljeno, ako v cit. članku trdite, da Okrožni urad za zavarovanje delavcev hoče s pritožbo pokazati, da ne zasluži imena Urad za zavarovanje delavcev, ampak, da je bolj na mestu, da se imenuje »Krepienkassa«. OUZD s pritožbo noče zavleči razsodbe, s pritožbo hoče le varovati koristi nezgodnega zavarovanja, ker ne more dopustiti, da bi se z odstotki delanezmožnosti kar samovoljno brez stvarne utemeljitve razmetavalo nezgodno zavarovalni denar na drobne kosce in s tem spravljalo težke poškodovance v težak položaj. S pritožbo hoče OUZD le dokazati, da ena in ista poškodba eno osebo zadene hujše, drugo manj hudo in da mora biti zato tudi odškodnina različna. Pritožba iz teh razlogov ni šikana, pač pa vestna briga za pravilno-in pravično izvajanje nezgodnega zavarovanja; kajti urad se zavedla, da le z dosledno vztrajnim izvajanjem zakona more preprečiti visako škodljivo izkoriščanje po osebah, ki «a vsako poškodbo hočejo kolikor mogoče veliko odškodnino, ne glede na potrebe drugih, in ne oziraje se na socijalno pravičnost napram drugim. S pritožbo je hotel urad le dokazati, da ocena izgube desnega očesa v interesu socijnlne pravičnosti ne sme biti enaka in ista pri kovaču in pa n. pr. pri urarju in da te najnižja meja 20 odstotkov in najvišja m e la 30 odstotkov določena samo za to, da se urarju more pn-J znati 30-odstotna renta, kovaču pa za nekaj odstotkov manj, to je 25 odstotkov, da se na I ta načn doseže vsaj teoretično izenačenje ! odškodnine pri poškodovancih različnih pf)-| klicev za eno im isto poškodbo. Ljubljana, dne 29. decembra 1928. Ravnatelj: Dr. Bohinjec, 1. r. Sodrugi, sodružice! Vljudno naznanjam, da sem otvoril na Turjaškem trgu št. 2 svoj brivsRI m česnlni salon, katerega bom vodil točno in solidno ter po znižanih cenah. Izvrševal bom vsa v mojo stroko spadajoča dela, to je v postrežbi gospodov, striženju bubi-frizur, onduliranju itd. Sodružne pozdrave M. Gorenc. CENENO ČEŠKO PERJE! 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot pub 200 in 2*25 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-ugagajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 26 u Plzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10. din. Vsetn svojim odjemalcem želi srečno Novo leto IVAN SAX, Ljubljana, Florijanska ulica št. 7 Srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem manu-fakturna trgovina Ig. Kessler pri „Jan&zi»“ Liu&lja o.PosttvtrgS Srečno Novo leto želi vsem FRANC PALME agentura In komisija Ceje-Ljubljana- Maribor Front Slamič Ljubljana, Gosposvetska c.6 želi vsem svojim odjemalcem srečno Novo leto. Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, gostilna „Zlatorog“ Ljubljana, Gosposka ulica št. 3 Manufakturna trgovina JOSIP ŠLIBAR LJUBLJANA, Stari trg 21 ima veliko izbiro manu-fakturnega blaga po zelo nizkih cenah! ■ v v • Iscejo se za vse vrste mest osebe kot voditelji podruinlc. Posebno znanje, obratni ali kavcijski kapital ni potreben Mesečni dohodki okrog 150 — 200 dolarjev. — Vpraša se pod „THE NOVELTY" VALKENBURG« Limburg, Holland. Naj koncem leta vsak priseže, da z novim letom se zaveže IllillIPJI piti pravi Buddhu Čdj in v živ ati na zemlji raj J iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii